SOC/629
Trajnostno financiranje vseživljenjskega učenja ter razvoja znanj in spretnosti
MNENJE
Strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
Trajnostno financiranje vseživljenjskega učenja ter razvoja znanj in spretnosti zaradi pomanjkanja kvalificirane delovne sile
[raziskovalno mnenje na zaprosilo hrvaškega predsedstva]
|
Kontaktna oseba
|
SOC@eesc.europa.eu
|
|
Administratorka
|
Ana DUMITRACHE
|
|
Datum dokumenta
|
9. 3. 2020
|
Poročevalka: Tatjana BABRAUSKIENĖ
Soporočevalec: Pavel TRANTINA
|
Zaprosilo hrvaškega predsedstva Sveta
|
dopis, 10. 9. 2019
|
|
Pravna podlaga
|
člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
|
|
|
|
|
Sklep predsedstva
|
24. 9. 2019
|
|
|
|
|
Pristojnost
|
strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
|
|
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine
|
3 .3. 2020
|
|
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju
|
...
|
|
Št. plenarnega zasedanja
|
…
|
|
Rezultat glasovanja
(za/proti/vzdržani)
|
…/…/…
|
1.Sklepi in priporočila
1.1EESO pozdravlja, da je v poslanici komisarja Nicholasa Schmita poudarek na izvajanju in posodabljanju programa znanj in spretnosti. Posebna pozornost je namenjena prepoznavanju in odpravljanju pomanjkanja znanj in spretnosti ter podpori preusposabljanju v okviru pravičnega prehoda. Poslanica vsebuje tudi zamisel o individualnih izobraževalnih računih kot enega od možnih načinov, kako omogočiti odraslim (zaposlenim in brezposelnim), da pridobijo pravice do usposabljanja in jih izkoristijo za kakovostno usposabljanje, ki jim je na voljo.
1.2EESO podpira Sklepe Sveta o ključni vlogi politik vseživljenjskega učenja pri omogočanju družbam, da bi pri obravnavi tehnološkega in zelenega prehoda podpirale vključujočo in trajnostno rast
, sprejete 8. novembra 2019, v katerih Svet poziva Komisijo, naj „izboljša učinkovitost ter prilagodi obseg in ciljne skupine sedanjih politik vseživljenjskega učenja, da bi se bolje odzvali na učne potrebe, ki izhajajo iz sprememb v družbi in svetu dela, vključno z nadaljnjim razvojem evropskega izobraževalnega prostora“
.
1.3EESO pozdravlja dejstvo, da je med prednostnimi nalogami hrvaškega predsedstva Sveta EU vlaganje v raziskave in razvoj, večjo dostopnost visokokakovostnega in vseživljenjskega učenja ter razvoj novih znanj in spretnosti, prilagojenih delovnim mestom prihodnosti.
1.4EESO pozdravlja, da Evropska komisija v sporočilu Močna socialna Evropa za pravičen prehod – v katerem navaja, da so znanja in spretnosti ključnega pomena za prihodnost – spodbuja države članice EU, naj zagotovijo vključujoče in visokokakovostno izobraževanje in usposabljanje že vse od mladih let ter podpirajo ljudi pri njihovem stalnem razvoju skozi celotno poklicno pot.
1.5EESO poziva Evropsko komisijo in države članice, naj sprejmejo učinkovite ukrepe za izvajanje prvega in četrtega načela evropskega stebra socialnih pravic, da bi zagotovile kakovostno in vključujoče vseživljenjsko učenje kot pravico, ki bi jo na delovnih mestih in drugod uživali vsi državljani v Evropi, ter podprejo izvajanje teh načel s trajnostnim javnim financiranjem v dogovoru s socialnimi partnerji in civilno družbo.
1.6EESO meni, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti dostopu najbolj ranljivih skupin v družbi do možnosti vseživljenjskega učenja. Vsem delavcem, ne glede na raven znanj in spretnosti ter kvalifikacij, velikost podjetij in organizacij, v katerih so zaposleni, in geografsko območje, bi bilo treba zagotoviti učinkovito podporo, pri tem pa poskrbeti za trajnostno financiranje s sredstvi javnih organov, podjetij in sindikatov, na primer prek individualnih izobraževalnih računov ali drugih shem in orodij v skladu z nacionalnimi praksami.
1.7EESO predlaga, naj Evropska komisija pri oblikovanju ustreznih okvirjev politik in prihodnjega strateškega okvira za izobraževanje in usposabljanje 2030 določi ambicioznejše kazalnike in merila uspešnosti za vseživljenjsko učenje, zlasti glede udeležbe odraslih, tudi zaposlenih, v izobraževanju in usposabljanju. Komisija bi morala zagotoviti, da bi finančni instrumenti EU, kot so Erasmus+, Evropski socialni sklad, program InvestEU, naložbeni načrt za trajnostno Evropo, Sklad za pravični prehod in drugi ustrezni skladi EU, učinkovito in v sinergiji z drug drugim podpirali uresničevanje teh meril.
