NAT/820
Za celostno strategijo za trajnostni razvoj podeželja in mest
MNENJE
Strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje
Za celostno strategijo za trajnostni razvoj podeželja in mest
[mnenje na lastno pobudo]
Poročevalec: Josep PUXEU ROCAMORA
Soporočevalka: Piroska KÁLLAY
|
Sklep plenarne skupščine
|
25. 3. 2021
|
|
Pravna podlaga
|
člen 32(2) poslovnika
|
|
|
mnenje na lastno pobudo
|
|
|
|
|
Pristojnost
|
strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje
|
|
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine
|
4. 10. 2021
|
|
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju
|
…
|
|
Plenarno zasedanje št.
|
…
|
|
Rezultat glasovanja
(za/proti/vzdržani)
|
…/…/…
|
1.Sklepi in priporočila
1.1EESO je prepričan, da bo prihodnost Evrope odvisna od tega, kako bomo obravnavali podeželska območja, ter da je treba tesneje sodelovati z mestnimi območji, da bi se zagotovilo, da pri pravičnem prehodu na podnebno nevtralno, trajnostno in uspešno Evropsko unijo nobeno območje in noben državljan ne bo zapostavljen. To bi bilo v skladu s cilji evropskega zelenega in socialnega dogovora, instrumenta EU za okrevanje Next Generation EU, teritorialne agende 2030 in 17 ciljev trajnostnega razvoja.
1.2EESO meni, da bi morala EU zmanjšati razlike med območji s spodbujanjem politik, ki omogočajo pravičen in trajnosten prehod na vseh področjih in zagotavljajo kakovostno življenje na podeželju.
1.3Glede na izzive, ki jih prinašajo podnebne spremembe in pandemije, EESO poudarja, da je nujno nemudoma ukrepati in spremeniti paradigmo, da bi dokazali dodano vrednost skupnega dela ter spodbujali medsebojno spoštovanje in razumevanje v korist vseh državljanov.
1.4EESO zato poziva oblikovalce politik, naj pripravijo in izvedejo celovito in celostno strategijo EU za spodbujanje uravnoteženega, skladnega, pravičnega in trajnostnega razvoja podeželja in mest, pri tem pa naj krepijo vlogo lokalnih skupnosti, spodbujajo tradicionalne panoge ter ustvarjajo nove gospodarske dejavnosti in zaposlitvene priložnosti na podeželju, hkrati pa spodbujajo sinergije z mestnimi območji.
1.5Da bi okrepili enake konkurenčne pogoje med podeželskimi skupnostmi in mestnim okoljem, je EESO pripravil naslednja priporočila:
1.politikam za podeželje je treba nameniti dovolj sredstev ter zagotoviti tehnološko, komunikacijsko in prometno infrastrukturo ter kakovostne in učinkovite sisteme izobraževanja in zagotavljanja zdravstvenih storitev. Slednje bi morale biti popolnoma usklajene z enakimi storitvami v mestih (enakost na področju zdravja);
2.možnosti na področju zaposlovanja, usposabljanja in stanovanj bi morale odražati in izkoriščati podeželske naravne vire, hkrati pa ustvarjati inovativne poslovne priložnosti;
3.podeželski parlamenti in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, bi morali kot modeli participativne demokracije uživati podporo političnih voditeljev in vključevati vse državljane s podeželja, vključno s socialnimi partnerji, ženskami, starejšimi, invalidi, manjšinami in zlasti mladimi;
4.kulturno dediščino je treba zaščititi in o njej ozaveščati.
1.6EESO je pripravil naslednja priporočila za razvoj podeželja in mest:
1.vlade morajo pri zagotavljanju storitev državljanom povsod ravnati pregledno in pravično;
2.organizacije civilne družbe, vključno s pobudo LEADER in lokalnimi akcijskimi skupinami, bi morale vzpostaviti lokalna podeželska in mestna partnerstva za ustvarjanje gospodarskih, socialnih in okoljskih priložnosti ter spodbujanje boljšega razumevanja soodvisnosti;
3.model upravljanja svetov za prehransko politiko bi lahko služil kot zgled za uspešno sodelovanje vseh deležnikov na lokalni ravni. Novi okoljski učinki in izzivi ter pandemija so prinesli spremembe glede možnosti dela na daljavo, potrebe po stanovanjih na podeželju in dostopa do rabe zemljišč;
4.koristno je spodbujati in podpirati izmenjavo primerov dobre prakse in tveganj med regijami;
5.dostop do visokokakovostnega izobraževanja na podeželskih območjih je lahko eden od dejavnikov, ki prispevajo k lokalnemu gospodarskemu razvoju, in lahko podeželskim skupnostim pomaga pri prilagajanju na hitro spreminjajoče se okolje.
