Evropski ekonomsko-socialni odbor
INT/891
Poročilo o politiki konkurence za leto 2018
MNENJE
Strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Poročilo o politiki konkurence za leto 2018
[COM(2019) 339 final]
Poročevalec: Gerardo LARGHI
|
Zaprosilo
|
Evropska komisija, 15. 10. 2019
|
|
Pravna podlaga
|
člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
|
|
|
|
|
Pristojnost
|
strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
|
|
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine
|
19. 11. 2019
|
|
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju
|
…
|
|
Plenarno zasedanje št.
|
…
|
|
Rezultat glasovanja
(za/proti/vzdržani)
|
…/…/…
|
1.Sklepi in priporočila
1.1Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja poročilo Evropske komisije o politiki konkurence za leto 2018, ki vsebuje pristop, usmerjen v krepitev enotnega trga, gospodarskega razvoja in ciljev socialne politike.
1.2Kot je bilo poudarjeno v več dokumentih, EESO meni, da je učinkovita in načelna politika konkurence eden od stebrov Evropske unije in nepogrešljivo orodje za uresničitev notranjega trga, kar je v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije ter cilji trajnostnega razvoja, vzpostavitvijo socialnega tržnega gospodarstva in določbami evropskega stebra socialnih pravic.
1.3EESO in Evropska unija morata vzdrževati stalen dialog o tej temi z drugimi institucijami, civilno družbo in zlasti potrošniškimi organizacijami.
1.4EESO zato poziva, naj bo dodeljevanje pomoči vedno čim bolj pregledno, kar zadeva stroške, ki se prenašajo na potrošnike, in naj bodo potrošniki o njih jasno obveščeni na računih. Pozdravlja pripravljenost Komisije, da sprejme ukrepe proti vertikalnim in horizontalnim omejitvam konkurence, zlasti v sektorju e-trgovanja, kjer je mogoče zaznati učinke protikonkurenčnega ravnanja.
1.5Posebno pozornost pri diskriminatornih praksah bi bilo treba posvetiti umetni inteligenci. Zakonodajo EU bi bilo treba prilagoditi in prepovedati diskriminacijo, ki je posledica profiliranja potrošnikov z uporabo umetne inteligence.
1.6Masovni podatki se lahko uporabijo proti potrošnikom in negativno vplivajo na njihovo blaginjo, saj se s profiliranjem potrošnika zmanjšajo njegove možnosti svobodnega odločanja.
1.7EESO se zavzema za to, da bi imeli organi, pristojni za konkurenco, na voljo strokovno znanje, pristojnosti in sredstva, ki jih potrebujejo za izvajanje posebne zakonodaje in reševanje resnih težav s konkurenco, ki škodijo potrošnikom.
1.8V zvezi z državno pomočjo EESO izraža zadovoljstvo, da je proces posodobitve nadzora organom omogočil, da so se osredotočili na najpomembnejše in najbolj relevantne spise, med drugim z uporabo informacijskega orodja Transparency Award Module (modul za zagotavljanje preglednosti dodelitev).
1.9EESO poudarja, da mora biti okoljska politika usklajena s politiko državne pomoči. Zlasti je seznanjen, da poteka revizija smernic o državni pomoči za varstvo okolja in energijo.
1.10EESO pozdravlja dejstvo, da je cilj smernic Komisije o državni pomoči zagotavljati svobodno konkurenco na evropskem trgu energije prek tehnološko nevtralnih razpisov, ki so bistveni za razvoj različnih tehnologij za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, da bi se vzpostavil odporen in konkurenčen evropski trg energije za zanesljivo oskrbo. EESO poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo celovito in dolgoročno strategijo namesto pristopa, ki temelji na kratkoročnih popravnih ukrepih, ki ne omogočajo konkretne in trajnostne rasti ter ustvarjanja delovnih mest. V zvezi s tem bi bilo koristno, da bi Komisija pripravila primerjalno študijo različnih načrtov v podporo industrijski proizvodnji, ki so bili pred kratkim sprejeti v Združenih državah, na Kitajskem in v Koreji.
1.11Glede konkurence s podjetji zunaj EU se EESO zavzema, da se zajamčijo enaka socialna in okoljska pravila, s tem pa tudi pravični konkurenčni pogoji.
