SOC/689
Dostojno delo za mlade in vključevanje mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, z nacionalnimi načrti za okrevanje
MNENJE
Strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
Zagotovitev dostojnega dela za mlade in vključevanja mladih, ki niso zaposleni,
se ne izobražujejo ali usposabljajo, v okviru ustrezne priprave nacionalnih načrtov za okrevanje
[mnenje na lastno pobudo]
Poročevalka: Nicoletta MERLO
|
Sklep plenarne skupščine
|
25. 3. 2021
|
|
Pravna podlaga
|
člen 32(2) poslovnika
|
|
|
mnenje na lastno pobudo
|
|
|
|
|
Pristojnost
|
strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
|
|
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine
|
24. 11. 2021
|
|
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju
|
…
|
|
Plenarno zasedanje št.
|
…
|
|
Rezultat glasovanja
(za/proti/vzdržani)
|
…/…/…
|
1.Sklepi in priporočila
1.1Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja nacionalne načrte za okrevanje in odpornost kot edinstveno priložnost za spodbuditev sprememb in naložb v trajnostno rasti in odpiranje kakovostnih delovnih mest, ki jo je treba izkoristiti z vključujočim upravljanjem, za kar so potrebni dialog, odprtost in preglednost.
1.2EESO obžaluje, da v nekaterih državah članicah med pripravo nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost ni bilo pravega in usmerjenega posvetovanja s socialnimi partnerji in deležniki. Komisijo poziva, naj uvede ukrepe za strukturirano in resnično vključevanje socialnih partnerjev, organizirane civilne družbe in mladinskih organizacij v izvajanje in spremljanje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. Zaščita in krepitev socialnega dialoga na nacionalni ravni sta ključni za to, da se javni denar ustrezno porabi za vključujoče okrevanje.
1.3EESO priporoča oceno in sistematizacijo zbiranja najboljše prakse, uporabljene na nacionalni ravni, kjer je posvetovanje s socialnimi partnerji in mladinskimi organizacijami v okviru namenskih odborov in socialnega dialoga prineslo odlične rezultate v smislu politik za mlade in ukrepov za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest ter poklicnih možnosti za mlade.
1.4EESO poziva države članice, naj vsem mladim, zlasti invalidom, omogočijo kakovostno in vključujoče usmerjanje in svetovanje, in sicer že od zgodnjega šolskega izobraževanja, da bi jim nudili več informacij o njihovem nadaljnjem izobraževanju, nato pa tudi o poklicnih možnostih v okviru zelenega in digitalnega prehoda trga dela.
1.5EESO pozdravlja ukrepe za spodbujanje in popularizacijo pomena in prepoznavnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja kot nosilca inovacijskih praks, znanja in spretnosti na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, vseživljenjskega učenja in učinkovitega posredovanja dela, saj so ključni za odpravo obstoječih vrzeli v znanju in spretnostih. Pomembno je tudi izboljšati ocenjevanje znanj in spretnosti, da bi lahko proaktivno vnaprej opredelili znanja in spretnosti, potrebne na trgih dela v prihodnosti. Urediti bi bilo treba, da bo poklicno izobraževanje in usposabljanje dostopno tudi invalidom na podlagi priznavanja individualnih sposobnosti, vsem državljanom pa bi bilo treba omogočiti pridobitev poklicnih znanj in spretnosti, ki so koristni za njihov osebni razvoj in hkrati zadovoljujejo posebne potrebe podjetij v zvezi z nezasedenimi kvalificiranimi delovnimi mesti.
1.6EESO priporoča, da se za ciljne skupine, zlasti mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, vzpostavi individualizirana podpora, ki bi morala omogočiti celovito obravnavo vseh vprašanj, ki spremljajo vključevanje na trg dela, kot so stanovanje, nastanitev, prevoz in zdravje.
1.7EESO meni, da je treba prednostno zagotoviti učinkovitost in ustreznost javnih zavodov za zaposlovanje, ki imajo ključno vlogo pri aktivnih politikah zaposlovanja, in sicer po potrebi z usmerjenimi naložbami in reformami, da bodo lahko pri iskanju dela ali preusmerjanju podprli vse ljudi, zlasti najbolj ranljive in najbolj oddaljene od trga dela.
1.8EESO obžaluje, da potencial jamstva za mlade kot glavnega orodja politike za boj proti vse večji brezposelnosti mladih ni bil v celoti izkoriščen. Poziva države članice, naj povečajo prizadevanja za izvajanje okrepljenega jamstva za mlade, vključno s kakovostnim usposabljanjem, ki spodbuja vključevanje na trg dela, Evropsko komisijo pa, naj pripravi pregled ukrepov, sprejetih za izvajanje priporočil Sveta o okrepitvi jamstva za mlade na nacionalni ravni ter zagotovitev učinkovitih sinergij z nacionalnimi načrti za okrevanje in odpornost.
1.9EESO pozdravlja določbe nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, ki podpirajo kakovostna vajeništva ali pripravništva, saj so ta učinkovito orodje za zmanjšanje osipa v šolah in lahko omogočijo boljše vključevanje mladih (in drugih) na trg dela. Poziva države članice, naj udejanjijo Priporočilo Sveta o evropskem okviru za kakovostna in učinkovita vajeništva. Kljub temu poziva, naj se v okviru prihodnje revizije okvira za kakovost pripravništev prepove neplačano pripravništvo in poskrbi za dostojno plačilo vseh pripravnikov.
1.10EESO poziva države članice, naj sredstva za okrevanje vlagajo v ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in strokovno izpopolnjevanje mladih, kjer je to potrebno, pri čemer naj se osredotočijo zlasti na pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas in dostojne delovne pogoje, ki omejujejo tveganje prekarnosti. Poleg tega poudarja, da je treba zapolniti vrzel v socialni varnosti, in spodbuja države članice, naj ustrezno izvajajo priporočilo Sveta o dostopu do socialne zaščite ter uvedejo sodobno shemo za vse oblike dela, s katero bo mogoče zagotoviti zadosten dohodek prihodnjim upokojencem, zlasti tistim s prekinjeno poklicno potjo.