1.7EESO Evropski komisiji ter nacionalnim in regionalnim vladam podaja zlasti naslednja priporočila:
1.nedavno sprejeto dolgoročno vizijo Komisije za podeželska območja je treba še naprej razvijati, da bo postala skupna zaveza podeželja in mest za pravičen pristop. Pomembno je izpostaviti dodano vrednost sodelovanja podeželskih in mestnih organizacij, na primer pri pobudi „od vil do vilic“ in socialno vključujočem zelenem dogovoru;
2.Evropska komisija bi si morala prizadevati za ustanovitev skupine podeželskih in mestnih deležnikov na podlagi pobude pametne vasi, da bi se oblikovale dobre prakse na področju partnerskih modelov;
3.da bi podprli sodelovanje, bi bilo treba vlagati v lokalne pilotne projekte in vseevropske spodbude/pogojevanja in nagrade za napredne primere, ki odražajo vključujoče dogovore.
1.8EESO obljublja nadaljnje sodelovanje z Evropskim parlamentom in Odborom regij, in sicer z naročanjem raziskav, s posvetovanji z organizirano civilno družbo ter spodbujanjem evropske listine o pravicah in odgovornostih na podeželju in v mestih.
1.9EESO bo v prihodnjih mnenjih o mestni in podeželski teritorialni politiki zajel celostno vizijo. To mnenje je bilo na primer pred sprejetjem predstavljeno in obravnavano v različnih strokovnih skupinah EESO.
2.Uvod
2.1Na podlagi priporočil iz mnenja EESO Celostni pristop za podeželska območja EU s posebnim poudarkom na ranljivih regijah, sprejetega septembra 2020, in posvetovanja, ki je bilo organizirano 18. junija 2021, namerava EESO zdaj opredeliti celostno strategijo EU za trajnostni razvoj podeželja in mest, in sicer z analizo splošnega okvira, ki povezuje podeželsko politiko z vsemi drugimi ustreznimi politikami, opredelitvijo obstoječih izzivov in ovir ter poudarjanjem vloge civilne družbe, podjetij in lokalnih skupnosti pri razvoju pristopov od spodaj navzgor. EESO bo dejavno prispeval k temu, da se bo strategija upoštevala pri oblikovanju politik EU.
2.2Bistveno je, da se raznolikost podeželskih območij bolje upravlja na podlagi priložnosti vsakega od njih. Obstajajo podeželska območja, ki imajo lahko zaradi svoje bližine mestnim območjem koristi od „učinka aglomeracije“ prek stikov med podeželjem in mestom; hkrati pa imamo druga območja, ki so bolj oddaljena in veliko bolj odvisna od enega sektorja, pogosto od kmetijstva, gozdarstva, ribištva ali rudarstva, v njih pa so stiki z mesti manj izraziti.
2.3Čeprav gre pri podeželskih in mestnih območjih za dve različni vrsti območij s svojimi posebnimi značilnostmi in neenakomernim razvojem, dejansko stanje kaže, da so med seboj tesno povezana. Te soodvisnosti so hkrati vse bolj zapletene in dinamične ter vsebujejo strukturne in funkcionalne tokove ljudi, blaga, kapitala, informacij, tehnologije in načina življenja. Zato je ključnega pomena, da se vzpostavi ravnovesje med podeželskimi in mestnimi območji, ki drug drugega potrebujejo in drug brez drugega ne morejo obstajati.
2.4Ideal življenja na podeželju, ki pomeni blaginjo in kakovostno življenje državljanov, mora biti cilj, ki ga je treba doseči, tudi na oddaljenih ali prikrajšanih območjih. V strategiji je treba poiskati način za vzpostavitev potrebnega ravnovesja med tema dvema vidikoma in njuno dopolnjevanje, da bi v prihodnosti dosegli trajnostnost.
2.0Izzive, s katerimi se soočajo podeželska območja (demografske spremembe, odseljevanje, digitalni razkorak, nizki dohodki, omejen dostop do nekaterih storitev, potreba po boljših zaposlitvenih možnostih ali posebni učinki podnebnih sprememb), je mogoče obravnavati le s celovitega in prenovljenega teritorialnega vidika, ki spodbuja vzajemen odnos do razvoja.