1.8EESO poleg tega poziva institucije EU, naj se dogovorijo o enotnem vključujočem okviru ključnih kompetenc, ki bo presegal šolsko izobraževanje. Tako bi se odzvali na potrebo po izobraževanju odraslih in pridobivanju življenjskih spretnosti, pri čemer bi bilo treba posebno pozornost nameniti zlasti učenju učenja in pridobivanju demokratičnih državljanskih veščin, ki bistveno pripomorejo k prevzemanju dejavne vloge odraslih v družbi. EESO poziva tudi k večjim naložbam v neformalna in priložnostna učna okolja, ki so še posebej pomembna za pridobivanje teh kompetenc.
1.9EESO meni, da je treba v okviru evropskega semestra zagotoviti skladnost med pozivom Evropske komisije k trajnostnim naložbam v izobraževanje in usposabljanje ter pozivom k optimizacijskim ukrepom, ki včasih škodujejo tovrstnim naložbam. V vseh državah članicah je treba povečati javne naložbe v vseživljenjsko učenje, zlasti odraslih.
1.10EESO znova poziva, naj se nameni večja pozornost socialnim naložbam, med drugim v izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje. Predlaga, da bi razpravljali o tem, ali bi zlato pravilo, tj. da se v fiskalnih pravilih ekonomske in monetarne unije iz izračuna neto javnofinančnega primanjkljaja izvzamejo v prihodnost usmerjene javne naložbe, lahko uporabljali tudi za socialne naložbe, ki se financirajo s sredstvi iz strukturnih skladov EU.
1.11EESO poziva prihodnja predsedstva EU in Evropsko komisijo, naj na podlagi pobude, ki so jo dali ministri EU za finance in izobraževanje na skupni seji Sveta, še naprej krepijo sodelovanje med nosilci odločanja na najvišji ravni, ki naj razpravljajo o tem, kako zagotoviti trajnostno javno financiranje izobraževanja in usposabljanja, zlasti izobraževanja odraslih. Sodelovati je treba tudi z ministri za zaposlovanje in socialne zadeve. Tovrstno sodelovanje bi moralo potekati tudi na nacionalni ravni.
1.12EESO poziva države članice, naj zaposlene in brezposelne, ki se soočajo s težavami pri dostopu do kakovostnega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja odraslih, učinkovito podprejo s ciljno usmerjenim financiranjem oseb v stiski, kot so brezposelni, nestandardni delavci, nizko usposobljeni delavci, invalidi ter socialno in ekonomsko prikrajšane skupine, in pri tem upoštevajo razsežnost spola.
1.13EESO predlaga, naj se v skladu s smernico za zaposlovanje št. 6: Povečanje ponudbe delovne sile in krepitev spretnosti – na podlagi katere bi si morale države članice prizadevati, da se pravice do usposabljanja prenašajo med poklicnimi prehodi – opredelijo ukrepi, kot sta določitev kazalnikov, ki se nanašajo na javne in zasebne naložbe v poklicno in strokovno izobraževanje in usposabljanje, ter dostop delavcev do plačanega dopusta za namene usposabljanja. To bi moralo omogočiti vsem, da bi bolje predvideli potrebe na trgu dela in se jim bolje prilagodili.
1.14EESO meni, da bi morale države članice podpirati javni sektor, pa tudi nepridobitne ponudnike izobraževanja in organizacije civilne družbe, da bi lahko financirali ponudbo kakovostnega, vključujočega in dostopnejšega vseživljenjskega učenja. Visokokakovostno ponudbo izobraževanja in usposabljanja bi bilo treba zagotoviti z mehanizmi za zagotavljanje visoke kakovosti, ki bi jih na primer podpiral evropski referenčni okvir za zagotavljanje kakovosti in drugi instrumenti.
1.15EESO meni, da so za učinkovite naložbe v strokovno izpopolnjevanje in preusposabljanje delavcev v podjetjih potrebni dodatni podatki o naložbah podjetij in finančni podpori vlad, poleg tega pa bi bilo treba ustrezno analizirati, kolikšen je prispevek sindikatov in delavcev, in to vključiti v politične razprave. Pri tem bi bilo treba nameniti posebno pozornost zlasti naložbam v različna znanja in spretnosti.
1.16EESO meni, da pri demokratičnem upravljanju razvoja in izvajanja politike vseživljenjskega učenja, vključno z učinkovitim socialnim dialogom in posvetovanjem z organizirano civilno družbo, naložbe učinkoviteje prispevajo k doseganju ciljev politike.
1.17EESO spodbuja države članice, naj kar najbolje izkoristijo možnosti, ki jih ponujajo razpoložljivi skladi EU, in jih podprejo tudi z nacionalnimi sredstvi. Prihodnji večletni finančni okvir nikakor ne bi smel omejevati proračunskih možnosti za vseživljenjsko učenje na ravni držav članic in EU. Sami programi bi morali biti bolj vključujoči, enostavni in obvladljivi za manjše upravičence in manjše projekte.
1.18EESO poudarja, da je treba redno pregledovati učinkovitost ukrepov finančne in nefinančne podpore pri doseganju posebnih skupin odraslih ter učinkovitost uporabe sredstev. Vzpostaviti je treba ureditev skrbnega spremljanja in ocenjevanja. Rezultate ocenjevanja bi bilo treba upoštevati pri oblikovanju politike vseživljenjskega učenja.
1.19EESO meni, da so potrebni finančni mehanizmi, s katerimi se bodo mobilizirala nacionalna sredstva in ki bodo vključevali ustrezno delitev stroškov med javnimi organi in zasebnimi subjekti, pa tudi posamezniki in drugimi ustreznimi deležniki (npr. socialnimi partnerji, ponudniki usposabljanja in nevladnimi organizacijami).
1.20EESO poziva, naj se v politike izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja vključi večplastnejše razumevanje učnih okolij ter pri tem upošteva splošno načelo podpiranja individualnega in edinstvenega potenciala učečih. To pomeni, da je treba – tudi s trajnimi naložbami – priznati pomen učnih okolij, ki presegajo formalno izobraževanje, kot dinamičnih središč za razvoj kompetenc. Njihovo strokovno znanje in izkušnje, kako z bolj vključujočimi in inovativnimi pristopi zadovoljiti potrebe učečih, se lahko uporabijo tudi v formalnem izobraževanju.
1.21Da bi bilo vseživljenjsko učenje uspešno, EESO poziva vse nosilce odločanja na ravni EU in nacionalni ravni, naj v skladu svojimi pristojnostmi obravnavajo naslednje izzive, povezane z vseživljenjskim učenjem, in finančno podprejo njihove rešitve:
1.21.1oblikovanje in izvajanje dolgoročnih strategij za spodbujanje sodelovanja med ponudniki formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja, ki v središče postavljajo učečega;
1.21.2aktivno sodelovanje učečih pri oblikovanju njihove učne poti, tako, da se prilagodi njihovim potrebam;
1.21.3podpiranje učečih vseh starosti iz različnih okolij pri dostopu do različnih oblik učenja v skladu z njihovimi osebnimi potrebami in sposobnostmi, njihovemu kombiniranju in prehajanju med njimi;
1.21.4nujno prednostno obravnavanje potrjevanja neformalnega in priložnostnega učenja (kot je določeno v Priporočilu Sveta o potrjevanju);
1.21.5zagotavljanje večjih možnosti vseživljenjskega učenja na lokalni ravni z uporabo obstoječe skupnostne in izobraževalne infrastrukture.
2.Splošno ozadje
2.1V skladu z opredelitvijo Sveta „vseživljenjsko učenje zajema učenje od vzgoje in izobraževanja v zgodnjem otroštvu do izobraževanja po upokojitvi, vključno s celotnim spektrom formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja, z namenom izboljšanja znanja, spretnosti in kompetenc z osebnega, državljanskega, socialnega in/ali zaposlitvenega vidika. Vseživljenjsko učenje, v katerem je vsak posameznik učeči se subjekt, vsem osebam omogoča, da pridobijo ustrezno znanje za to, da v družbi znanja in na trgu dela sodelujejo kot aktivni državljani in državljanke, s čimer se evropskim državljankam in državljanom olajša prosta mobilnost.“ V tem mnenju je poudarek na trajnostnem financiranju vseživljenjskega učenja ter razvoja znanj in spretnosti zaradi pomanjkanja kvalificirane delovne sile.
2.2Učenje poteka povsod in neprestano, aktivno in pasivno, v formalnih, priložnostnih in neformalnih oblikah. Zato je treba v politike izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja vključiti večplastnejše razumevanje učnih okolij ter pri tem upoštevati splošno načelo podpiranja individualnega in edinstvenega potenciala učečih. S trajnostnim javnim financiranjem je treba podpreti vsestransko in vseživljenjsko učenje. Pri tem je treba posebno pozornost nameniti starejšim generacijam in jim zagotoviti sredstva, ki so prilagojena njihovemu načinu učenja. EESO zato ponavlja, da je treba sredstva na ravni EU in nacionalni ravni med drugim vlagati v vključujoče in visokokakovostno izobraževanje in usposabljanje, ki mora biti dosegljivo in dostopno vsem ter usmerjeno v sedanje in prihodnje potrebe na trgu dela. Izobraževanje odraslih lahko štejemo za tako koristno kot osnovno izobraževanje in usposabljanje ter celo visokošolsko izobraževanje.
2.3Vpliv globalnih trendov, kot so gospodarske, tehnološke, okoljske, družbene in industrijske spremembe, ki jih prinaša digitalna revolucija, je ogromen. Čutiti ga je na področjih gospodarstva, inovacij, znanosti in izobraževanja, pa tudi zdravja, trajnosti in upravljanja. Svet dela in profili znanj in spretnosti v številnih poklicih se zato hitro spreminjajo. Zaradi hitrih sprememb se morajo vsi državljani vse življenje stalno usposabljati, preusposabljati in strokovno izpopolnjevati. Pri tem je treba posebno pozornost nameniti učinkoviti podpori delavcem in brezposelnim ter zagotoviti trajnostno financiranje s sredstvi javnih organov in podjetij prek individualnih izobraževalnih računov in drugih instrumentov.
2.4Hkrati je zaradi razdiralne narave teh sprememb še težje napovedati prihodnje potrebe po znanjih in spretnostih. Njihova ponudba, vendar je potreben čas za prilagajanje novim potrebam po njih. Čeprav delodajalci poudarjajo, kako pomembni so znanje s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, digitalne veščine in znanja ter poklicno in strokovno izobraževanje, vse pomembnejše postajajo tudi mehke in prečne veščine, ki ljudem omogočajo, da se prilagajajo na delovna okolja in različne življenjske razmere. Te veščine običajno razvijajo v organizacijah, ki ponujajo neformalno izobraževanje (mladinske organizacije itd.), zato je bistveno, da se tem ponudnikom zagotovi trajnostna finančna podpora.
2.5Poleg tega je treba vlagati v strateški razvoj novih programov usposabljanja. To so poglavitni instrumenti politike za odzivanje na potrebe po znanjih in spretnostih in odpravljanje vrzeli v njih. Potrebno bo nekaj časa, da bodo naložbe vanje prinesle rezultate, zlasti v programe za višje ravni in daljše obdobje. Za pravočasno prilagajanje sistema izobraževanja in usposabljanja je bistveno sistematično predvidevanje potreb po znanjih in spretnostih. Tako bi se lahko nanje strateško odzvali in odpravili neskladje v znanju in spretnostih.
3.Politično ozadje
3.1V sporočilu Komisije Močna socialna Evropa za pravičen prehod je poudarjeno, da so znanja in spretnosti ključnega pomena za prihodnost. Ljudem omogočajo, da izkoristijo prednosti, ki jih prinašajo hitro spreminjajoča se delovna mesta. Polovica sedanje delovne sile bo morala v naslednjih petih letih nadgraditi svoja znanja in spretnosti, digitalni in zeleni prehod pa bo zahteval nove nabore znanj in spretnosti. Poklicno izobraževanje in usposabljanje ter vajeništvo lahko izboljšata zaposljivost mladih in odraslih ter izpolnjujeta spreminjajoče se potrebe podjetij.
3.2EESO želi spomniti, da je bila pravica do izobraževanja zapisana v ustavi Unesca (1945) v poglavju Izobraževanje za vse in da je v okviru ciljev trajnostnega razvoja OZN vseživljenjsko učenje deležno vse večje pozornosti, v cilju trajnostnega razvoja št. 4 o izobraževanju pa je še posebej poudarjeno. Namen tega cilja ni zgolj izboljšati znanja in spretnosti ter okrepiti gospodarstvo, temveč tudi spodbujati globalno državljanstvo in mir. Cilji trajnostnega razvoja, v okviru katerih je opredeljena vloga vseživljenjskega učenja, pa ne zajemajo meril za financiranje.
3.3EESO poudarja, da je treba izvajati prvo in četrto načelo evropskega stebra socialnih pravic, v skladu s katerima mora biti kakovostno in vključujoče izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje pravica vsakogar v Evropi, in njuno izvajanje podpirati s trajnostnim javnim financiranjem v dogovoru s socialnimi partnerji in organizirano civilno družbo. Ta pravica mora postati resničnost, da bodo imeli vsi odrasli enak dostop do kakovostnega in vključujočega izobraževanje ter usposabljanja, tako na delovnih mestih kot drugod. Učinkovito podporo bi bilo treba zagotoviti vsem delavcem ne glede na raven znanj in spretnosti, velikost podjetja, v katerem so zaposleni, in geografsko območje, v katerem delajo.
3.4EESO poudarja, da je treba pravice in načela evropskega stebra socialnih pravic, vključno s pravico do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja na nacionalni ravni, uresničevati z ustreznimi javnimi naložbami. Toda za proračunska sredstva v nekaterih primerih še vedno veljajo stroge proračunske omejitve na notranjem trgu in fiskalna pravila, ki jih določa Pakt za stabilnost in rast, vladam pa je še vedno izziv najti potrebna javna sredstva za dosego ponovnega socialnega ravnovesja. Neskladje med zavezujočimi proračunskimi pravili ter sklopom pravic in načel, za izvajanje katerih ni sredstev, ostaja nerešeno.
3.5V poročilu Globalne komisije MOD za prihodnost dela Work for a Brighter Future (Delo za svetlejšo prihodnost) je poudarjeno, da je vzpostavitev učinkovitih možnosti vseživljenjskega učenja za vse skupna odgovornost, ki zahteva dejavno sodelovanje in podporo vlad, delodajalcev in delavcev ter izobraževalnih ustanov. Vlade morajo v sodelovanju s socialnimi partnerji razširiti in preoblikovati politike za razvoj znanj in spretnosti, zavode za zaposlovanje in sisteme usposabljanja, da bi delavcem zagotovili čas in finančno podporo, ki ju potrebujejo za učenje. V poročilu je predlagano, da se uvede pravica do učenja na podlagi preoblikovanega sistema „zaposlitvenega zavarovanja“ ali „socialnega sklada“ in uvedejo „individualni izobraževalni računi“, ki bodo delavcem omogočili, da bodo za usposabljanje vzeli plačani dopust.
3.6EESO pozdravlja pomembno pobudo finskega predsedstva Sveta, ki je organiziralo prvo skupno sejo ministrov EU za izobraževanje in finance, na kateri so razpravljali o pomenu javnega financiranja izobraževanja in usposabljanja. Odbor poziva prihodnja predsedstva EU in Evropsko komisijo, naj nadaljujejo po tej poti, da bi okrepili sodelovanje med nosilci odločanja na najvišji ravni. Sodelovati je treba tudi z ministri za zaposlovanje in socialne zadeve. Želi, da bi tovrstno sodelovanje potekalo tudi na nacionalni ravni.
3.7EESO odobrava, da je v poslanici komisarja Nicholasa Schmita poudarek na izvajanju in posodabljanju programa znanj in spretnosti, prepoznavanju in odpravljanju pomanjkanja znanj in spretnosti ter podpori preusposabljanju v okviru pravičnega prehoda. Zamisel o individualnih izobraževalnih računih je eden od možnih načinov, kako omogočiti delovno sposobnim osebam, da pridobijo pravice do usposabljanja in jih izkoristijo za zajamčeno kakovostno usposabljanje. EESO poziva države članice, naj zagotovijo tristransko sodelovanje in deljeno odgovornost pri dodeljevanju razpoložljivih javnih sredstev zaposlenim in delavcem.
3.8EESO z zadovoljstvom ugotavlja, da Svet v sklepih o ključni vlogi politik vseživljenjskega učenja pri omogočanju družbam, da bi pri obravnavi tehnološkega in zelenega prehoda podpirale vključujočo in trajnostno rast, sprejetih 8. novembra 2019, poziva Komisijo, naj „izboljša učinkovitost ter prilagodi obseg in ciljne skupine sedanjih politik vseživljenjskega učenja, da bi se bolje odzvali na učne potrebe, ki izhajajo iz sprememb v družbi in svetu dela, vključno z nadaljnjim razvojem evropskega izobraževalnega prostora, z upoštevanjem vseživljenjskega učenja v prihodnjem strateškem okviru za sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju ter z izkoriščanjem priložnosti, ki jih ponujajo Erasmus+, Evropski socialni sklad in drugi ustrezni instrumenti Unije“.
4.Stanje
4.1Čeprav ni podatkov o skupnih naložbah v vseživljenjsko učenje, pa dokazi kažejo, da je le okrog 0,1 do 0,2 % BDP namenjenega javnofinančnim odhodkom za izobraževanje odraslih. Skupni odhodki za izobraževanje odraslih, vključno z drugimi finančnimi viri, kot so financiranje prek delodajalcev, učnina itd., se gibljejo med 1,1 in manj kot 0,6 % BDP. Hkrati zadnje ocene Cedefop kažejo, da je v EU-28+ 128 milijonov odraslih, ki bi se lahko izpopolnjevali in preusposabljali, kar znaša 46 % njenega odraslega prebivalstva. V izobraževanje odraslih je vključenih zgolj 11,1 % odraslih, čeprav si je Evropska unija zastavila cilj, da do leta 2020 doseže 15 %, kar pa ji ni uspelo.
4.2V sklepih Evropskega sveta z zasedanja v Lizboni so določeni jasni cilji za vse vključene strani, da se povečajo letne naložbe v človeške vire na prebivalca, v smernicah za zaposlovanje (13, 14 in 16) pa so države članice pozvane, naj določijo ustrezne konkretne cilje. EESO pozdravlja dejstvo, da Evropska komisija v poročilih po državah za leto 2019 v okviru evropskega semestra poziva k večjim naložbam v izobraževanje in usposabljanje v 16 državah ter v znanja in spretnosti v 24 državah, s čimer bi uravnovesili krčenje proračuna in nezadostno financiranje izobraževalnih sistemov v zadnjih desetih letih, kar je dokazano škodljivo vplivalo na kakovost izobraževanja, položaj pedagoških delavcev in izobraževalno infrastrukturo.
4.3EESO ugotavlja očitno neskladje med pozivom Evropske komisije k trajnostnim naložbam na področjih, ki spodbujajo rast, kamor sodijo vsi sektorji izobraževanja, in pozivom k optimizacijskim ukrepom, ki tem področjem škodujejo. Komisija v sporočilu o glavnih ugotovitvah iz poročil po državah v okviru evropskega semestra v letu 2019 opisuje, da je gospodarski scenarij ugoden in da se stanje javnih financ v vseh državah članicah izboljšuje. Kljub temu opozarja na svetovno negotovost in poziva države članice, naj še naprej povečujejo produktivnost, izboljšujejo odpornost svojih gospodarstev in zagotavljajo, da bo gospodarska rast koristila vsem državljanom.
5.Splošne ugotovitve
5.1Države članice morajo omogočiti usposabljanje vsem – brezposelnim in zaposlenim, ženskam in moškim. Zato bi bilo treba v smernici za zaposlovanje št. 6: Povečanje ponudbe delovne sile in krepitev spretnosti opredeliti in zahtevati ukrepe, kot sta določitev kazalnikov, ki se nanašajo na javne in zasebne naložbe v poklicno in strokovno izobraževanje in usposabljanje, ter vzpostavitev shem, ki delavcem omogočajo, da za usposabljanje vzamejo plačani dopust. EESO je v zvezi s tem že poudaril, da je treba med usposabljanjem zagotoviti dostojne življenjske pogoje. Predvideti in preučiti bi bilo treba ukrepe na ravni EU, da bi instrumenti dobre prakse, ki jih uporabljajo v nekaterih državah članicah EU, kot so nepovratna sredstva, posojila, kolektivne pogodbe o plačanem študijskem dopustu ali drugi ukrepi, postali običajna praksa v drugih državah članicah.
5.2Pri upravljanju sistema izobraževanja in usposabljanja, vključno s predvidevanjem in zagotavljanjem znanj in spretnosti, imajo vodilno vlogo tudi socialni partnerji in organizacije civilne družbe. Skupna odgovornost socialnih partnerjev na ravni podjetij je bistvenega pomena za naložbe v prihodnost usmerjeno izobraževanje in usposabljanje zaposlenih ter za kritje stroškov preusposabljanja presežnih delavcev.
5.3Čeprav so se razprave o predlogu EU o individualnih izobraževalnih računih komaj začele, bi bilo treba v primeru njegovega sprejetja podrobneje obravnavati vrsto vprašanj, na primer, ali je usposabljanje delavcev opredeljeno z zakonom in/ali kolektivno pogodbo, ki ju je treba spoštovati, da lahko delodajalci in delavci v skladu z njima določijo vsebino, kraj, čas in trajanje usposabljanja. Gre torej za nacionalno pristojnost, zato je treba priporočila državam članicam o tem, kako bi bilo treba financirati individualne izobraževalne račune in kdo bi moral prejemati finančno podporo (podjetja, izobraževalne ustanove, javni zavodi za zaposlovanje ali delavci) oblikovati na podlagi socialnega dialoga ter ob upoštevanju kolektivnih pogodb in nacionalne zakonodaje. V razpravah o teh vprašanjih je treba upoštevati tudi različne nacionalne sisteme in pristope ter pomembno vlogo socialnih partnerjev.
5.4EESO znova poziva, naj se nameni večja pozornost socialnim naložbam, med drugim v izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje. EESO je že pozval k razmisleku o uporabi zlatega pravila, tj. da se v fiskalnih pravilih ekonomske in monetarne unije iz izračuna neto javnofinančnega primanjkljaja izvzamejo v prihodnost usmerjene javne naložbe. Priporoča razpravo o možnosti uporabe zlatega pravila tudi za socialne naložbe, ki se financirajo s sredstvi iz strukturnih skladov EU.
5.5Kombinacija prožnega, prilagojenega učenja in posamezniku prilagojene podpore, ki se začne z vseživljenjsko karierno orientacijo, prav tako prispeva k zaposlitvi neaktivnih in dolgotrajno brezposelnih, kar ustvarja družbene in gospodarske koristi ter dolgoročne prihranke pri socialnem varstvu. Z optimalno kombinacijo sestavnih delov ali značilnosti tega pristopa se lahko ustvarijo pogoji za utrjevanje, razvoj in izvajanje priporočila Sveta o poteh strokovnega izpopolnjevanja na trajnosten način, kljub temu da se ciljne skupine, potrebe po znanjih in spretnostih ter vlade skozi čas spreminjajo. Določbe o usposabljanju morajo biti oblikovane tako, da spodbujajo in podpirajo mobilnost med sektorji in znotraj njih. Zagotavljanje teh prehodov povečuje zaposljivost delavcev in zmožnost delodajalcev, da pritegnejo nove delavce.
5.6EESO meni, da bi morale države članice podpirati javni sektor, pa tudi nepridobitne ponudnike izobraževanja in organizacije civilne družbe, da bi lahko financirali visokokakovostno ponudbo vseživljenjskega učenja, ki bi moralo biti dostopnejše. Tovrstno ponudbo bi bilo treba zagotoviti z učinkovitim sistemom zagotavljanja kakovosti.
5.7Povečanje naložb v izobraževanje odraslih in usposabljanje zaposlenih je v veliki meri povezano z ustreznim prispevkom raziskav k oblikovanju, reformam in izvajanju politik in sistemov vseživljenjskega učenja. Da bi zagotovili učinkovite naložbe v strokovno izpopolnjevanje in preusposabljanje delavcev v podjetjih, so potrebni dodatni podatki o naložbah podjetij in finančni podpori vlad, lastni prispevki sindikatov in delavcev pa bi morali biti ustrezno analizirani in vključeni v politične razprave, kjer bi bil poudarek na naložbah v usposabljanje za pridobivanje različnih znanj in spretnosti (poklicnih znanj in spretnosti, znanj in spretnosti, povezanih s podjetjem, ključnih kompetenc, osnovnih znanj in spretnosti itd.), ki bi se ga udeleževali delavci, tako ženske kot moški, z različnimi ravnmi znanj in spretnosti, na naložbah v usposabljanje znotraj in zunaj podjetij, v storitve drugih ponudnikov itd.
5.8Izobraževanje odraslih je zaradi svojega širokega obsega in velikega števila različnih ponudnikov premalo usklajeno na ravni držav članic in evropski ravni. S celostnim pristopom, ki združuje več političnih področij in deležnikov, pri katerem je poseben poudarek na demokratičnem upravljanju razvoja in izvajanja politike vseživljenjskega učenja, vključno z učinkovitim socialnim dialogom s socialnimi partnerji in posvetovanjem s civilno družbo, se lahko izboljša učinkovitost naložb, s tem pa povečajo možnosti, da bi dosegli različne potencialne ciljne skupine in zadovoljili potrebe ranljivih posameznikov.
5.9Da bi bilo vseživljenjsko učenje uspešno, EESO poziva vse nosilce odločanja na ravni EU in nacionalni ravni, naj v skladu svojimi pristojnostmi obravnavajo naslednje izzive, povezane z vseživljenjskim učenjem, in finančno podprejo njihove rešitve:
5.9.1oblikovanje in izvajanje dolgoročnih strategij za spodbujanje sodelovanja med ponudniki formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja, s čimer bi podprli potrebe učečih po učenju in usposabljanju; da bi bile te strategije trajnostne, bi jih morala skupaj razvijati predstavniška združenja na regionalni, nacionalni in evropski ravni, in sicer tako, da bi vključevale tudi podporo zanje;
5.9.2aktivno sodelovanje učečih pri oblikovanju njihove učne poti, da bi bila prilagojena njihovim potrebam; tako bi bili dejavni soustvarjalci in ne le pasivni potrošniki znanja in inovacij;
5.9.3podpiranje učečih vseh starosti in iz različnih okolij pri dostopu do različnih oblik učenja v skladu z njihovimi osebnimi potrebami in sposobnostmi, njihovemu kombiniranju in prehajanju med njimi s prožnejšimi sistemi izobraževanja in usposabljanja ter ponudbo visokokakovostne vseživljenjske orientacije;
5.9.4nujno prednostno obravnavanje potrjevanja neformalnega in priložnostnega učenja (kot je določeno v Priporočilu Sveta o potrjevanju), saj to lahko prispeva k večji prepoznavnosti vseh znanj, spretnosti in kompetenc, ki lahko pomembno pripomorejo k udeležbi v družbi in na trgu dela, zlasti ranljivih skupin;
5.9.5zagotavljanje večjih možnosti vseživljenjskega učenja na lokalni ravni z uporabo obstoječe izobraževalne infrastrukture skupnosti za oblikovanje večnamenskih učnih okolij, ki so na voljo vsem; različne oblike tovrstnih „skupnostnih centrov vseživljenjskega učenja“ že obstajajo v državah članicah, a bi jih bilo treba sistematično vključevati v oblikovanje politik.
6.Posebne ugotovitve o evropskih in nacionalnih virih financiranja in politikah za zagotavljanje trajnostnega financiranja
6.1Viri financiranja EU
6.1.1Evropska komisija je v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 napovedala več načinov za izboljšanje naložbenega načrta EU, in sicer z uvedbo sklopa politike za socialne naložbe in spretnosti v okviru programa InvestEU. To dokazuje zavezanost financiranju socialnih naložb in ustvarjanju ustreznih instrumentov, ki bodo to omogočili.
6.1.2Komisija in države članice bi morale izkoristiti možnosti, ki jih zagotavljajo skladi EU (kot so Evropski socialni sklad, Erasmus+, EFSI in drugi ustrezni instrumenti EU), in kar najbolje uporabiti razpoložljiva finančna sredstva EU. Prihodnji večletni finančni okvir nikakor ne bi smel omejevati proračunskih možnosti za vseživljenjsko učenje na ravni držav članic in EU. Sredstva EU imajo pomembno vlogo pri razvoju znanj in spretnosti ter vseživljenjskega učenja. Preveliko zanašanje nanje pri financiranju trajnosti pa je vprašljivo, saj se sredstva EU dodeljujejo projektom in so časovno omejena.
6.1.3Pri zagotavljanju trajnostnih nacionalnih naložb v vseživljenjsko učenje in izobraževanje odraslih ima evropski semester bistveno vlogo, saj osvetljuje, v kaj morajo biti sredstva usmerjena. Za učinkovito izvajanje nacionalnih in regionalnih politik vseživljenjskega učenja je treba zagotoviti ustrezno raven financiranja. Večja trajnost in neprekinjenost financiranja je bistvenega pomena, da se zagotovijo trajno izobraževanje in usposabljanje odraslih ter zmožnost ponudnikov vseživljenjskega učenja, da so na tem področju inovativni in skrbijo za njegov razvoj.
6.2Politike, ki podpirajo ustrezno porazdelitev sredstev
6.2.1Razviti je treba kulturo ocenjevanja. K temu lahko prispevajo različni dejavniki, kot so politična zavezanost oblikovanju politik, ki temelji na dokazih (in prevzemanju odgovornosti), pravne zahteve za ocenjevanje, zahteve glede ocenjevanja evropskega financiranja ter usposabljanje in izobraževanje ocenjevalcev, da se zagotovi ocenjevanje v celotnem ciklu priprave politik.
6.2.2Redno je treba pregledovati učinkovitost ukrepov finančne in nefinančne podpore pri doseganju ciljnih skupin odraslih ter učinkovitost uporabe sredstev. Vzpostaviti je treba ureditev skrbnega spremljanja in ocenjevanja. Rezultate ocenjevanja bi bilo treba upoštevati pri oblikovanju politike vseživljenjskega učenja. Ocenjevanje lahko na podlagi trdnih dokazov pokaže, da je treba spremeniti (ali prekiniti) obstoječe ukrepe in/ali uvesti nove. Razkrije lahko tudi učinkovite prakse, ki bi jih bilo mogoče razširiti z nadaljnjim ali trajnejšim financiranjem. Pri spremljanju in ocenjevanju sistemov bi morali sodelovati socialni partnerji.
6.2.3Potrebni so finančni mehanizmi za mobiliziranje nacionalnih sredstev, ki bodo vključevali ustrezno delitev stroškov med javnimi organi, delodajalci, posamezniki in drugimi ustreznimi deležniki (npr. socialnimi partnerji, ponudniki usposabljanja in nevladnimi organizacijami). Kot je navedeno v podatkovni bazi Cedefop o financiranju izobraževanja odraslih, obstajajo različni mehanizmi financiranja, namenjeni posameznikom in podjetjem ali delodajalcem, za povečanje udeležbe v izobraževanju in usposabljanju ter zasebnih naložb vanju. Te možnosti morajo ustrezno usklajevati javni organi. Pri sektorskih skladih za usposabljanje pa imajo usklajevalno vlogo predvsem socialni partnerji. Finančni instrumenti za posameznike vključujejo na primer individualne izobraževalne račune ali bone, (ugodna) posojila in plačani dopust za usposabljanje. Podjetja bi lahko prejemala finančno podporo v obliki sredstev za usposabljanje (na podlagi dajatev za podjetja), davčnih spodbud ali nepovratnih sredstev (ki se financirajo iz splošne obdavčitve). Tovrstni instrumenti delitve stroškov so tudi način, kako zagotoviti skupno odgovornost pri pripravi in izvajanju politik vseživljenjskega učenja ter vlaganju v znanja in spretnosti.
6.2.4Socialni dialog in kolektivne pogodbe, zlasti na sektorski ravni, imajo pomembno vlogo pri upravljanju sistemov usposabljanja in ustvarjanju možnosti za usposabljanje ter pri izboljšanju ustreznosti in izvajanja usposabljanja zaposlenih. To vključuje tudi sodelovanje socialnih partnerjev pri olajševanju prehoda in poklicnih poti med sektorji. V več državah članicah so bili ustanovljeni skladi za usposabljanje, ki imajo lahko pomembno vlogo.
6.2.5Instrumenti financiranja so lahko učinkovitejši, če se kombinirajo z ustreznimi ukrepi nefinančne podpore. Instrumente je treba skrbno oblikovati, da bodo učinkovito usmerjeni na konkretne/prednostne ranljive skupine (kot so nizko usposobljeni delavci, starejši brezposelni ter zaposleni v malih in srednjih podjetjih). Pri oblikovanju instrumenta financiranja je treba tudi preučiti, kako dopolnjuje druge obstoječe instrumente in kakšna je njegova sinergija z njimi.
6.2.5.1Nefinančni ukrepi za posameznike vključujejo tudi ukrepe, ki so na splošno zajeti v storitvah karierne ali vseživljenjske orientacije ter pri možnostih potrjevanja. Pri teh storitvah bi bilo treba učeče obveščati tudi o finančni podpori za izobraževanje odraslih, ki jim je na voljo, in kako jo dobiti.
6.2.5.2Podjetjem se lahko nefinančna podpora ponudi v obliki obveščanja in svetovanja o možnostih financiranja, administrativne pomoči pri oddaji vlog za finančna sredstva, ugotavljanja potreb po usposabljanju in pripravljanja načrtov usposabljanja v okviru storitev svetovanja ter spodbujanja partnerstev ali podjetniških mrež (med malimi in srednjimi podjetji ali skupaj z njimi) zaradi združevanja sredstev in premoščanja nezadostnih zmogljivosti za usposabljanje.
6.2.6Čim bolj bi bilo treba zmanjšati upravno breme za prosilce in prejemnike finančnih sredstev ter subjekte, ki upravljajo sredstva. Hkrati bi bilo treba ustvariti primeren instrument financiranja, ki bi bil ustrezno ciljno usmerjen in bi omogočal učinkovito spremljanje, s čimer bi preprečili učinke mrtve izgube in/ali zamenjave.
V Bruslju, 3. marca 2020
Christa SCHWENG
predsednica strokovne skupine za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
_____________