1.12EESO poudarja, da je za uresničitev prostega socialnega trga pomembna politika konkurence, ki zagotavlja ravnovesje med socialnimi in ekonomskimi cilji delavcev in potrošnikov ter ohranjanjem konkurenčne in učinkovite proizvodne strukture.
1.13EESO meni, da so določbe o notranjem trgu v zvezi s pravicami do prostega pretoka (zlasti oseb, vendar tudi storitev, blaga in kapitala) temelji prava EU ter da je treba zagotavljati napotitev delavcev in prosti pretok storitev, da bi preprečili vsakršno obliko socialnega dampinga.
1.14EESO na koncu izraža presenečenje, da v obravnavanem poročilu ni omenjen očiten zastoj pogajanj med Svetom in Parlamentom v zvezi s kolektivnimi tožbami, do katerega je prišlo po predlogu o novem dogovoru za potrošnike, glede na to, da so te tožbe bistvene za dokončanje sistema učinkovitega povračila škode, povzročene potrošnikom s kršitvijo protimonopolnih ukrepov.
2.Kratka vsebina Poročila o politiki konkurence za leto 2018
2.1V poročilu za leto 2018 so obravnavane teme, kot so digitalno gospodarstvo, finančne storitve, energija in okolje, kmetijstvo in prehrana, promet in predelovalne dejavnosti, pa tudi vprašanja, kot sta decentralizirano izvajanje protimonopolnih pooblastil v državah članicah in obsežno mednarodno sodelovanje.
2.2Vsakodnevne prakse Komisije glede izvrševanja temeljijo na načelih nediskriminacije, pravičnosti, preglednosti, predvidljivosti, pravice do zaslišanja in varovanja zaupnosti. „Varovanje blaginje potrošnikov“ je izrecen cilj ukrepov konkurenčnega prava EU.
2.3Digitalna doba prinaša nove izzive na področju konkurenčnega prava, kot je uporaba masovnih podatkov, algoritmov in umetne inteligence.
2.4Evropska komisija je v skladu s ciljem racionalizacije postopkov v zadevah s področja konkurence objavila posodobljene smernice za podjetja, ki se nanašajo na poslovne skrivnosti in druge zaupne informacije med protimonopolnimi postopki, ter posodobila tudi smernice za uporabo t. i. zaupnih krogov.
2.5Nagrajevanje sodelovanja podjetij v protimonopolnih postopkih se je izkazalo za učinkovito, saj lahko Komisija s pospešitvijo preiskav poveča relevantnost in vpliv svojih sklepov.
2.6Tako imenovana direktiva ECN+ organom držav članic, pristojnim za konkurenco, omogoča učinkovitejše uveljavljanje pravil EU o konkurenci.
2.7Posodobitev politike državne pomoči je državam članicam olajšala izvajanje ukrepov za spodbujanje naložb, gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest. Prinesla je tudi hitrejše izvajanje ukrepov državne pomoči držav članic in imela znaten učinek glede zmanjšanja stroškov za manj izkrivljajoče ukrepe državne pomoči.
2.8Postopek Evropske komisije za poravnavo je omogočil hitrejše razkrivanje kartelov, kar je sprostilo vire za druge preiskave in znižalo stroške preiskav. Podjetja imajo poleg tega koristi od hitrejših odločitev.
2.9V poročilu za leto 2018 so poudarjeni sklepi, ki so bili v letu 2018 (in prejšnjih letih) sprejeti v zvezi s karteli v avtomobilskem sektorju, in začetek temeljite preiskave morebitnega dogovarjanja proizvajalcev avtomobilov v zvezi s tehnološkim razvojem sistemov za čiščenje emisij za osebne avtomobile.
2.10Digitalno gospodarstvo
2.10.1Politika konkurence je sestavni del vzpostavitve delujočega enotnega digitalnega trga. Zato je treba internetnim velikanom onemogočiti, da svojo tržno moč uporabljajo za oslabitev konkurence in s tem zavirajo inovativnost na digitalnih trgih.
2.10.2Vzdrževanje cen za nadaljnjo prodajo na platformah e-trgovanja je ena od najbolj razširjenih omejitev konkurence v digitalnem gospodarstvu. Ugotovljena je bila večja uporaba algoritmov za določanje cen v ta namen.
2.11Z državno pomočjo na področju zelenega gospodarstva se podpirajo naložbe, ki so potrebne za zanesljivo oskrbo, obenem pa prispevajo k razogljičenju evropskega energetskega sistema.
2.12Energetski sektor
2.12.1Odobritve državne pomoči v letu 2018 na področju energije iz obnovljivih virov so državam članicam omogočile, da so spodbujale trajnostno energijo in znižale stroške za potrošnike v celotnem sistemu električne energije.
2.12.2Komisija trdi, da bodo ukrepi državne pomoči prispevali k zanesljivi oskrbi, ne da bi povzročili zvišanje cen za potrošnike ali preprečili pretok električne energije prek meja EU.
2.12.3EU mora povečati delež energije iz obnovljivih virov v svoji mešanici energijskih virov, skrbeti za diverzifikacijo oskrbe s plinom ter zagotoviti, da ima ciljno usmerjeno evropsko in nacionalno energetsko zakonodajo.
2.13Konkurenca na enotnem trgu
2.13.1Evropska komisija je prepovedala prevzem podjetja Alstom, ki ga je predlagalo podjetje Siemens. Odobrila je združitev podjetij Bayer in Monsanto v agroživilskem sektorju, vendar jo pogojuje s prodajo nekaterih dejavnosti. V zvezi s trgom jekla je Komisija podjetju Arcelor Mittal odobrila prevzem podjetja Ilva, ki ga pogojuje z odprodajo sredstev. Predvideni Siemensov prevzem podjetja Alstom je bil blokiran, ker je bil škodljiv za konkurenco.
2.14Finančni sektor
2.14.1Zaradi splošne stabilizacije finančnega sektorja se je v njem zmanjšalo število posredovanj iz javnega proračuna v zadevah državne pomoči. Kljub temu v nekaterih državah članicah še vedno niso odpravljena nedonosna posojila.
2.15Zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev na področju obdavčitve
2.15.1Ustvariti je treba enake konkurenčne pogoje za podjetja, da si med seboj konkurirajo na podlagi uspešnosti. Države članice ne smejo zagotavljati davčnih ugodnosti multinacionalnim družbam v škodo MSP.
3.Splošne ugotovitve
3.1V poročilu za leto 2018 je uporabljen pristop, usmerjen v krepitev enotnega trga, gospodarskega razvoja in ciljev socialne politike.
3.2Za uresničitev ciljev glede povezljivosti bodo v prihodnjem desetletju potrebne obsežne naložbe v digitalno gospodarstvo, in sicer v višini približno 500 milijard EUR. Nujno je vzpostaviti resno politiko konkurence, zlasti na podeželskih in manj urbaniziranih območjih.
3.3Digitalna doba prinaša nove izzive na področju konkurenčnega prava, kot je uporaba masovnih podatkov, algoritmov in umetne inteligence. Zato je treba zagotoviti, da tehnološki velikani svoje tržne moči ne bodo uporabljali za slabitev konkurence. Organi, pristojni za konkurenco, bi morali imeti na voljo strokovno znanje, pristojnosti in sredstva, ki jih potrebujejo za izvajanje posebne zakonodaje in reševanje resnih težav s konkurenco, ki škodijo potrošnikom, preden bo prepozno.
3.4Pri izvajanju bi morali tudi proaktivno uporabljati orodja za zbiranje informacij in preiskave po sektorjih.
3.5Preprečiti bi bilo treba zamude pri izvajanju pravil, in sicer s proaktivno uporabo zbirke orodij na področju konkurence (npr. začasnih ukrepov) v primerih, ki očitno škodijo konkurenci in potrošnikom.
3.6Dokazno breme je nujno prenesti na podjetja, ki se združujejo na digitalnih trgih, da bi lahko dokazala, da takšni dogovori ne škodijo konkurenci.
3.7Strožje bi bilo treba ocenjevati, ali lahko operaterji preprečijo vstop na trg in s tem omejijo potrošniško izbiro in pretok podatkov ter vplivajo na obnašanje uporabnikov.
3.8Da bi opozorili na težave glede konkurence, ki jih prinašajo določene prakse, bi bilo treba podjetjem posredovati smernice in jim pomagati ukrepati v okviru zakonodaje.
3.9Umetna inteligenca vpliva na cenovne politike in spremljanje cen ter ima učinke, ki jih ni mogoče šteti za povsem neškodljive. Algoritmi platformam za e-trgovanje omogočajo, da nadzirajo in omejujejo svobodo trgovcev na drobno pri njihovih cenovnih politikah in konkurenco pri veleblagovnicah (z nepoštenimi praksami, ki jih je v prihodnje nemogoče ohraniti).
3.10Isti pojav najdemo v turizmu, kjer je za platforme za prodajo turističnih proizvodov značilna zloraba prevladujočega položaja. Štiri velike prodajne mreže imajo izjemno moč nad hoteli, manjšimi operaterji in MSP.
3.11Posebno pozornost je pri diskriminatornih praksah treba posvetiti umetni inteligenci. Zakonodajo EU bi bilo treba prilagoditi in prepovedati diskriminacijo, ki je posledica profiliranja z uporabo umetne inteligence.
3.12EESO pozdravlja odločitev Komisije, da bodo podjetja, ki uporabljajo algoritme, štela za edina odgovorna za dejanja, ki izhajajo iz teh algoritmov. Masovni podatki se lahko uporabijo proti potrošnikom in negativno vplivajo na njihovo blaginjo, saj se v skrajni točki s profiliranjem potrošnika zmanjšajo njegove možnosti svobodnega odločanja.
3.13EESO meni, da vprašanja vpliva masovnih podatkov na konkurenco ne smemo zanemariti in da bo postalo še pomembnejše. Vendar bi lahko pretirano intervencijska politika zmanjšala spodbude za inovacije (tj. boljše storitve in nižje cene, ki bi lahko bile odvisne od inovacij v zvezi z distribucijo izdelkov in platformami za nakupovanje).
3.14Prednost pred tekmeci glede masovnih podatkov bi lahko največjim akterjem omogočila pridobiti prevladujoči položaj na trgu. Tehnike analize masovnih podatkov (trgovina s podatki, spletno oglaševanje, prepoznavanje vzorcev, ocena povpraševanja, optimizacija cen) lahko pomenijo prakse izkoriščanja.
3.15V okviru strategije za enotni digitalni trg so preiskave, ki jih je izvedla Evropska komisija, pokazale, da so omejitve, povezane s ceno za nadaljnjo prodajo, daleč najbolj razširjene omejitve konkurence na trgih e-trgovanja. Evropska komisija je leta 2018 sprejela vrsto sklepov, s katerimi je podjetjem naložila globe, ker so v nasprotju s pravili EU o konkurenci nalagala omejitve maloprodajnih spletnih cen.
3.16V zvezi z obdavčitvijo EESO pozdravlja ukrepe, ki jih je Komisija sprejela v letu 2018. Obenem je pomembno, da se tudi na tem področju zagotavlja poštena konkurenca med državami članicami. Potreben je zlasti okrepljen nadzor v zvezi z vnaprejšnjimi davčnimi stališči in nezakonitimi konkurenčnimi prednostmi, pridobljenimi na podlagi sporazumov med nekaterimi državami in pomembnimi akterji, saj tako ravnanje ne le izkrivlja prosti trg in povzroča škodo MSP, temveč povzroča tudi nelojalno konkurenco med državami članicami.
3.17V zvezi z energijo EESO ugotavlja, da v nekaterih državah članicah preglednost računov gospodinjstev še vedno ni popolna in splošna. Če ni preglednosti, imajo potrošniki manj možnosti za sprejetje ozaveščene odločitve in se spodbuja obstoječe stanje v korist pomembnih akterjev.
3.18Kmetijstvo in prehrana. V agroživilskem sektorju je treba zaščititi izdelke z evropsko označbo porekla. Sektor semen in pesticidov je bistven za kmete in potrošnike, vendar se v zvezi z njim porajajo tudi pomisleki, ki presegajo varstvo potrošnikov, varnost hrane ter zagotavljanje skladnosti z okoljskimi in podnebnimi standardi.
3.19V zvezi s prevozom se Komisiji predlaga, naj preveri, ali in v kakšnem obsegu bi lahko oprostitev davka na kerozin pomenila neupravičeno pomoč letalskim prevoznikom glede na prevoz po železnici.
3.20Da bi zagotovili ravnovesje med svobodo trga in koncentracijami, ni dovolj sklicevanje na konkurenco drugih pomembnih svetovnih akterjev, zlasti če ti prihajajo iz držav, ki so zaprte za konkurenco tujih podjetij. EESO v zvezi s tem predlaga, da se kot alternativa združitvam podjetij, ki slabijo konkurenco, uvedejo ukrepi za premagovanje ovir za vstop na tretje trge, močnejše davčne spodbude za raziskave in razvoj ter sporazumi med evropskimi proizvajalci za usklajevanje izvoznih in naložbenih strategij v tujini.
3.21Varstvo potrošnikov mora biti vsekakor usklajeno z ukrepi za podpiranje in spodbujanje inovativnih podjetij in MSP (z instrumenti, ki ne vplivajo škodljivo na dinamično konkurenco na trgu). To je poglavitni način za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in zagotavljanje dinamične vzdržnosti proizvodnega sistema.
3.22Kar zadeva trg dela in varstvo konkurence, EESO meni, da je pravni okvir za spoštovanje temeljnih socialnih pravic ter prosti pretok delavcev in storitev eno od področij, ki jih je treba obravnavati, da bi dosegli resnično svobodno konkurenco med podjetji na sedanjem trgu.
3.23Cilj je preprečiti vse oblike socialnega dampinga (nelojalna konkurenca v smislu plač in delovnih pogojev, ki povzroča nazadovanje), da bi zagotovili enako obravnavanje delavcev ne glede na to, kje delajo in od kod prihajajo, ter nediskriminacijo delavcev in podjetij v kraju dela.
3.24Na koncu EESO izraža presenečenje, da Komisija kljub vsem svojim poročilom v zadnjih letih prvič tako v obravnavanem poročilu kot v spremnem delovnem dokumentu SWD(2019) 297 final nikjer ne omenja pomanjkanja napredka pri kolektivnih tožbah – ki niso zajete v Direktivi 2014/104/EU o odškodninskih tožbah zaradi kršitve protimonopolnih pravil – kot sredstvu za spodbujanje učinkovitega povračila škode, povzročene potrošnikom s kršitvijo protimonopolnih ukrepov, zlasti glede na mnenje EESO o predlogu Komisije o novem dogovoru za potrošnike in sklep Sveta, s katerim je bil iz nedavno sprejete direktive črtan celoten del o kolektivnih tožbah, kar je po mnenju EESO očitna pomanjkljivost.
4.Posebne ugotovitve
4.1V zvezi z digitalizacijo se EESO strinja z odločitvijo Evropske komisije, da jo bo štela za prednostno nalogo ter da bo svoj program za konkurenco za obdobje 2021–2027 osredotočila na izzive, povezane z masovnimi podatki, algoritmi in umetno inteligenco. EESO poziva Evropsko komisijo, naj sprejme nadaljnje ukrepe v zvezi s poročilom iz aprila 2019 o politiki konkurence za digitalno dobo, zlasti v zvezi s:
4.1.1strategijami, ki jih je treba izvajati za odpravo vseh omejitev konkurence in prostega trga, ki jih uporabljajo digitalne platforme, tudi v sektorjih trgovine in turizma;
4.1.2resnično in popolno seznanjenostjo potrošnika-uporabnika z osebnimi podatki, ki jih hranijo platforme, in njihovo prenosljivostjo;
4.1.3preprečevanjem vseh oblik izključevanja podjetij, za katera nekatere digitalne platforme menijo, da bi lahko ogrozila njihov prevladujoči položaj;
4.1.4ohranjanjem prostega trga z zaščito malih zagonskih podjetij s tržnim potencialom, ki jih sicer pogosto prevzamejo veliki akterji digitalnega sektorja, ki v njih vidijo prihodnje nevarne tekmece.
4.2EESO meni, da morajo subjekti na vseh ravneh, ki so na digitalne platforme prenesli naloge v splošnem interesu, imeti tudi zakonodajne instrumente za dostop do algoritmov, ki jih te platforme uporabljajo, in njihov nadzor.
4.3EESO Evropski komisiji predlaga, naj okrepi ukrepe za spremljanje izvajanja prostotrgovinskih sporazumov in zaščiti prosti dostop evropskih podjetij do svetovnih trgov.
4.4V tem smislu je treba zagotoviti resnično vzajemnost na svetovnih trgih javnih naročil.
V Bruslju, 19. novembra 2019
Ariane RODERT
predsednica strokovne skupine za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
_____________