2.1V skladu s tem novim okvirom, ki presega tradicionalno povezavo med podeželskimi območji, osredotočenimi na kmetijski sektor in ločenimi od mestnega okolja, morajo ukrepi za razvoj podeželja v vseh regijah temeljiti na večsektorskem in celostnem pristopu, ki izkorišča sinergije in dopolnjuje podeželska, mestna in vmesna območja.
0.Izzivi in predlogi za ukrepanje
0.1Tradicionalno zasnovo, ki jasno razlikuje med podeželskimi in mestnimi območji, bi morali nadomestiti novi koncepti, nove razlage in novi pristopi, pri opredelitvi obravnavane regije pa bi bilo treba upoštevati lokalno stvarnost.
0.2Prihodnji razvoj evropskih regij bi moral temeljiti na dopolnjevanju med podeželskimi in mestnimi območji ter na usklajevanju politik, namenjenih tem območjem, s končnim ciljem doseganja njihove socialne in gospodarske kohezije ter okoljske trajnosti.
0.3Srednje velika mesta imajo ključno vlogo pri povezovanju velemestnih in podeželskih območij, zato si zaslužijo posebno pozornost tako pri prostorskem načrtovanju kot pri dodeljevanju virov in storitev. Številna evropska mesta (kot so Toulouse v Franciji, Manresa v Španiji, Torino v Italiji in Aalborg na Danskem) že izvajajo zelo uspešne pristope. Mreže mest, kot so ICLEI, Eurotowns in Eurocities, so ključni akterji pri izmenjavi izkušenj in spodbujanju najboljših praks.
0.4Povezovanje podeželja in mest mora biti del politične agende, zato je treba pri političnih voditeljih in oblikovalcih politik izboljšati razumevanje pomena povezovanja ter spodbujati načine za njihovo lokalno organizacijo.
0.5V raziskavah, ki se financirajo iz evropskih sredstev, bi bilo treba prav tako še naprej preučevati načine za spodbujanje pravičnega in trajnostnega razvoja podeželja in mest ter za oživitev gospodarskega razvoja podeželskih območij. Projekte, kot so ROBUST, RUBIZMO in LIVERUR, bi bilo treba še naprej razvijati, da bi pripeljali do konkretnih sprememb.
0.6Za doseganje (gospodarske, socialne in okoljske) trajnostnosti teh podeželskih in mestnih območij je potrebna celovita politika, povezana s socialno-ekonomskim, kulturnim in etnografskim stanjem, ki spodbuja sodelovanje med podeželskimi in mestnimi območji ter angažiranost različnih socialnih in gospodarskih akterjev, pa tudi ustrezne mehanizme upravljanja skupaj z lokalnimi upravami.
0.7Oddaljena podeželska območja potrebujejo posebne politike in posebno obravnavo. Rešiti je treba težave na področju zdravstva, izobraževanja itd.
0.8Številni izzivi, s katerimi se soočajo podeželska območja, presegajo področje in sredstva skupne kmetijske politike (SKP), kot je poudarjeno v našem nedavnem informativnem poročilu o oceni učinka SKP na teritorialni razvoj podeželskih območij, zato se je treba zavzeti za celosten pristop k ukrepanju in financiranju v okviru različnih politik, ki vplivajo na podeželska območja. Sredstva v okviru nacionalnih politik bi morala dopolnjevati sredstva SKP za razvoj podeželja.
0.9Politike na področju kmetijstva, prehrane in podeželja bi morale biti skladne s podnebno politiko in politiko biotske raznovrstnosti, politiko za zmanjševanje revščine, infrastrukturno in prometno politiko, politiko izobraževanja in usposabljanja, politikami, povezanimi z zagotavljanjem osnovnih storitev splošnega pomena (zdravje, stanovanja itd.), ter politikami, ki spodbujajo razvoj novih dejavnosti na podlagi krožnega gospodarstva in biogospodarstva, digitalizacijo ali boj proti odseljevanju prebivalstva.
0.10Te politike morajo prav tako smiselno dopolnjevati evropske strategije, kot sta evropski zeleni dogovor in strategija „od vil do vilic“, ter zlasti napovedano novo industrijsko strategijo, ki agroživilski sektor opredeljuje kot enega ključnih strateških ekosistemov EU, pa tudi politike, ki zagotavljajo prehransko varnost. Preizkušanje novih oblik sodelovanja med mesti in podeželjem v okviru evropskega zelenega dogovora ni le osnovni pogoj, temveč tudi priložnost za pravičen prehod in ozemeljsko uravnotežen trajnostni razvoj.