1.11EESO meni, da je subvencioniranje zaposlovanja bistveno pogojevati s pogodbami o zaposlitvi za nedoločen čas ali s stabilizacijskimi programi, s čimer bi preprečili subvencioniranje negotovih delovnih mest. Poleg tega je mogoče s spodbudami za zaposlovanje uspešno ustvarjati zaposlitvene priložnosti za „prikrajšane“ iskalce zaposlitve ter preusmerjati odpuščene delavce, zlasti v nove sektorje in poklice.
1.12EESO verjame, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti vprašanju duševnega zdravja in psihosocialnih motenj, zlasti med mladimi, ter zmanjšati stigmo zaradi težav v duševnem zdravju s preprečevanjem in ozaveščanjem, ki se morata začeti že v šoli in ju je treba razširiti tudi na podjetja, in zagotoviti ustrezno financiranje za ponudnike storitev in podpore na tem področju.
1.13EESO ugotavlja, da se zaradi neenakosti spolov v svetu dela, ki nikakor ne izgine, povečuje ranljivost mladih žensk za gospodarske posledice pandemije COVID-19. Pozdravlja ukrepe, ki so jih sprejele nekatere države članice za spodbujanje in promocijo zaposlovanja žensk in ženskega podjetništva, naložbe v ustrezno socialno infrastrukturo in reformo sistemov otroškega varstva, zlasti predšolske vzgoje; poziva, naj se ta dobra praksa razširi na raven EU, s čimer bi podprli polno zaposlenost žensk, zlasti pa mladih mater.
2.Ozadje mnenja
2.1Pandemija COVID-19 je in bo še naprej znatno vplivala na naše družbe in gospodarstva. Evropska unija je sprejela pomembne ukrepe za okrevanje, države članice pa so za boj proti krizi prvič izbrale evropsko solidarnost in konvergenco namesto varčevanja.
2.2Mehanizem za okrevanje in odpornost (v nadaljnjem besedilu: mehanizem), ki je največji del instrumenta NextGenerationEU, ponuja 672,5 milijarde EUR v posojilih in nepovratnih sredstvih za podporo reformam in naložbam držav članic. Cilj tega zneska brez primere je ublažiti gospodarske in socialne posledice pandemije COVID-19 ter zagotoviti, da bodo evropska gospodarstva in družbe bolj trajnostni, odporni in bolje pripravljeni na izzive in priložnosti zelenega in digitalnega prehoda.
2.3Dogovorjeno je bilo, da se vsaj 37 % izdatkov v nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost nameni za podporo podnebnim ciljem in 20 % za podporo digitalnemu prehodu. Poleg tega morajo vse naložbe in reforme spoštovati načelo, da se ne škoduje bistveno, kar zagotavlja, da ne škodujejo bistveno okolju. Nacionalni načrti za okrevanje in odpornost naj bi tudi prispevali k učinkovitemu obravnavanju izzivov, opredeljenih v priporočilih za posamezne države v okviru evropskega semestra, vendar v zvezi s tem ni določen minimalen prag ali postopek spremljanja porabe sredstev za različne prednostne naloge, kot so mladi.
2.4Pravočasno in smiselno vključevanje socialnih partnerjev v celotnem evropskem semestru, na različnih ravneh in na vseh področjih politike, ki neposredno ali posredno vplivajo na zaposlovanje in trge dela, je ključno za izboljšanje sodelovanja pri oblikovanju politik, med drugim tudi ukrepov v nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost. Socialni dialog je gonilna sila uspešnega in poštenega oblikovanja politike, če lahko privede do učinkovitih rešitev ter upošteva tekoče spremembe politike in reforme kolektivnih pogajanj, kadar je to ustrezno.
2.5Mehanizem dopolnjuje druge dejavnosti, namenjene mladim, in je tesno usklajen s prednostnimi nalogami Komisije za obdobje 2019–2024, ki jasno določajo, da mora EU ustvariti privlačnejše naložbeno okolje in rast, ki ustvarja kakovostna delovna mesta, zlasti za mlade in mala podjetja. Novi program Evropske komisije ALMA (Aim, Learn, Master, Achieve – Zastavi si cilj, nauči se, obvladaj, dosezi) – gre za novo shemo za delovno prakso po vzoru programa Erasmus, namenjeno mladim, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo – omogoča mladim Evropejcem delovno izkušnjo za krajši čas v drugih državah članicah in lahko obrodi dobre rezultate, če bodo upravičencem zagotovljeni kakovosten standard, vključno s socialno zaščito, usmerjanje in spremljanje ter dostojno plačilo.
2.6Evropska komisija je 22. januarja objavila nove smernice, ki jih morajo države članice EU upoštevati pri pripravi svojih nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, da bi lahko dostopale do tako imenovanega sklada za okrevanje, in iz katerih izhaja, da javne politike v korist mladih niso več le „horizontalen“ cilj načrtov, tj. vidik, ki ga je treba upoštevati pri doseganju drugih glavnih ciljev, ampak so postale pogoj in absolutna prednostna naloga instrumenta NextGenerationEU ter jih je treba vključiti kot steber, ne le kot medsektorsko prednostno nalogo.
2.7Države EU bi morale svoje nacionalne načrte za okrevanje in odpornost uradno predložiti do 30. aprila 2021. Vendar je Komisija rok podaljšala in se strinjala, da lahko države načrte predložijo do sredine leta 2022. Do 15. oktobra 2021 je bilo predloženih 26 načrtov.
2.8Mehanizem je edinstvena priložnost, ki državam članicam omogoča ne le reševanje javnozdravstvene krize, ampak tudi uresničevanje dvojnega prehoda na digitalno in nizkoogljično gospodarstvo, ustvarjanje močnega socialnega varstva in spodbujanje kohezije. Lahko dejansko prinese konkretne spremembe za mlade delavce in prepreči, da bi postali izgubljena generacija brez poštenih priložnosti v prihodnji Evropi. Vendar pa obstaja močna potreba po vključujočem upravljanju na nacionalni in evropski ravni, kjer imata socialni dialog in sodelovanje s civilno družbo močan in pomemben učinek.
2.9Kriza zaradi COVID-19 je še povečala neenakost, zaradi česar so delavci, zlasti mladi delavci, v slabšem položaju. S tem mnenjem na lastno pobudo želi EESO na podlagi analize generacijskih ukrepov v nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost, ki so jih predložile nekatere države članice, in tako ugotovljenih dobre prakse in pomanjkljivosti pripraviti priporočila, kako z izvajanjem projektov zagotoviti dostojno delo za mlade in vključevanje mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo.
3.Splošne ugotovitve
3.1Mladi Evropejci so med najbolj prizadetimi zaradi pandemije: šole, univerze in kraji za druženje so bili zaprti, zaradi česar so bil mladi prikrajšani za izobraževanje, kulturo in navezovanje stikov; eden od šestih mladih je izgubil službo zaradi gospodarskih posledic pandemije COVID-19; avgusta 2021 je bila v EU stopnja brezposelnosti med mladimi 16,5-odstotna; v več državah so bili mladi še posebej prizadeti in se je stopnja brezposelnosti močno povišala, na primer v Španiji (40,5 %), Italiji (29,7 %), Bolgariji (18,3 %) in Franciji (19,6 %). Poleg tega je določen odstotek brezposelnih mladih v uradnih podatkih velikokrat spregledan, saj ti mladi ne zaprosijo za denarno nadomestilo za brezposelnost in se ne prijavijo na zavodih za zaposlovanje, ampak se preživljajo z navidezno samozaposlitvijo, platformnim delom ali delom na črno. Zato lahko sklepamo, da so dejanski podatki morda še slabši, kot jih beleži Eurostat.
3.2Kriza zaradi COVID-19 je še poslabšala položaj mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo. Njihovo število je v Evropi, zlasti v državah, kot so Italija, Grčija, Bolgarija in Romunija, kritično in se še zvišuje zaradi osipa v šolah, odsotnosti ustreznega usmerjanja, izgube delovnih mest in pomanjkanja zaposlitvenih priložnosti. Ta kategorija ranljivih mladih je bolj izpostavljena tveganju marginalizacije, revščine in trajne izključenosti iz zaposlitve.
3.3Mladi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, so široka kategorija, ki zajema raznoliko populacijo, vključno z brezposelnimi, osipniki in diplomanti, ki so izgubili voljo in še niso našli zaposlitve, ter drugimi mladimi, ki so neaktivni iz različnih razlogov. Brezposelni so le ena od podskupin široke kategorije mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, prekrivanje brezposelnih in te kategorije mladih pa se skozi čas in med državami razlikuje.
3.4Visoko število mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, je velika izguba za naša gospodarstva in družbe. Občutek razočaranja ali izključenosti pri teh posameznikih prav tako pomeni veliko politično tveganje za stabilnost naših demokratičnih družb. Nezmožnost izobraževalnih in socialnih sistemov, da preprečijo ta pojav ali zmanjšajo število teh mladih, kaže, da povsod po Evropi primanjkuje učinkovitih politik, ki bi uživale široko podporo in spodbujale enake možnosti.
3.5Ta kriza še posebej vpliva na delavce z nestandardnimi in različnimi oblikami zaposlitve (občasno delo, delo na podlagi vrednotnice, platformno delo, priložnostno delo, kolaborativna zaposlitev itd.), te oblike dela pa so žal značilne predvsem za mlade. Takšno delo utegne biti slabo plačano, z nerednim delovnim časom, slabo varnostjo zaposlitve in malo ali nič socialne zaščite (plačani dopust, pokojnina, bolniški dopust itd.). Pogosto takšno delo ne izpolnjuje pogojev za denarna nadomestila za brezposelnost ali sheme skrajšanega delovnega časa, ki jih izvajajo vlade. Ta vrsta dela je razširjena predvsem v sektorjih in panogah, ki jih je pandemija COVID-19 še posebej prizadela, na primer v turizmu, trgovini na debelo, trgovini na drobno ter nastanitvenem in gostinskem sektorju. Po drugi strani so lahko nove oblike dela priložnost za mlade, ki živijo na podeželskih ali oddaljenih območjih, ali za mlade invalide, študente in mlade starše, zato sta dostojno plačilo in socialna varnost nepogrešljiva.
3.6Spremljajoče ovire za zaposlovanje, kot so mobilnost, digitalna pismenost, zdravje in negotove bivalne razmere, vključno s pomanjkanjem stanovanj in nevključenostjo v sistem socialnega varstva, bi bilo treba prepoznati v nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost ter jih v njih upoštevati. EESO meni, da bi morale države članice kvalitativno in kvantitativno spremljati te ovire za vključevanje mladih na trg dela ter v nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost podati konkretne predloge za njihovo odpravo.
4.Posebne ugotovitve
4.1Na okrevanje po pandemiji COVID-19 bi bilo treba gledati kot na priložnost. Gospodarstvo je doživelo pretres in ravno tako trg dela.
4.2Nacionalni načrti za okrevanje in odpornost so edinstvena priložnost za spodbuditev in podporo sprememb, ki jo je treba izkoristiti z vključujočim upravljanjem, za katero so potrebni dialog, odprtost in preglednost. Ukrepi, financirani v okviru nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, bi morali vključevati lokalne oblasti, socialne partnerje in civilno družbo (tudi mladinske organizacije), da bi vzpostavili participativno upravljanje, ki lahko privede do soglasja, zaupanja in občutka pravičnosti glede nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost.
4.3EESO verjame, da bi morale države članice pri zasnovi, izvajanju in spremljanju ukrepov, prilagojenih mladim delavcem in mladim, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, poskrbeti za stalna posvetovanja s socialnimi partnerji, civilno družbo in zlasti mladinskimi organizacijami, da bi lahko z vidika mlajših generacij ocenili, ali in v kolikšni meri politike ustrezajo njihovim izobraževalnim in poklicnim možnostim ter omogočajo nemoten prehod na trg dela.
4.4EESO pozdravlja pobude, ki so jih doslej sprejele države članice, da bi ocenile generacijski vpliv javne politike: Avstrija z zakonom Youth Check, ki je začel veljati leta 2013 in v skladu s katerim je treba oceniti morebitne posledice vseh novih zakonodajnih in regulativnih predlogov za otroke in mlade, tudi z vključitvijo nacionalnega sveta za mlade; Italija v okviru odbora COVIGE, ki ga je nedavno ustanovilo ministrstvo za mladinsko politiko ter ga sestavljajo direktorji in predstavniki javne uprave, univerzitetni profesorji in strokovnjaki za mladinsko politiko, vključno z nacionalnim mladinskim svetom, in katerega cilj je predhodno in naknadno oceniti generacijski vpliv vseh javnih politik na podlagi posebnih kazalnikov in modelov, pa tudi s primerjavo najboljših praks v drugih državah EU.
4.5EESO priporoča, naj države članice sprejmejo podobne ukrepe ali naj učinkovito ter z generacijskega vidika spremljajo politike, ki bodo sprejete in so že odobrene, hkrati pa zagotovijo vključitev mladih v posvetovanje.
4.6Glede na raziskavo, ki jo je izvedel Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja, bo do leta 2022 v EU zaradi pandemije COVID-19 izgubljenih skoraj 7 milijonov delovnih mest ali pa ne bodo ustvarjena, medtem ko bo v nekaterih sektorjih, kot so zdravstvo, znanost, inovacije, informacijska tehnologija in digitalne komunikacije, prišlo do znatne rasti in možnosti za ustvarjanje delovnih mest. Med pandemijo so imela prednost delovna mesta in poklici, ki so dovolj prožni, da se je bilo mogoče prilagoditi novim pravilom glede ohranjanja fizične razdalje in dela na daljavo. Ta pravila bodo verjetno veljala tudi po pandemiji, s čimer se bo spremenila narava tistega dela, kjer je bil običajno potreben fizični prostor.
4.7V skladu s poročilom OECD lahko pandemija vpliva tudi na odnos otrok in mladih do učenja. Zaradi motenj v rednem šolanju so številni otroci pri razvoju znanj in spretnosti napredovali manj, kot se je pričakovalo. Kratkoročno bi lahko pandemija vodila v povečanje števila osipnikov, srednjeročno in dolgoročno pa se lahko zgodi, da sedanja generacija učencev in dijakov zaradi manjše zavzetosti ne bo razvila pozitivnega odnosa do učenja, in to v času korenitih strukturnih sprememb, zaradi katerih bodo morali ljudje svoja znanja in spretnosti nadgrajevati vse svoje življenje. V poročilu je opredeljen tudi možen vzrok neenakosti med spoloma pri izobraževalnih možnostih, vsebuje pa tudi poziv k nujni okrepitvi naložb v vseživljenjsko učenje, da bi se posamezniki laže prilagodili in postali odporni na zunanje pretrese.
4.8EESO meni, da je v hitro spreminjajočem se svetu dela, ki ga oblikujejo globalizacija in posledice pandemije COVID-19, ključno preprečevati neskladje v znanju in spretnostih, pri čemer se je treba osredotočati na kompetence in mehke veščine z vlaganjem zadostnih sredstev v izobraževanje in usmerjanje, v spodbujanje boljše povezave in prehoda med svetom izobraževanja in svetom dela, vključno s spodbujanjem orodij, kot so izmenično šolanje in delo, vajeništva in pripravništva, ter v spodbujanje programov vseživljenjskega učenja, ki vključujejo vse ključne deležnike in so osredotočeni na ranljive skupine, zlasti mlade, mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, in osebe, katerih delovna mesta so ogrožena zaradi preobrazbe. Ustrezen odziv politike bi bilo sprejetje celovitega svežnja aktivnih politik trga dela, povezanega z javnimi zavodi za zaposlovanje in sistemi usposabljanja, s čimer bi spodbudili vključujoče in trajnostno okrevanje.
4.9Med deležniki je široko soglasje, da karierno svetovanje še nikoli ni bilo tako pomembno, zlasti za mlade, za katere je verjetno, da bodo iskali delo takoj po srednji šoli. EESO se strinja s pozivi k znatnim naložbam v karierno svetovanje, saj podatki kažejo na dragoceno vlogo, ki jo mora imeti karierno svetovanje pri pripravi dijakov in študentov na hitro spreminjajoč se trg dela, ki morda ne bo izpolnil njihovih pričakovanj ali ustrezal predhodno pridobljenim znanjem in spretnostim.
4.10Nacionalni načrti za okrevanje in odpornost se v zvezi s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem horizontalno sklicujejo na mlade. Učenje skozi delo, kot so vajeništva in pripravništva, ki so običajno ključna vstopna točka za mlade, je bilo v času krize izredno moteno, čeprav se obseg teh motenj močno razlikuje glede na sektor in regijo. EESO kot dolgoletni zagovornik posodobitve poklicnega izobraževanja in usposabljanja pozdravlja nacionalna prizadevanja za iskanje in spodbujanje alternativnih rešitev za praktično usposabljanje, kot so pogodbe o usposabljanju, povezane z delom, in širjenje učenja na daljavo. Nekatere države so sprejele tudi nove ukrepe politike, da bi bili sistemi tehničnega in poklicnega izobraževanja in usposabljanja bolje pripravljeni na prihodnje pretrese.
