ECO/529

Spremembe finančne uredbe za hitrejše okrevanje gospodarstva po pandemiji COVID-19

MNENJE

Evropski ekonomsko-socialni odbor

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2014/65/EU glede zahtev po informacijah, upravljanja produktov in omejitev pozicij za podporo okrevanju po pandemiji COVID-19

[COM(2020) 280 final - 2020/0152 (COD)]

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2017/1129 v zvezi s prospektom EU za okrevanje in ciljno usmerjenimi prilagoditvami za finančne posrednike, da bi se podprlo okrevanje po pandemiji COVID-19
[COM(2020) 281 final – 2020/0155 (COD)]

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2017/2402 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje kot pomoč pri okrevanju po pandemiji COVID-19
[COM(2020) 282 final – 2020/0151 (COD)]

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi s prilagoditvami okvira za listinjenje za podporo okrevanju gospodarstva v odziv na pandemijo COVID-19
[COM(2020) 283 final – 2020/0156 (COD)]

Glavni poročevalec: Giuseppe GUERINI

Zaprosilo	Svet Evropske unije, 27. 8. 2020 [COM(2020) 281 final, COM(2020) 282 final e COM(2020) 283 final] Evropski parlament, 14. 9. 2020 [COM(2020) 281 final, COM(2020) 282 final e COM(2020) 283 final] Evropska komisija, 23. 9. 2020 [COM(2020) 280 final]
Pravna podlaga	člena 114 in 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	29. 10. 2020
Plenarno zasedanje št.	555
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	246/0/8

1.Sklepi in priporočila

1.1Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) odobrava in podpira predloge o spremembi direktive o trgih finančnih instrumentov, vključene v sveženj o okrevanju kapitalskih trgov, ki ga obravnava v tem mnenju. Namen teh sprememb je bistveno poenostaviti dokumentacijo in obveznosti, povezane z ureditvijo finančnih trgov, zlasti določb Direktive 2014/65/EU o trgih finančnih instrumentov (MiFID II). Ker pa je sveženj sprememb prvotno zajemal štiri različne akte o spremembi, se v tem mnenju obravnava predlog poenostavitve kot celota, ki ni bila zasnovana le za poenostavitev direktive MiFID II, temveč bolj splošno za zmanjšanje upravnega bremena za bančne in finančne subjekte, s čimer bi sprostili sredstva za naložbe v oživitev gospodarstva.

1.2EESO podpira predloge Komisije in se strinja s cilji reformnega svežnja, ki ga je ta predlagala. Res se je nujno čimbolj potruditi za prenovo predpisov s ciljem spodbujanja: (i) naložb v realno gospodarstvo; (ii) zagotavljanja posojil posameznikom ter malim in srednjim podjetjem; (iii) dokapitalizacije evropskih podjetij in krepitve vloge trgov vrednostnih papirjev.

1.3EESO pozdravlja poenostavitev nekaterih obveznosti, določenih v finančnih predpisih za kvalificirane nasprotne stranke in profesionalne vlagatelje, in se pridružuje subjektom iz bančnega sektorja, ki so v zvezi s tem že izrazili podporo.

1.4EESO kot predstavnik potrošnikov in civilne družbe opozarja, da je treba zaščititi tudi varčevalce in neprofesionalne vlagatelje, ter pozdravlja odločitev Komisije, da se bo s ciljno usmerjenimi spremembami finančni ureditvi še naprej namenjalo veliko pozornosti, da bi se vzpostavilo ustrezno ravnovesje med potrebami vlagateljev različnih kategorij. Poenostavitev predpisov namreč ne sme zmanjšati varstva manj izkušenih varčevalcev in vlagateljev, ki jih je treba jasno ločiti od profesionalnih subjektov.

1.5EESO podpira cilj Komisije glede zmanjšanja stroškov zagotavljanja skladnosti in izogibanja trošenju materialnih virov z bistvenim zmanjšanjem količine papirne dokumentacije, povezane z naložbami, in njeno nadomestitvijo z digitalnimi orodji, ki zagotavljajo hitrejšo in zanesljivejšo komunikacijo med subjekti in strankami, boljše shranjevanje dokumentacije in večjo okoljsko trajnost.

1.6EESO pozdravlja zlasti cilj glede poenostavitve listinjenja nedonosnih izpostavljenosti. Tovrstna sprememba predpisov bankam namreč omogoča razbremenitev bilanc in povečanje posojilne zmogljivosti v času, ko je ta ključnega pomena.

1.7EESO torej meni, da bi morali biti ukrepi Komisije celo širši in odločnejši od predlaganih. Veljaven regulativni okvir za zavarovanje slabih posojil je bil oblikovan pred pandemijo in zaradi svojih togosti lahko v sedanjih gospodarskih razmerah, ki jih zaznamuje pandemija, slabo vpliva na realno gospodarstvo, zlasti na mala in srednja podjetja.

1.8Te togosti, zlasti tiste, ki se nanašajo na roke, v katerih banke opravljajo prodaje nedonosnih izpostavljenosti, je treba skrbno obvladovati, da predlagana poenostavitev ne bi pretirano koristila tistim, ki so specializirani za obravnavo slabih posojil, kar bi podjetjem v realnem gospodarstvu prineslo (dodatne) težave, če bi banke morale takšna posojila opustiti v prekratkem časovnem okviru.

2.Splošne ugotovitve

2.1Sveženj predlogov sprememb finančnih predpisov, ki ga je Evropska komisija predlagala 24. julija 2020, dopolnjuje niz ukrepov, ki so bili v preteklih mesecih sprejeti na področju bančništva in financ z namenom spodbuditve učinkovitega okrevanja po krizi zaradi pandemije COVID-19.

2.2Prvi niz ukrepov, ki sestavljajo to strategijo, se je nanašal na bančni sektor in je vključeval predlog glede podpore pri zagotavljanju bančnih posojil družinam in podjetjem v vsej EU, da bi ublažili negativne učinke na ponudbo in povpraševanje, do katerih je zaradi pandemije prišlo v različnih proizvodnih sektorjih.

2.3Spremembe, ki jih prinaša sveženj ukrepov z dne 24. julija, pa se nanašajo na kapitalske trge in so namenjene spodbujanju naložb, povečanju kapitalizacije podjetij in okrepitvi zmogljivosti bank za financiranje gospodarskega okrevanja.

2.4Sveženj, ki ga je predlagala Komisija, vključuje posebne spremembe za poenostavitev štirih pomembnih aktov o bančni in finančni ureditvi, in sicer direktive o trgih finančnih instrumentov (MiFID II), uredbe o prospektu, uredbe o listinjenju in uredbe o kapitalskih zahtevah (CRR). Čeprav se to mnenje osredotoča na direktivo MiFID II, je pomembno izraziti mnenje o celotnem svežnju, saj se učinkovitost in uporabnost pobude Komisije lažje ocenita, če se obravnavata v celotnem okviru sprememb.

2.5Ukrepi za poenostavitev zahtev po informacijah iz direktive MiFID II so že načrtovani za leti 2021 in 2022 in Komisija je v zvezi s tem že opravila javno posvetovanje. EESO meni, da je treba te spremembe uvesti prej, da bi v tem obdobju, ki je ključno za evropsko gospodarstvo, hitro zmanjšali stroške zagotavljanja skladnosti, povezane z izvajanjem določb direktive MiFID II.

2.6S predlaganimi spremembami Uredbe (EU) 2017/1129 o prospektu, in sicer s spodbujanjem „prospekta EU za okrevanje“ in ciljno usmerjenimi prilagoditvami za finančne posrednike, zajetimi v svežnju, ki ga predlaga Evropska komisija, se uvajajo poenostavitve za omejitev dolžine informativnih prospektov, ki so lahko zdaj dolgi tudi več kot 100 strani, na 30 strani.

2.7S spremembami uredbe o listinjenju in uredbe o kapitalskih zahtevah želi Komisija izboljšati orodja, ki jih ima na voljo bančni sistem Evropske unije, z namenom okrepitve zmogljivosti tega sistema za financiranje realnega gospodarstva. Ti ukrepi se navezujejo na predhodni predlog Evropske komisije o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 in Uredbe (EU) 2019/876 v odziv na pandemijo COVID-19.

2.8Predlog Komisije se osredotoča zlasti na listinjenje slabih posojil in skuša omogočiti preoblikovanje nedonosnih posojil v vrednostne papirje, s katerimi se trguje. Listninjenje naj bi tako omogočilo, da se sprosti bančni kapital za dodatna posojila, s čimer bi se več vlagateljem omogočilo, da financirajo gospodarsko okrevanje.

2.9Na splošno je cilj predlogov Komisije učinkovito poenostaviti dokumentacijo, povezano z naložbami, da bi se zmanjšala upravna bremena in sprostila sredstva, ki jih je treba vložiti v hitro gospodarsko okrevanje.

3.Posebne in splošne pripombe

3.1EESO pozdravlja pobude Komisije in podpira njihove cilje. Sprejeti je namreč treba vse regulativne ukrepe za spodbujanje: (i) naložb v realno gospodarstvo; (ii) zagotavljanja posojil posameznikom ter malim in srednjim podjetjem; (iii) dokapitalizacije evropskih podjetij in okrepitev vloge trgov vrednostnih papirjev v zvezi s ciljem okrevanja.

3.2EESO pozdravlja namero zmanjšanja nekaterih obveznosti iz finančnih predpisov, ki se uporabljajo zlasti za kvalificirane nasprotne stranke in profesionalne vlagatelje. V zvezi s tem so subjekti iz bančnega sektorja že pozdravili cilj poenostavitve, ki ga želi doseči Komisija.

3.3EESO v vlogi predstavnika potrošnikov in civilne družbe, pozdravlja odločitev glede nadaljnjega zagotavljanja visoke ravni ureditve, ki ščiti potrošnike in neprofesionalne vlagatelje, da bi se vzpostavilo ustrezno ravnovesje med različnimi potrebami. Jasno je namreč, da poenostavitev predpisov ne sme privesti do manjšega varstva varčevalcev in manj izkušenih vlagateljev, ki jih je treba jasno ločevati od profesionalnih subjektov in kvalificiranih nasprotnih strank.

3.4EESO na splošno upa, da bi v skladu z navedbami iz nedavnega poročila foruma na visoki ravni o uniji kapitalskih trgov prišlo do obsežnega pregleda predpisov EU z bančnega in finančnega področja, namenjenega odpravi podvajanja in neskladij pri urejanju tega sektorja, zlasti zamenjavi določb (oblikovanih z namenom zaščite varčevalcev), ki so se sčasoma izkazale za neučinkovite, drage in neugodne tako za finančne subjekte kot za vlagatelje.

3.5EESO podpira tudi cilj Komisije glede zmanjšanja stroškov zagotavljanja skladnosti in porabe materialnih virov z bistvenim zmanjšanjem količine papirne dokumentacije in njeno nadomestitvijo z digitalnimi oblikami komunikacije. Digitalna orodja lahko namreč dejansko zagotovijo hitrejšo in zanesljivejšo komunikacijo med subjekti in strankami, boljše shranjevanje dokumentov za daljši čas in večjo okoljsko trajnost.

3.6EESO podpira tudi poenostavitev informacij o stroških in dajatvah, povezanih z naložbami, v okviru katere se ravni zahtev po informacijah razlikujejo na podlagi tega, ali so nasprotne stranke kvalificirane ali ne. Tudi v zvezi s tem specifičnim vidikom si je treba prizadevati za vzpostavitev ustreznega ravnovesja med potrebami po poenostavitvi in potrebami po primerni zaščiti varčevalcev in neprofesionalnih vlagateljev.

3.7EESO med pomembnejšimi vidiki predloga o spremembi direktive MiFID II izpostavlja vidike, povezane z omejitvami in zavarovanjem v primeru naložb v izvedene finančne instrumente na področju energije; vendar pa meni, da bi bilo koristno, če bi ukrep za uvedbo izvzetja glede varovanja pred tveganjem za izvedene finančne instrumente na energente vključeval oblike spodbud za naložbe v energijo iz obnovljivih virov.

3.8EESO pozdravlja odločitev Komisije, da potrdi pravila, ki omejujejo zavarovanje z uporabo finančnih instrumentov, ki izhajajo iz naložb v kmetijske proizvode, namenjene za prehrano ljudi. Čeprav je pomembno in nujno zagotoviti razvoj novih trgov s spodbujanjem naložb tudi s finančnimi instrumenti, je treba kmetijskim proizvodom, ki so opredeljeni kot pomembni, nameniti posebno pozornost, da bi se na primer izognili temu, da se nagrajuje njihova uporaba, ki ni prehranska.

3.9EESO pozdravlja dejstvo, da predlagane spremembe vključujejo poenostavitev vseh prospektov ter informativnih in rednih poročil, s čimer bi se lahko dosegli prihranki, potrebni za spodbujanje alternativnih naložb, tudi zaradi večje uporabe digitalnih orodij.

3.10Pozitivno je tudi skrajšanje informativnih prospektov, saj se tako zmanjšajo stroški zagotavljanja skladnosti v zvezi z dokumenti, ki so se v praksi pogosto izkazali kot predolgi in težko razumljivi za manj izkušene varčevalce. EESO torej upa na dvojno poenostavitev, in sicer tako v zvezi z materialnimi viri, ki se porabljajo za izpolnjevanje zahtev po informacijah, kot v zvezi s sporočanjem informacij, pomembnih za varčevalce.

3.11Celovita poenostavitev sektorja, ki je dobro povzeta v novem modelu prospekta EU za okrevanje, bi lahko namreč podprla likvidnostni priliv za podjetja in obnovitev ravni kapitala, katerega obseg se je zmanjšal med pandemijo COVID-19. To bi tudi podjetjem z majhno ali srednje veliko tržno kapitalizacijo omogočilo izdajo novih delnic in posledično boljši dostop do kapitala, ne da bi se s tem odpovedali potrebni zaščiti varčevalcev.

3.12Sprememba, v skladu s katero se prag za izvzetje iz obveznosti objave prospekta v primeru ponudb nelastniških vrednostnih papirjev, ki jih podjetja zberejo prek kreditnih institucij, s 75 milijonov EUR zviša na 150 milijonov EUR, je posebej koristna za spodbujanje aktivne vloge bank in kreditnih institucij v procesu okrevanja. V skladu s predlogom Komisije je to zvišanje praga za izvzetje iz obveznosti objave prospekta začasno. EESO sicer meni, da bi bilo treba ta ukrep v primeru, da bi omogočil učinkovito diverzifikacijo oblik financiranja podjetij ter mala in srednja podjetja približal kapitalskim trgom, izvajati tudi po koncu krize.

3.13EESO pozdravlja cilj glede poenostavitve listinjenja s prožnejšo bonitetno obravnavo listinjenja slabih posojil, kar bo bankam omogočilo delno razbremenitev bilanc in okrepilo njihovo posojilno zmogljivost. Zelo je treba sicer paziti, da ta poenostavitev ne bi bila koristna le za družbe, specializirane za obravnavo slabih posojil, in da se podjetja v primeru, da bi banke svoja slaba posojila prenesle prehitro, ne bi znašla v še večjih težavah.

3.14V zvezi s predlogi glede listinjenja slabih posojil se EESO sicer strinja s ciljem, na katerem temeljijo predlogi Komisije, a meni, da bi moral biti predlog širši.

3.15Najnovejši predlogi Komisije namreč predvidevajo uvedbo posebnih predpisov o nedonosnih izpostavljenostih, da bi te izpostavljenosti z nekaterih vidikov razlikovali od donosnih posojil, kar je ustrezen ukrep. Vseeno je treba izpostaviti, da je celoten veljavni regulativni okvir za slaba posojila nekoliko tog, kar lahko močno vpliva na realno gospodarstvo, zlasti na mala in srednja podjetja, predvsem v sedanjih gospodarskih razmerah, ki jih zaznamuje pandemija.

3.16Pri tem velja omeniti zlasti uredbo o varovalnem mehanizmu za nedonosne izpostavljenosti, ki za delne odpise slabih posojil zastavlja omejujoče roke, medtem ko dejanska ekonomska vrednost garancij za te kredite šteje malo (ali sploh nič). Ta okvir je bil že pred pandemijo težko združljiv z dejanskimi razmerami na sekundarnem trgu slabih posojil, zato si je enostavno predstavljati, da bo v gospodarskih razmerah po pandemiji postal še bolj problematičen. Krivulje rezervacij iz uredbe o varovalnem mehanizmu za nedonosne izpostavljenosti bi bilo torej treba vsaj začasno prenehati uporabljati ali jih spremeniti. Poudarjamo tudi, da bi bilo treba pravilo 90 dni za „zaostala plačila“ začasno omiliti v času izrednih razmer zaradi COVID-19, da bi se izognili negativnemu socialnemu učinku tako kratkega roka.

3.17EESO se zaveda, da je namen predlaganega svežnja sprememb za olajšanje okrevanja kapitalskega trga, ki ga je predstavila Evropska komisija, ublažiti posledice pandemije COVID-19, vendar ne smemo pozabiti, da določbe o minimalnem kritju izgub za nedonosne izpostavljenosti iz Uredbe (EU) 2019/630 Evropskega parlamenta in Sveta trenutno ne zadostujejo za obvladovanje gospodarskih učinkov pandemije in bi jih bilo zato treba začasno omiliti.

3.18Poleg predlogov Komisije glede olistinjenih posojil je treba povečati učinkovitost obravnave slabih posojil, ki jih specializirani subjekti in finančne ustanove odkupijo brez listinjenja, glede na stanje, ki ga omogočajo sedanja bonitetna pravila, in sicer z izboljšanjem člena 127 uredbe o kapitalskih zahtevah. Veljavni regulativni okvir ima namreč paradoksalno odvračilen učinek zaradi pretirane porabe kapitala finančnih subjektov, ki na sekundarnem trgu odkupujejo slaba posojila.

3.19To pomeni prednost za sklade, ki so specializirani za odkupovanje slabih posojil in so v določenih primerih v lasti neevropskih finančnih subjektov, za katere se regulativni okvir EU in določbe uredbe o kapitalskih zahtevah ne uporabljajo. Tako pride do paradoksa in kršitve načela „enaka pravila za enako tveganje“, saj lahko zaradi precejšnje pozornosti, ki jo je EU namenila notranji regulaciji, prednost dobijo subjekti, ki delujejo na evropskem enotnem trgu, a imajo svoj sedež in kapital zunaj EU ter so zato vsaj deloma izvzeti iz njenega sistema predpisov.

V Bruslju, 29. oktobra 2020

Christa SCHWENG
predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

_____________