0.11Upravljanje in usklajevanje evropskih, nacionalnih in podnacionalnih skladov bi bilo treba izboljšati, da bi bolje obravnavali trajnostni razvoj z učinkovitejšim vključevanjem horizontalnih vprašanj in stalnim izpolnjevanjem potreb posameznih regij.
0.12Ta celostni pristop zahteva usklajevanje med različnimi upravami in upravnimi organi, vključno s številnimi direktorati Evropske komisije, ki se ukvarjajo z medsektorskimi politikami. To horizontalno usklajevanje pomeni pristop, v okviru katerega politični voditelji vključujejo vprašanja s področja podeželja v vse politike, da se zagotovi upoštevanje potreb podeželja.
0.13Pri uspešnem usklajevanju med upravami bi bilo treba upoštevati naslednje vidike:
I)opredelitev ustreznega obsega posredovanja;
II)določitev jasne vodilne vloge pri usklajevanju politik;
III)krepitev sporazumov o sodelovanju med regijami ali občinami;
IV)spodbujanje partnerstev med podeželjem in mesti za izkoriščanje funkcionalnih povezav;
V)izboljšanje vertikalnega usklajevanja med ravnmi upravljanja.
0.0Ohraniti je treba neposredno povezavo s podeželskimi območji prek dejavne vloge regij EU, ki so ključne pri opredeljevanju in izvajanju politik razvoja podeželja na lokalni ravni. Sodelovanje številnih deležnikov in pristop od spodaj navzgor sta ključna elementa za zagotavljanje trajnostnosti in lokalne odgovornosti za podeželske politike. EESO poziva k razmisleku o upoštevanju vloge, ki jo lahko imajo lokalne akcijske skupine in model lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost.
0.1Poleg tega EESO predlaga, da se model upravljanja svetov za prehransko politiko uporabi kot zgled za uspešno sodelovanje med vsemi deležniki na lokalni ravni.
0.2Doseči bi bilo treba napredek pri teritorialnih pogodbah ob podpori politik za angažiranje, kar zahteva opredelitev ciljev, združevanje moči, spodbujanje javnih in zasebnih zavez s teritorialno usmerjenostjo, razvoj mehanizmov za medinstitucionalno in medsektorsko sodelovanje, oblikovanje nove institucionalne strukture za spodbujanje trajnostnega razvoja, priznavanje raznolikosti podeželskih območij in spodbujanje povezav med mesti in podeželjem. V zvezi s tem imajo podjetja in organizacije v agroživilskem sektorju zdaj možnost, da podpišejo kodeks ravnanja o odgovornih poslovnih in tržnih praksah, ki ga je Komisija uvedla v okviru strategije „od vil do vilic“.
0.3Teritorialne pogodbe morajo temeljiti na pravičnosti in spoštovanju. V Angliji, Walesu in na Škotskem obstajajo podeželski kodeksi ravnanja, ki ljudem pomagajo razumeti, kako spoštovati podeželska območja. Iz tega bi lahko nastala evropska listina o pravicah in odgovornostih za pravične in trajnostne odnose med podeželjem in mesti, ki bi jo bilo treba vključiti v državljansko vzgojo za vse.
0.4EESO priznava, da ni enotnih rešitev, ki bi se lahko uporabile za različna območja, in da se mora vsaka ozemeljska enota osredotočiti in specializirati, pri tem pa spoštovati edinstvenost, raznolikost in večfunkcionalnost uporab ter poiskati rešitve, ki temeljijo na lastnem potencialu, potrebah, zmogljivostih in predstavah. Uporabo obstoječe infrastrukture in razmislek o razvoju nove je treba obravnavati globalno, pri tem pa spremljati trende, da bi vlagali v prave kraje.