4.11Strategije ozaveščanja so ključni deli načrtov za okrevanje, ki zahtevajo ciljno usmerjene naložbe v ponudnike storitev za mlade in javne zavode za zaposlovanje. Nedavne ugotovitve kažejo, da skoraj polovica mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, ne ve za vladne podporne ukrepe, ki so jim na voljo.
4.12V okviru nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost je treba okrepiti naložbe v ponudnike storitev za mlade ter spodbujati horizontalno sodelovanje med njimi in javnimi zavodi za zaposlovanje. Učinkoviti in dobro delujoči javni zavodi za zaposlovanje imajo pomembno vlogo pri podpiranju ljudi, ki se soočajo z ovirami pri zaposlovanju, in pri zagotavljanju nemotenega prehoda med zaposlitvami, toda za doseganje ranljivejših mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, bo potrebno sodelovanje med javnimi zavodi za zaposlovanje in različnimi lokalnimi akterji, od društev in izobraževalnih ustanov do posebnih svetovalcev, usposobljenih za vprašanja duševnega zdravja. Za to so potrebne učinkovite in ustrezne izmenjave informacij in podatkov, svetovalci javnih zavodov za zaposlovanje pa bodo morali več časa nameniti upravljanju teh partnerstev.
4.13Jamstvo za mlade, ki se po novem financira iz ESS+, pri čemer je treba najmanj 12 % sredstev porabiti v državah članicah z višjo stopnjo mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, kot je povprečje EU, je še naprej glavno orodje za boj proti brezposelnosti med mladimi v EU. Priporočilo Sveta o tem, kako program okrepiti, sprejeto oktobra 2020, vključuje seznam ukrepov za to, kako poskrbeti za kakovost ponudbe programa, izboljšati doseg in okrepiti spremljanje rezultatov za boljše vrednotenje programa. V okviru nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost je torej treba pregledati nacionalne načrte za izvajanje jamstva za mlade in jih povezati z načrti za okrevanje in odpornost. V nasprotnem primeru bodo priložnosti zamujene, oblikovani ukrepi pa ne bodo prinesli rešitev za mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo.
4.14EESO ugotavlja, da so bili nacionalni načrti za izvajanje jamstva za mlade nazadnje posodobljeni leta 2014 in da vse države članice EU še niso začele posodabljati svoje nacionalne strategije za mlade, da bi upoštevale okrepljeno jamstvo za mlade. Države članice morajo pospešiti svoja prizadevanja, upoštevati pridobljene izkušnje in strateško mobilizirati financiranje EU, da bi bil ta instrument resnično učinkovit in delujoč.
4.15Pripraviti je treba posebne ukrepe za okrevanje s poudarkom na mladih delavcih, da bi se zoperstavili brezposelnosti in prekarnim zaposlitvam med mladimi z ustvarjanjem kakovostnih delovnih mest ter zaščitili veliko število delavcev brez ustrezne socialne varnosti. Poleg tega bi bilo treba razmisliti o posebnih ukrepih za mlade samozaposlene, da bi podprli in okrepili podjetništvo mladih in zagonska podjetja.
4.16Raziskava o spremembah sistemov socialne zaščite, ki so jih v času pandemije uvedle države članice EU, je pokazala, da je večina teh sprememb zaposlenim olajšala dostop do dohodkovne podpore, na primer shem skrajšanega delovnega časa, nadomestil za brezposelnost in podobnih ukrepov, zlasti s povečanjem njihove vrednosti, sprostitvijo pogojev upravičenosti in podaljšanjem njihovega trajanja. Čeprav ti ukrepi niso posebej namenjeni mladim, bodo pomagali podpreti mlade, za katere je bolj verjetno, da so brezposelni, in ki so zaradi pomanjkanja delovne dobe pogosto izključeni iz socialnega varstva, na primer nadomestil za brezposelnost.
4.17Iz teh razlogov in ob upoštevanju dejstva, da so vse spremembe začasne in so mnoge že prenehale veljati, zaradi česar se mladi spet soočajo z vrzeljo v socialni zaščiti, EESO meni, da je bistveno, da se oblikovalci politike osredotočijo na razvoj sistema univerzalne socialne zaščite, s katerim se bo zagotovilo, da bo socialna zaščita enako zajemala vse delavce (s standardnimi in nestandardnimi oblikami zaposlitve, mlade in odrasle). Zapolnitev teh vrzeli bi zagotovila zaščito mladih pred revščino in pred vsemi prihodnjimi pretresi na trgu dela.
4.18EESO meni, da je prav tako pomembno podpreti mlade z vidika socialne varnosti, zato spodbuja vse države članice, naj ustrezno izvajajo Priporočilo Sveta o dostopu delavcev in samozaposlenih oseb do socialne zaščite, v katerem je priporočeno, naj države članice omogočijo ustrezno socialno zaščito osebam v vseh oblikah dela.
4.19Bolj si je treba prizadevati za iskanje načinov usklajevanja varnosti zaposlitve in kakovosti delovnih mest na dinamičnem trgu dela, krepitev socialnega dialoga pa je ključna za iskanje učinkovitih ukrepov. Najboljše prakse so razvite v državah, kot sta 1) Portugalska, kjer vlada redno razpravlja s socialnimi partnerji in mladinskimi organizacijami, ukrepi, kot je kvota mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, v podjetjih z velikim številom pripravništev ali manjše subvencioniranje za pogodbe o kratkotrajnem delu, pa so prispevali k povečanju zaposlovanja mladih v državi, in 2) Španija, kjer so bila pripravništva na podlagi socialnega dialoga vključena v sistem socialne varnosti.
4.20Negotovost, zaskrbljenost in tesnoba, ki lahko povzročijo depresijo med mladimi, so se na začetku krize izrazito povečale in se v nekaterih državah povečujejo še naprej. Začasno zaprtje izobraževalnih ustanov ter družbenih, kulturnih in športnih dejavnosti je oslabilo družbene povezave, ki pomagajo ohranjati dobro duševno zdravje. Podpora za duševno zdravje v šolah in na univerzah je bila v mnogih državah močno motena, mladi pa vse pogosteje uporabljajo druge platforme za podporo, kot so telefonske linije in mladinski centri. Poleg tega službe na področju duševnega zdravja ponujajo telekonzultacije in oblike oskrbe na daljavo, da bi ohranile kontinuiteto storitev. Hkrati so bili ponudniki teh storitev močno prizadeti tudi zaradi omejitev gibanja, mnogi pa zaradi pomanjkanja finančnih in človeških virov svojih dejavnosti niso mogli nadaljevati. EESO meni, da je ta sektor, ki je močno odvisen od prostovoljstva in financiranja projektov, nujno treba podpreti z bolj trajnostnim financiranjem, saj se je v času krize izkazal za ključen element našega družbenega tkiva.
4.21Nacionalni načrti za okrevanje in odpornost bi lahko več pozornosti namenili razsežnosti spola, zlasti v zvezi z mladimi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, katerih stopnje so na splošno višje med mladimi ženskami kot med mladimi moškimi. Leta 2020 so bile stopnje mladih žensk, ki niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo, v povprečju 1,3-krat višje kot stopnje mladih moških iz te kategorije, stopnje neaktivnih mladih žensk iz te kategorije pa so bile kar 1,7-krat višje. Delež je še posebej visok v vzhodnoevropskih državah (Bolgarija, Romunija, Madžarska, Češka, Slovaška in Poljska) in v Italiji. V teh državah je večina mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, v tej skupini zaradi družinskih obveznosti ali zato, ker so invalidi. Večji delež mladih žensk čas namenja negi otrok in drugih družinskih članov. Mlade ženske porabijo skoraj trikrat več časa za neplačano oskrbo in delo v gospodinjstvu kot mladi moški. EESO pozdravlja ukrepe, ki so jih sprejele nekatere države članice za spodbujanje in promocijo zaposlovanja žensk in ženskega podjetništva, naložbe v ustrezno socialno infrastrukturo in reformo sistemov otroškega varstva, zlasti predšolske vzgoje; poziva, naj se ta dobra praksa razširi na raven EU, s čimer bi podprli polno zaposlenost žensk, zlasti pa mladih mater, poziva pa tudi k trdnemu sistemu za letno spremljanje napredka in proračunov, ki so v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost dodeljeni in se uporabljajo za podpiranje enakosti spolov, vključno z ustreznimi kazalniki.
V Bruslju, 24. novembra 2021
Aurel Laurențiu PLOSCEANU
predsednik strokovne skupine za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
*
* *
Opomba:
sledita prilogi
PRILOGA I
Since the announcement of the creation of Next Generation EU under the multiannual financial framework in May 2020, civil society organisations and youth stakeholders have been very active in analysing the impacts of COVID-19 on the young generation and have made several recommendations addressed to the EU institutions and national governments on what should be the main focus and what should be included in the NRRPs to immediately help affected young people and make the generation more resilient in the long term. Their recommendations were used as guiding principles to analyse the selected NRRPs.
This annex presents as case studies the five plans submitted by the Member States, which were chosen in order to respect a geographical balance and reflect the rotating presidency of the Council of the EU, which is currently held by Slovenia, to be followed by France and Czechia.
Country analysis
1.Italy
1.1According to the Commission's staff working document, Italy consulted with social partners and civil society in multiple rounds before submitting its EUR 191.5 billion recovery plan. Italy also provides for multilevel governance in the implementation.
1.2The plan mentions the vulnerable position of young people more than once, acknowledging the high youth unemployment rate, the critical proportion of NEETs (31% among the 25-29 age group) and the prevalence of the shadow economy in the sectors where youth are overrepresented (services to persons, hospitality, agriculture, construction, trade, transport, housing and food services).
1.3To improve labour market dynamics and working conditions, Italy plans to enhance active labour market policies by investing in the capacity of the public employment services (PES) and strengthening the dual system of initial vocational education and training (VET). The plan also includes milestones and targets on undeclared work.
1.4To reach out to NEETs, Italy's plan mentions synergies with the National Youth Guarantee Implementation Plan. However, the latest update of this plan dates back to 2013 and the latest data suggest that the Youth Guarantee is not working well and therefore the Recovery Plan should present a more solid strategy on how to effectively tackle youth unemployment and reach out to NEETs. Indeed, the latest review shows that more than two thirds (69.8%) of those registered in the Italian Youth Guarantee at any point in 2018 had been waiting for an offer for more than a year, compared to the EU average of 19.2%. The delivery model, therefore, needs to be radically revised. Moreover, the coverage of the NEET population remains low (12.7%) and has declined.
1.5The strengthening of the social security system and safety net that many young people will likely fall back on represents an important step, but the concrete measures taken have to be in line with the policy recommendations and include all forms of work, including people in non-standard forms of work and those with precarious contracts.
1.6The gender dimension is addressed by identifying young women as the group that is most at risk and by providing specific funding programmes for young female entrepreneurs. People's declining mental health and well-being are not acknowledged as a trigger for action in the NRRP or in the European Commission's assessment.
1.7A study carried out by the National Youth Council estimating the generational impact on employment shows that in six years, from 2020 to 2026, just over 85 000 young people will enter the labour market.
1.8In the light of the numerous measures identified as transversal to the Plan and potentially generational, a study by the Fondazione Bruno Visentini identified that measures in favour of young people amount to EUR 15.55 billion, or 8.12% of the Italian resources of the NRRP, of which only 23.3% consist of measures directly aimed at the under-35 target group and 76.7% of the measures were potentially aimed at young people.
2.France
2.1France, one of the most vocal supporters of the green transition, submitted its recovery plan, worth EUR 39.4 billion, after multiple rounds of consultations with social partners. According to the Commission's staff working document assessing the recovery plan, the social partners and civil society also have a seat in the National Monitoring Committee, overseeing the implementation of the plan. Even though the fight against precarious work is not addressed in relation to youth, youth employment is one of the priorities of the plan, with a large number of measures – amounting to EUR 4.5 billion – intended to facilitate young people's integration into the labour market (notably through hiring subsidies for apprenticeships, "professionalisation" contracts and the recruitment of young people under the age of 26) and to provide training towards future-oriented sectors and reach out to NEETs through a personalised pathway. The quality of the subsidised jobs, however, is not mentioned, provoking fears of further fuelling precarious work among young people and the never-ending cycle of traineeship and internships. Indeed, the French labour market is highly segmented, with a high share of workers on temporary contracts (15.3%; these workers have been hit particularly hard by the crisis, and France has one of the lowest levels of transitions from temporary to permanent contracts in the EU: 12.0% in 2019).
2.2While a strengthening of the social security system has been announced, the reform of unemployment benefits, which is expected to give people greater incentives to work, seems to go in the opposite direction.
2.3In synergy with the Youth Guarantee, the public employment service's new strategy is paving the way for more personalised support for job seekers, especially those from vulnerable groups.
2.4No specific measures facilitating the integration of young women into the labour market, nor measures tackling people's declining mental health were identified in the plan.
3.Czech Republic
3.1The Czech Republic, the country with the lowest unemployment rate in the EU (2%), submitted a recovery plan worth EUR 7 billion after consultations with social partners and civil society. In the context of the low unemployment rate, the recovery plan does not identify any special measures targeted on young people, incl. NEETs. The plan focuses on improving the education and skills of young people and, in this regard, also creates synergies with the Youth Guarantee. However, recent data suggest that the Youth Guarantee's successes have mainly been limited to projects, while employment and social policies need to be more closely aligned and there needs to be closer cooperation between PES and relevant institutions to strengthen outreach and provide NEETs with individualised measures. The plan more broadly supports the employability of young women by creating a number of childcare facilities for children between 6 months and 3 years old as Czechia remains among the worst performers in terms of the number of children under 3 in early childhood education and care.
3.2The plan does not include any measures to improve access to services for people struggling with mental health.
4.Slovenia
4.1Slovenia submitted a recovery plan worth EUR 2.5 billion. The document outlines consultations with social partners; however, this was largely disputed by the main trade union confederation in Slovenia, ZSSS.
4.2The recovery plan includes a boost to job creation in the short term and also with a long-term perspective. However, there is no analysis of what kind of jobs will be created or if they will be targeting young people (and therefore will be relevant to their skills and interests). On the other hand, the focus will be on increasing the participation rate of older people in the labour market. The issue of precarious work and the large number of workers in non-standard forms of work are not addressed in the report despite their growing numbers. These non-standard types of work include self-employment, bogus self-employment, temporary or part-time jobs, involuntary part-time work and low-paid jobs. The share of employees with precarious contracts (24) stands at 3.7% (2018), which is significantly above the EU average of 2.1%.
4.3Slovenia is performing above average when it comes to the number of NEETs but there are considerable regional disparities, which is overlooked in the recovery plan. The reference to complementarity with the Youth Guarantee does not give much hope as the main challenge in its implementation was reaching out to hard-to-reach young people with multifaceted problems, who require personalised guidance and closer cooperation between public employment services, social workers and other actors, including schools.
4.4The measures that are, according to the European Commission, regarded as the most important for youth are those to modernise the education system and school curricula. While the aspect of high-quality training remains an important part of the transition between education and the labour market, it does not address the lack of quality jobs and significant underemployment in the country.
4.5The gender perspective is guaranteed by law under the Law on Equal Opportunities for Women and Men. All ministries must ensure that all measures and policies are systematically assessed from a gender equality perspective or that the possible effects on the situation of women and men are taken into account at all stages of their implementation. The subvention for open-ended contracts in the labour market will increase employment levels among young women (up to the age of 25), who currently face the second-highest share of short-term jobs in Europe.
5.Latvia
5.1Latvia submitted a recovery plan worth EUR 1.9 billion. However, in certain areas, such as social housing, deinstitutionalisation, youth, education content, support for SME IPOs and some others, the country has made a conscious choice not to use the Facility, but rather cohesion policy instruments linked to thematic logic.
5.2Despite the pandemic, Latvia has improved in terms of its rate of NEETs. The figure decreased from 7.9% in 2019 to 7.1% in 2020 and is now among the lowest in the EU (where the average is 11.1%). This was achieved partly by temporary unemployment benefits for young graduates during the pandemic in 2020 and partly through the new strategic approach in the implementation of the Youth Guarantee. The institutional setup and interinstitutional cooperation are well established and, recently, efforts have been made to foster more cooperation between PES, municipalities and social services. Outreach measures have been stepped up and are being implemented in cooperation with local governments and NGOs, with a variety of programmes for different NEET target groups. However, challenges remain with regard to encouraging more employers to provide young people with employment offers and there is a missed opportunity not to address this challenge via synergies with the Recovery Plan.
5.3The plan outlines a strengthening of the social protection system, which is crucial for young workers. The prevalence of the shadow economy in the country, which is thriving in the crisis as people cannot count on a weak social protection system, increases the risk of precarious situations and the marginalisation of vulnerable groups.
5.4The gender dimension in the plan does not include any specific actions aimed at young women and, while there is a plan to strengthen the country's healthcare system across regions, mental health is not specifically mentioned.
* * *
PRILOGA II k MNENJU
strokovne skupine za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
Naslednji amandmaji, ki so bili med razpravo zavrnjeni, so prejeli vsaj četrtino glasov (člen 43(2) poslovnika):
AMANDMA 3
SOC/689
Dostojno delo za mlade in vključevanje mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, z nacionalnimi načrti za okrevanje
Točka 2.9
Spremeni se tako:
|
Vlagatelji:
HOŠTÁK Martin
POTTIER Jean-Michel
VADÁSZ Borbála
|
|
Osnutek mnenja
|
Amandma
|
|
Kriza zaradi COVID-19 je še povečala neenakost, zaradi česar so delavci, zlasti mladi delavci, v slabšem položaju. S tem mnenjem na lastno pobudo želi EESO na podlagi analize generacijskih ukrepov v nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost, ki so jih predložile nekatere države članice, in tako ugotovljenih dobre prakse in pomanjkljivosti pripraviti priporočila, kako z izvajanjem projektov zagotoviti dostojno delo za mlade in vključevanje mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo.
|
Kriza zaradi COVID-19 je še povečala neenakost, zaradi česar so delavci, zlasti mladi delavci, v slabšem položaju. S tem mnenjem na lastno pobudo želi EESO na podlagi analize generacijskih ukrepov v nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost, ki so jih predložile nekatere države članice, in tako ugotovljenih dobre prakse in pomanjkljivosti pripraviti priporočila, kako z izvajanjem projektov ustvariti dostojno delo za mlade in vključevanje mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo.
|
|
Rezultat glasovanja
|
|
Za:
28
Proti:
47
Vzdržani:
4
|
AMANDMA 7
SOC/689
Dostojno delo za mlade in vključevanje mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, z nacionalnimi načrti za okrevanje
Točka 4.17
Točka se črta:
|
Vlagatelji:
HOŠTÁK Martin
POTTIER Jean-Michel
VADÁSZ Borbála
|
|
Osnutek mnenja
|
Amandma
|
|
Iz teh razlogov in ob upoštevanju dejstva, da so vse spremembe začasne in so mnoge že prenehale veljati, zaradi česar se mladi spet soočajo z vrzeljo v socialni zaščiti, EESO meni, da je bistveno, da se oblikovalci politike osredotočijo na razvoj sistema univerzalne socialne zaščite, s katerim se bo zagotovilo, da bo socialna zaščita enako zajemala vse delavce (s standardnimi in nestandardnimi oblikami zaposlitve, mlade in odrasle). Zapolnitev teh vrzeli bi zagotovila zaščito mladih pred revščino in pred vsemi prihodnjimi pretresi na trgu dela.
|
|
|
Rezultat glasovanja
|
|
Za:
21
Proti:
52
Vzdržani:
4
|
AMANDMA 10
SOC/689
Dostojno delo za mlade in vključevanje mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, z nacionalnimi načrti za okrevanje
Točka 1.9
Spremeni se tako:
|
Vlagatelji:
HOŠTÁK Martin
POTTIER Jean-Michel
VADÁSZ Borbála
|
|
Osnutek mnenja
|
Amandma
|
|
EESO pozdravlja določbe nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, ki podpirajo kakovostna vajeništva ali pripravništva, saj so ta učinkovito orodje za zmanjšanje osipa v šolah in lahko omogočijo boljše vključevanje mladih (in drugih) na trg dela. Poziva države članice, naj udejanjijo Priporočilo Sveta o evropskem okviru za kakovostna in učinkovita vajeništva[1]. Kljub temu poziva, naj se v okviru prihodnje revizije okvira za kakovost pripravništev prepove neplačano pripravništvo in poskrbi za dostojno plačilo vseh pripravnikov.
[1] Priporočilo Sveta z dne 15. marca 2018 o
evropskem okviru za kakovostna in učinkovita vajeništva
.
|
EESO pozdravlja določbe nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, ki podpirajo kakovostna vajeništva ali pripravništva, saj so ta učinkovito orodje za zmanjšanje osipa v šolah in lahko omogočijo boljše vključevanje mladih (in drugih) na trg dela. Poziva države članice, naj udejanjijo Priporočilo Sveta o evropskem okviru za kakovostna in učinkovita vajeništva[1]. Kljub temu meni, da je treba obravnavati tudi vprašanje pripravništev in obdobij delovne prakse ter omejiti neplačano iskanje ali preskušanje delovnega mesta in usposabljanje, ter poziva, naj se to upošteva pri prihodnji reviziji okvira za kakovost pripravništev.
[1] Priporočilo Sveta z dne 15. marca 2018 o
evropskem okviru za kakovostna in učinkovita vajeništva
.
|
|
Rezultat glasovanja
|
|
Za:
28
Proti:
47
Vzdržani:
5
|
AMANDMA 11
SOC/689
Dostojno delo za mlade in vključevanje mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, z nacionalnimi načrti za okrevanje
Točka 1.11
Spremeni se tako:
|
Vlagatelji:
HOŠTÁK Martin
POTTIER Jean-Michel
VADÁSZ Borbála
|
|
Osnutek mnenja
|
Amandma
|
|
EESO meni, da je subvencioniranje zaposlovanja bistveno pogojevati s pogodbami o zaposlitvi za nedoločen čas ali s stabilizacijskimi programi, s čimer bi preprečili subvencioniranje negotovih delovnih mest. Poleg tega je mogoče s spodbudami za zaposlovanje uspešno ustvarjati zaposlitvene priložnosti za „prikrajšane“ iskalce zaposlitve ter preusmerjati odpuščene delavce, zlasti v nove sektorje in poklice.
|
EESO meni, da je subvencioniranje zaposlovanja bistveno pogojevati s trajnostnimi pogodbami ali stabilizacijskimi programi kot elementi poklicne poti, ki nudi možnost prehoda na bolj stabilno obliko, s čimer bi preprečili subvencioniranje negotovih delovnih mest. Poleg tega je mogoče s spodbudami za zaposlovanje uspešno ustvarjati zaposlitvene priložnosti za „prikrajšane“ iskalce zaposlitve ter preusmerjati odpuščene delavce, zlasti v nove sektorje in poklice.
|
|
Rezultat glasovanja
|
|
Za:
25
Proti:
48
Vzdržani:
6
|
_____________