0.5Potreba po izboljšanju zaposlitvenih priložnosti:
I)pandemija COVID-19 je pospešila procese digitalizacije in ekologizacije, za ohranitev katerih je potrebno nadaljnje prizadevanje;
II)na podeželskih območjih je treba ustvariti in ohraniti nove zaposlitvene priložnosti, vključno s tistimi, ki so povezane z zagotavljanjem storitev na podeželju, delom na daljavo, novimi tehnologijami ali energijo iz obnovljivih virov;
III)s krepitvijo večnamenskih vidikov kmetijstva, spodbujanjem nekmetijskih dejavnosti in ustanavljanjem podjetij v sektorju storitev čiste energije in industrije je mogoče na podeželskih območjih ustvariti številne zaposlitvene priložnosti;
IV)spodbujati je treba podjetništvo, zagotavljati poštena pravila konkurence za mala in srednja podjetja ter posvečati pozornost potrebam mlajših generacij (npr. delo na daljavo);
V)delovna mesta in trgovine naj ostanejo blizu ljudem. Podeželsko-mestna vizija ponuja priložnosti za razvoj krožnega gospodarstva;
VI)spodbujati je treba dostojno delo in izboljšati delovne pogoje na podeželju ter pri tem zagotoviti, da bodo vsi sodelujoči vključeni v ta proces izboljševanja;
VII)povpraševanje potrošnikov je treba povezati z regionalnimi in podeželskimi trgi, in sicer s trženjem lokalnih proizvodov in oznakami kakovosti;
VIII)vsesplošno bi bilo treba spodbujati ustvarjanje kulturnih priložnosti na podeželskih območjih, vključno s spodbujanjem kulturnih dogodkov in zaščito zgodovinskih in sakralnih spomenikov na podeželju (cerkev, gradov itd.);
IX)procesi digitalizacije odpirajo nove priložnosti, ki bi lahko spodbudile pričakovanja in pritegnile državljane, zlasti mlade, ter pripomogle k zmanjšanju odseljevanja in večji kakovosti življenja na podeželju. V ta namen podeželsko okolje potrebuje ustrezno infrastrukturo, ki bo zagotovila povezljivost. Rešitve v zvezi s tem ponujajo strategije povezljivosti in digitalne platforme, akt za digitalizacijo podeželja pa bi olajšal razvoj digitalnih tehnologij v kmetijstvu in na podeželju;
X)na podeželskih in primestnih območjih je treba podpirati trajnostno kmetijstvo in akvakulturo skupaj z ekoturizmom ter prostočasnimi in izobraževalnimi dejavnostmi na področju trajnostnosti ter te dejavnosti uskladiti z zaščito biotske raznovrstnosti, da se ljudem zagotovi kakovostno življenje;
XI)kakovostno in dostopno izobraževanje na podeželju, ki se začne že v zgodnjem otroštvu, lahko pripomore k izboljšanju rezultatov izobraževanja, dostop do javnih storitev, kot so otroško varstvo in šole, pa je krajevno opredeljen dejavnik, ki vpliva na privlačnost podeželskih območij, tudi za visoko usposobljene delavce.
0.6Gospodarska rast in ustvarjanje delovnih mest sta pomembna, vendar ju je treba dopolniti z zadostno ponudbo kakovostnih storitev, stanovanj, energije, prostočasnih dejavnosti, izobraževanja in usposabljanja, vseživljenjskega učenja in zdravstvenih sistemov, ki zagotavljajo, da podeželska območja niso le trajnostna, temveč tudi privlačna za življenje. EU mora nujno razviti temelje za trajnostno in vključujočo ekonomijo blaginje, ki bo prinašala koristi vsem.
0.7Za to so potrebne nove oblike zagotavljanja storitev na podeželju:
I)zagotavljanje integriranih storitev (združevanje več storitev v enem prostoru, sodelovanje med ponudniki storitev, sodelovanje med skupinami strokovnjakov, sodelovanje med javnimi in zasebnimi organizacijami ter organizacijami skupnosti);
II)pristop k zagotavljanju alternativnih in prožnejših storitev (mobilne storitve, ki storitev pripeljejo do državljana, modeli radialnih sistemov, pri katerih se storitve redno zagotavljajo z osrednje lokacije, storitve, ki so bolje prilagojene lokalnim potrebam);
III)tehnološke in digitalne rešitve, tudi v izobraževalnem in zdravstvenem sektorju.
0.8Celovita strategija za doseganje pragov storitev v različnih regijah in izmenjava storitev med različnimi deli regij sta ključna elementa za oblikovanje trajnostnih mestnih in podeželskih območij.
0.9Pripraviti je treba strategijo, ki bo z izboljšanjem storitev na podeželju in novimi zaposlitvenimi priložnostmi prebivalstvu na podeželju omogočila, da se tam ustali, predvsem pa zagotovila potrebno generacijsko pomladitev.
V Bruslju, 4. oktobra 2021
Peter SCHMIDT
predsednik strokovne skupine za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje