Evropski ekonomsko-socialni odbor

SOC/626

Premostitvena klavzula

MNENJE

Strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu,
Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij –
Učinkovitejše odločanje na področju socialne politike:
opredelitev področij za okrepljen prehod na glasovanje s kvalificirano večino
[COM(2019) 186 final]

Poročevalec: Christian BÄUMLER

1.Sklepi in priporočila

1.1Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) poudarja, da je v času hitrih sprememb odločilno, da lahko EU skupaj z državami članicami na vseh pomembnih političnih področjih v skladu s priznanimi pristojnostmi sprejema učinkovite in uspešne politične ukrepe. Pri tem je potreben ustrezen razmislek o tem, ali je potrebno ukrepanje na evropski ravni, pri čemer je treba ustrezno upoštevati načelo subsidiarnosti.

1.2EESO meni, da je pomembno, da je Evropski parlament v skladu s pogodbenimi določbami na visoki ravni vključen v zakonodajni postopek, še zlasti na področju socialne politike, saj vprašanja socialne politike vselej vplivajo tudi na socialno kohezijo in visokokonkurenčno socialno tržno gospodarstvo, v skladu s cilji, določenimi v Pogodbi (člen 3 PEU).

1.3Glede na to, da se je EESO že v preteklih mnenjih 1 zavzel za preučitev zahtev po soglasju v EU in je to nedavno ponovil zlasti v zvezi z davčno politiko 2 , odobrava, da Komisija nadaljuje razpravo o obstoječih zakonodajnih ovirah in je s tem sporočilom tudi na področju socialne politike odprla razpravo o možnosti razširitve uporabe glasovanja s kvalificirano večino. Postopek glasovanja s kvalificirano večino temelji na kulturi sklepanja kompromisov.

1.4EESO meni, da je EU pri uporabi glasovanja s kvalificirano večino nedvomno še vedno zavezana k spoštovanju načela subsidiarnosti in se na področjih, ki niso v njeni izključni pristojnosti, osredotoča na tiste dele, na katerih skupnih ciljev ni mogoče učinkoviteje doseči na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. Enako velja za načelo sorazmernosti, v skladu s katerim ukrepi Unije vsebinsko in formalno ne smejo presegati ciljev Pogodb.

1.5V členu 151 PDEU so kot cilji socialne politike navedeni „spodbujanje zaposlovanja, izboljšanje življenjskih razmer in delovnih pogojev […] ob ohranitvi izboljšav“. EESO poudarja, da se v skladu s členom 153(2) PDEU to izvaja z direktivami o minimalnih zahtevah ob upoštevanju nacionalnih pogojev in te ne smejo ovirati ustanavljanja in razvoja malih in srednjih podjetij. Poudarja tudi, da morata v skladu s členom 153(4) ostati neokrnjeni pravica držav članic, da se pri izvajanju počutijo zavezane višji ravni nacionalnega varstva, kot tudi njihova pristojnost, da določajo načela svojega sistema socialne varnosti ne glede na sistem glasovanja.

1.6EESO poudarja, da sporazumi socialnih partnerjev, ki se izvajajo na ravni EU, pomembno prispevajo k razvoju pravnega reda na področju socialne politike EU. V luči razprave o morebitnem prehodu z glasovanja s soglasjem na glasovanje s kvalificirano večino poziva k jamstvom za nadaljnjo vsestransko vključevanje socialnih partnerjev v sprejemanje zakonodaje in oblikovanje politike na socialnem področju ter k temu, da se bo pri izvajanju in morebitni reviziji njihovih avtonomnih sporazumov spoštovala njihova avtonomnost.

1.7EESO ugotavlja, da se sedaj na istih področjih politike uporablja bodisi glasovanje s soglasjem bodisi s kvalificirano večino. To povzroča neenak razvoj socialnih standardov in vrzeli v socialni zaščiti. EESO se zato pri pravnem urejanju na področju nediskriminacije ter pri sprejemanju priporočil o socialni varnosti in socialni zaščiti delavcev zavzema za popoln prehod na glasovanje s kvalificirano večino.

1.8EESO opozarja, da je EU sprejela ukrepe za varstvo ranljivih delavcev, kot so nosečnice in zaposleni s krajšim delovnim časom, ob prenehanju delovnega razmerja. To je argument za to, da se po vsej Evropi zajamči minimalni sklop enotnih procesnih pravic in pravic do varstva ter preide na glasovanje s kvalificirano večino.

1.9EESO poudarja, da sta zastopanje in kolektivna obramba interesov delavcev in delodajalcev odločilnega pomena za socialno kohezijo, ohranitev in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest ter konkurenčnost podjetij v EU. EU mora tudi tu preveriti, če je to objektivno potrebno, v kolikšni meri lahko glasovanje s kvalificirano večino poveča možnosti za v prihodnost usmerjeni razvoj socialnega partnerstva.

1.10EESO v zvezi s pogoji za zaposlitev državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo v EU, priporoča prehod na glasovanje s kvalificirano večino, da se prepreči različna obravnava in okrepi socialna kohezija.

1.11EESO se pri prehodu na glasovanje s kvalificirano večino zavzema za splošno premostitveno klavzulo, določeno v členu 48(7) PEU, saj ta predvideva tako soglasen sklep Evropskega sveta kot tudi podporo vseh nacionalnih parlamentov in soglasje Evropskega parlamenta, s čimer bi se zagotovila široka demokratična legitimnost.

2.Splošne ugotovitve

2.1EESO se strinja z mnenjem Komisije, da se EU in vse države članice soočajo s skupnimi izzivi, ki so posledice novih tehnologij, vse večjega pritiska konkurence v globaliziranem gospodarstvu, novih oblik dela in demografskega razvoja. Za ohranitev evropskega socialnega modela za prihodnje generacije in njegov nadaljnji razvoj so na številnih področjih politike v skladu s priznanimi pristojnostmi potrebni ukrepi na evropski in nacionalni ravni. V tem okviru so pomembni ukrepi za krepitev socialne kohezije in socialnega vključevanja ter za preprečevanje diskriminacije.

2.2EESO poudarja, da je v času hitrih sprememb odločilno, da je EU skupaj z državami članicami sposobna sprejeti učinkovite in uspešne politične ukrepe. To bi moralo vključevati ustrezen razmislek o tem, ali je potrebno ukrepanje in na kateri ravni, pri čemer je treba ustrezno upoštevati načelo subsidiarnosti, izbiro primernih instrumentov ter učinkovite postopke odločanja, s katerimi lahko EU podpre in dopolni nacionalne politike. Pri tem je treba temeljito analizirati posledice za gospodarstvo, javne finance in vlogo socialnih partnerjev v posameznih državah članicah. Vse države članice morajo vselej imeti zadostne možnosti za udeležbo v procesu odločanja. Skupen cilj bi moral biti, da se tako na ravni EU kot tudi na ravni posameznih držav članic dosežejo dobri rezultati.

2.3EESO poudarja, da EU potrebuje učinkovit in prožen postopek odločanja, da se zagotovi, da bodo zakonodaja in nezavezujoči instrumenti, kot so okviri usklajevanja in priporočila, ustrezali razvoju na gospodarskem in socialnem področju. Glede na to, da se je EESO že v preteklih mnenjih 3 zavzel za preučitev zahtev po soglasju pri sprejemanju zakonodaje EU, odobrava, da Komisija nadaljuje razpravo o obstoječih ovirah pri političnem odločanju in je s tem sporočilom tudi na področju socialne politike začela razpravo o možnosti razširitve uporabe glasovanja s kvalificirano večino.

2.4Po mnenju EESO je EU v skladu s Pogodbama dolžna podpirati dejavnosti držav članic v EU in jih na področjih, ki so določena s Pogodbo, dopolnjevati (člen 153(1) PDEU). To odraža raznolikost nacionalnih socialnih sistemov in tradicij ter pomeni, da imajo države članice v evropskem sodelovanju pri pripravi in izvajanju svojih ukrepov na področju socialne politike in trga dela vodilno vlogo in visoko stopnjo suverenosti.

2.5EESO poudarja, da je bil pretežen del predpisov EU na področju socialne politike sprejet s kvalificirano večino in po rednem zakonodajnem postopku.

2.6EESO opozarja, da se – nasprotno – za določeno število področij socialne politike v skladu s Pogodbo o EU še vedno zahteva glasovanje s soglasjem v Svetu. To so: nediskriminacija (člen 19(1) PDEU), socialna varnost in socialna zaščita delavcev (razen v kontekstu prostega gibanja delavcev) (člen 153(1)(c) PDEU), varstvo delavcev v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi (člen 153(1)(d) PDEU), zastopanje in kolektivna obramba interesov delavcev in delodajalcev (člen 153(1)(f) PDEU) ter pogoji za zaposlitev državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo na ozemlju Unije (člen 153(1)(g) PDEU). Medtem ko je v členu 19 PDEU predvideno soglasje Evropskega parlamenta, to ne velja za člen 153(1)(c), (d), (f) in (g).

2.7EESO meni, da je pomembno, da je Evropski parlament v skladu s pogodbenimi določbami na visoki ravni vključen v zakonodajni postopek, še zlasti na področju socialne politike, saj vprašanja socialne politike vselej vplivajo tudi na socialno kohezijo in visokokonkurenčno socialno tržno gospodarstvo, v skladu s cilji, določenimi v Pogodbi (člen 3 PEU).

2.8Kot že v primeru davčne politike 4 EESO pozdravlja, da je Komisija s tem sporočilom začela razpravo o razširitvi uporabe glasovanja s kvalificirano večino tudi na področje socialne politike. Postopek glasovanja s kvalificirano večino temelji na kulturi sklepanja kompromisov. Predpostavlja razpravo in omogoča pragmatične rezultate, ki lahko upoštevajo interese Unije kot celote. Možnost glasovanja s kvalificirano večino je katalizator za iskanje rešitev, sprejemljivih za vse, prek sklepanja kompromisov in z vključitvijo vseh akterjev.

2.9EESO opozarja, da se je EU v novi strateški agendi za obdobje 2019–2024 zavzela za izvajanje stebra socialnih pravic na ravni EU in držav članic. Pri tem je treba ustrezno upoštevati posamezne pristojnosti.

2.10EESO meni, da je ključno, da je EU pri uporabi glasovanja s kvalificirano večino še vedno zavezana spoštovanju načela subsidiarnosti in se na področjih, ki niso v njeni izključni pristojnosti, osredotoča na tiste dele, na katerih skupnih ciljev ni mogoče učinkoviteje doseči na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. Enako velja za načelo sorazmernosti, v skladu s katerim ukrepi Unije vsebinsko in formalno ne smejo presegati ciljev Pogodb. Ti načeli je treba pri razpravi o glasovanju s kvalificirano večino razjasniti.

2.11V členu 151 PDEU so kot cilji socialne politike navedeni „spodbujanje zaposlovanja, izboljšanje življenjskih razmer in delovnih pogojev […] ob ohranitvi izboljšav“. EESO poudarja, da člen 153(2) PDEU določa merila, ki jih morajo izpolniti ustrezni ukrepi EU na področju socialne politike. Tako direktive pretežno vsebujejo minimalne zahteve ob upoštevanju nacionalnih pogojev ter ne smejo ovirati ustanavljanja in razvoja malih in srednjih podjetij. EESO poudarja tudi, da morata v skladu s členom 153(4) ostati neokrnjeni pravica držav članic, da se pri izvajanju počutijo zavezane višji ravni nacionalnega varstva, kot tudi njihova pravica, da določajo načela svojega sistema socialne varnosti ne glede na sistem glasovanja.

2.12EESO nadalje ugotavlja, da so Komisija, Parlament in Svet v točki 17 preambule k Evropskem stebru socialnih pravic potrdili spoštovanje raznolikosti nacionalnih sistemov, vključno z vlogo socialnih partnerjev, in v točki 19 spoštovanje nacionalne identitete držav članic kot tudi njihove suverenosti pri določanju zakonskih temeljev njihovih sistemov socialne varnosti.

2.13EESO poudarja, da sporazumi socialnih partnerjev, ki se v skladu s členom 155 izvajajo na ravni EU, pomembno prispevajo k razvoju pravnega reda na področju socialne politike EU. Pozdravlja, da se glede na sporočilo Komisije rezultati socialnega dialoga in direktive glede sprejetja obravnavajo enako. EESO za morebiten prehod z glasovanja s soglasjem na glasovanje s kvalificirano večino poziva k jamstvom za nadaljnjo vsestransko vključevanje socialnih partnerjev v sprejemanje zakonodaje in oblikovanje politike na socialnem področju ter k temu, da se pri izvajanju in morebitni reviziji njihovih avtonomnih sporazumov spoštuje njihova avtonomnost. Socialni dialog ima pomembno vlogo pri socialni zaščiti. Skrbi za socialni napredek v EU na podlagi samostojnega sprejemanja predpisov.

2.14EESO se strinja s Komisijo, da instrument okrepljenega sodelovanja ni alternativna za glasovanje s kvalificirano večino. Instrument okrepljenega sodelovanja lahko ravno pri vprašanjih socialne politike povzroči razdrobljenost enotnega trga in različno obravnavo državljanov EU glede na državo članico, v kateri prebivajo.

2.15Po drugi strani je po mnenju EESO evropski semester še en učinkovit in smotrn instrument, da se s podporo in pod vodstvom držav članic in socialnih partnerjev – nenazadnje tudi z medsebojnim učenjem – poveča in izboljša konvergenca ter doseže napredek v zvezi z nacionalnimi reformami. To je tudi v skladu z besedilom in duhom člena 156 PDEU. EESO poudarja prizadevanja, ki potekajo v okviru evropskega semestra za razvoj boljših metod za usklajevanje nacionalnih politik na področju zaposlovanja in socialnega varstva ter reform teh politik ter hkrati za smiselno vključitev socialnih partnerjev v dejavnosti EU. Evropski steber socialnih pravic, ki je vodilo za reforme, bi zato prispeval k razvoju časovnega načrta za boljšo konvergenco in večjo kohezijo med državami članicami.

3.Posebne ugotovitve

3.1EESO ugotavlja, da se sedaj na istih področjih politike uporablja bodisi glasovanje s soglasjem bodisi s kvalificirano večino. To povzroča neenak razvoj socialnih standardov in vrzeli v socialni zaščiti.

3.2EESO opozarja, da obstajajo obsežni pravni predpisi EU o uresničevanju načela enakopravnosti žensk in moških ter enaki obravnavi na podlagi rasne ali etnične pripadnosti idr. To je velik uspeh za EU, ki na tem področju narekuje tudi mednarodne standarde. Vendar pa je s pravom EU enaka obravnava na podlagi vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti in spolne usmerjenosti zaščitena le v povezavi z zaposlovanjem in poklicnim delom. Direktiva, s katero bi v celoti prepovedali diskriminacijo, bi bila izjemno zapletena in bi jo bilo zato težko sprejeti s soglasjem. Vendar pa se je EU v agendi za trajnostni razvoj do leta 2030 k temu zavezala. Ta cilj je potrjen v novi strateški agendi 2019–2024. EESO se pri pravnem urejanju na področju nediskriminacije zavzema za popoln prehod na glasovanje s kvalificirano večino.

3.3EESO opozarja, da EU v skladu s členom 48 PDEU na področju socialne varnosti za zagotovitev prostega gibanja delavcev lahko sprejema potrebne ukrepe s kvalificirano večino. Za priporočila o socialni varnosti in socialni zaščiti delavcev je po drugi strani potrebno soglasje. Prehod na glasovanje s kvalificirano večino bi bil dosleden in primeren. Zastavlja se tudi vprašanje, zakaj gre tu le za priporočila in Komisija ne razmišlja o obsežnejših pravnih instrumentih.

3.4EESO priznava, da je bilo varstvo delavcev v primeru odpuščanj vselej v središču nacionalnega delovnega prava. Vendar pa hkrati ugotavlja, da je EU medtem sprejela ukrepe za varstvo ranljivih delavcev, kot so nosečnice in zaposleni s krajšim delovnim časom. To je argument za to, da se po vsej Evropi zajamči vsaj minimalni sklop enotnih procesnih pravic in pravic do varstva, da ti varovalni mehanizmi ne bi bili brez učinka. Evropski steber socialnih pravic določa pravice o obveščenosti odpuščenega delavca ter dostop do učinkovitega in nepristranskega reševanja sporov, pravico do pritožbe in po potrebi odškodnine. To zahteva prehod na glasovanje s kvalificirano večino, da se omogoči izvajanje ustrezne direktive.

3.5EESO poudarja, da je trden pravni okvir za zastopanje in kolektivno obrambo interesov delavcev in delodajalcev odločilnega pomena za socialno kohezijo, ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in konkurenčnost podjetij v EU. Podjetja na notranjem trgu vse tesneje sodelujejo čezmejno. Za družbe in povezane družbe v EU velja direktiva o evropskih svetih delavcev, ki je bila sprejeta po rednem zakonodajnem postopku. Na drugih področjih pravnega urejanja EU o udeležbi delavcev pa še vedno velja soglasje. EU mora tudi tu preveriti, če je to objektivno potrebno, v kolikšni meri bi glasovanje s kvalificirano večino prineslo nove možnosti za v prihodnost usmerjen razvoj socialnega partnerstva.

3.6EESO v zvezi s pogoji za zaposlitev državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo v EU, priporoča prehod na glasovanje s kvalificirano večino. Da ne bi ogrozili socialne kohezije, morajo biti pogoji za zaposlitev za državljane in nedržavljane EU enaki.

3.7EESO za prehod na glasovanje s kvalificirano večino podpira splošno premostitveno klavzulo, predvideno v členu 48(7) PEU, saj ta predvideva tako soglasje Evropskega sveta kot tudi podporo vseh nacionalnih parlamentov in odobritev Evropskega parlamenta. S tem bi zagotovili široko demokratično legitimnost in zadostili ustavnim zahtevam na nacionalni ravni. S premostitveno klavzulo iz člena 153 PDEU ne bi bilo tako.

3.8EESO ugotavlja, da v sporočilu Komisije ostaja neodgovorjeno eno vprašanje. Ni namreč jasno, ali se sklep o prenosu določene pravne podlage s soglasja na glasovanje s kvalificirano sprejme enkrat in za vse, ali pa za vsak posamezni primer. EESO poziva Komisijo, naj razjasni, ali gre pri uporabi splošne premostitvene klavzule iz člena 48(7) PEU za splošni prehod na glasovanje s kvalificirano večino ali za odločanje od primera do primera. EESO meni, da je v vsakem primeru treba zagotoviti, da bo uporaba premostitvene klavzule omogočila učinkovitejše odločanje in glasovanje in ne bo ustvarjala novih ovir.

V Bruslju, 10. septembra 2019

Christa SCHWENG
predsednica strokovne skupine za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo

*

* *

Opomba:    sledi priloga

PRILOGA k MNENJU

strokovne skupine za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo

Naslednji amandmaji, ki so bili med razpravo zavrnjeni, so prejeli vsaj četrtino glasov (člen 43(2) poslovnika):

1.    Točka 2.3

Spremeni se tako:

EESO poudarja, da EU potrebuje učinkovit in prožen postopek odločanja, da bi se zagotovilo, da bodo zakonodaja in nezavezujoči instrumenti, kot so okviri usklajevanja in priporočila, ustrezali razvoju na gospodarskem in socialnem področju. Glede na to, da se je EESO že v preteklih mnenjih 53 zavzel za preučitev zahtev po soglasju pri sprejemanju zakonodaje EU, odobrava ugotavlja, da Komisija nadaljuje razpravo o obstoječih ovirah v pravnem urejanju politik in je s tem sporočilom tudi na področju socialne politike začela razpravo o možnosti razširitve uporabe glasovanja s kvalificirano večino.

Rezultat glasovanja

Za:    32

Proti:    57

Vzdržani:    4

2.    Točka 2.8

Spremeni se tako:

Kot že v primeru davčne politike 64 EESO pozdravlja poudarja, da je Komisija s tem sporočilom dala pobudo za začetek razprave in pojasnila, kakšen bi bil lahko prehod na glasovanje začela razpravo o razširitvi uporabe glasovanja s kvalificirano večino tudi na področju socialne politike brez prenagljenih predlogov. Postopek glasovanja s kvalificirano večino temelji na kulturi sklepanja kompromisov. Predpostavlja razpravo in omogoča pragmatične rezultate, ki lahko upoštevajo interese Unije kot celote. Možnost glasovanja s kvalificirano večino je katalizator za iskanje rešitev, sprejemljivih za vse, prek sklepanja kompromisov in z vključitvijo vseh akterjev.

Rezultat glasovanja

Za:    29

Proti:    57

Vzdržani:    5

3.    Za točko 2.8 se doda nova točka

Za točko 2.8 se doda nova točka:

Po drugi strani utemeljitev glasovanja s soglasjem temelji na potrebi po ohranitvi nacionalnega nadzora nad ustreznimi določbami socialne politike v Pogodbi EU in preprečitvi vdora v osrednje elemente nacionalnih socialnih sistemov, za katere so na prvi stopnji odgovorne države članice skupaj s socialnimi partnerji.

Rezultat glasovanja

Za:    27

Proti:    61

Vzdržani:    4

4.    Točka 3.1

Spremeni se tako:

EESO ugotavlja, da se sedaj na istih področjih politike uporablja glasovanje s soglasjem in kvalificirano večino. EESO meni, da je razdelitev med glasovanjem s kvalificirano večino in soglasjem, določena v poglavju Pogodbe EU o socialni politiki kljub vsemu pomembna, saj odraža raznolikost in pestrost nacionalnih socialnih sistemov držav članic, na primer na področju socialne zaščite, glede vloge socialnih partnerjev ter glede vloge delovnega prava in kolektivnih pogodb. To povzroča neenak razvoj socialnih standardov in vrzeli v socialni zaščiti.

Rezultat glasovanja

Za:    31

Proti:    57

Vzdržani:    5

5.    Točka 3.2

Spremeni se tako:

EESO opozarja, da obstajajo obsežni pravni predpisi EU o uresničevanju načela enakopravnosti žensk in moških ter enaki obravnavi na podlagi etnične pripadnosti idr. To je eden od uspehov velik uspeh za EU, ki na tem področju narekuje tudi mednarodne standarde. Vendar pa je s pravom EU enaka obravnava na podlagi vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti in spolne usmerjenosti zaščitena le v povezavi z zaposlovanjem in poklicnim delom. Te direktive so bile sprejete soglasno. Direktiva, s katero bi v celoti prepovedali diskriminacijo, bi bila je izjemno zapletena, kar pojasnjuje dolg postopek in počasen napredek in bi jo bilo zato težko sprejeti s soglasjem. Vendar pa se je EU v agendi za trajnostni razvoj do leta 2030 k temu zavezala. Ta cilj je potrjen v novi strateški agendi 2019–2024. EESO se pri pravnem urejanju na področju nediskriminacije zavzema za popoln prehod na glasovanje s kvalificirano večino.

Rezultat glasovanja

Za:    31

Proti:    55

Vzdržani:    5

6.    Točka 3.3

Spremeni se tako:

EESO opozarja, da EU v skladu s členom 48 PDEU na področju socialne varnosti za zagotovitev prostega gibanja delavcev lahko sprejema potrebne ukrepe s kvalificirano večino. Za socialno varnost priporočila o socialni varnosti in socialno zaščito socialni zaščiti delavcev je po drugi strani potrebno soglasje. Ker bi evropska zakonodaja na tem področju vplivala na različne načine zagotavljanja, financiranja in odobritve socialne zaščite, se EESO ne more strinjati s prehodom Prehod na glasovanje s kvalificirano večino bi bilo dosledno in primerno. Zato EESO pozdravlja dejstvo, da Evropska komisija ne vidi dodane vrednosti v uporabi rednega zakonodajnega postopka in glasovanja s kvalificirano večino v zvezi s členom 153(d), (f) in (g) ter se strinja s to izjavo. Zastavlja se tudi vprašanje, zakaj gre tu le za priporočila in Komisija ne obravnava obsežnejših pravnih instrumentov.

Rezultat glasovanja

Za:    29

Proti:    62

Vzdržani:    4

7.    Točka 3.4

Točka se črta:

EESO priznava, da je bilo varstvo delavcev v primeru odpuščanj vselej v središču nacionalnega delovnega prava. Vendar pa hkrati ugotavlja, da je EU medtem sprejela ukrepe za varstvo ranljivih delavcev, kot so nosečnice in zaposleni s krajšim delovnim časom. To je argument za to, da se po vsej Evropi zajamči vsaj minimalni sklop enotnih procesnih pravic in pravic do varstva, da ti varovalni mehanizmi ne bi bili brez učinka. Evropski steber socialnih pravic določa pravice o obveščenosti odpuščenega delavca ter dostop do učinkovitega in nepristranskega reševanja sporov, pravico do pritožbe in po potrebi odškodnine. To zahteva prehod na glasovanje s kvalificirano večino, da se omogoči izvajanje ustrezne direktive.

Rezultat glasovanja

Za:    29

Proti:    64

Vzdržani:    3

8.    Točka 3.5

Spremeni se tako:

EESO ugotavlja, da v sporočilu Komisije ostaja nerešeno eno vprašanje. Ni namreč jasno, ali se sklep o prehodu določene pravne podlage s soglasja na glasovanje s kvalificirano večino sprejme enkrat in za vse, ali pa za vsak posamezni primer. Če se bo ta postopek kdaj v prihodnosti uporabil, bi EESO dal jasno prednost sprejetju sklepa za vsak primer posebej. poudarja, da je trden pravni okvir za zastopanje in kolektivno obrambo interesov delavcev in delodajalcev odločilnega pomena za socialno kohezijo, ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in konkurenčnost podjetij v EU. Podjetja na notranjem trgu vse tesneje sodelujejo čezmejno. Za družbe in povezane družbe v EU velja direktiva o evropskih svetih delavcev, ki je bila sprejeta po rednem zakonodajnem postopku. Na drugih področjih pravnega urejanja EU o udeležbi delavcev pa še vedno velja soglasje. EU mora tudi tu preveriti, če je to objektivno potrebno, v kolikšni meri bi glasovanje s kvalificirano večino prineslo nove možnosti za v prihodnost usmerjen razvoj socialnega partnerstva.

Rezultat glasovanja glede črtanja besedila. Novo besedilo se je dodalo točki 3.8.

Za:    33

Proti:    55

Vzdržani:    9

9.    Točka 3.6

Točka se črta:

EESO v zvezi s pogoji za zaposlitev državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo v EU, priporoča prehod na glasovanje s kvalificirano večino. Da ne bi ogrozili socialne kohezije, morajo biti pogoji za zaposlitev za državljane in nedržavljane EU enaki.

Rezultat glasovanja

Za:    29

Proti:    63

Vzdržani:    5

10.    Točka 3.7

Spremeni se tako:

EESO v luči aktualne razprave o prehodu za prehod na glasovanje s kvalificirano večino ugotavlja, da splošna premostitvena klavzula, predvidena podpira splošno premostitveno klavzulo, predvideno v členu 48(7) PEU, saj ta predvideva tako soglasje Evropskega sveta kot tudi podporo vseh nacionalnih parlamentov in odobritev Evropskega parlamenta. S tem bi zagotovili široko demokratično legitimnost in zadostili ustavnim zahtevam na nacionalni ravni. S premostitveno klavzulo iz člena 153 PDEU ne bi bilo tako.

Rezultat glasovanja

Za:    30

Proti:    66

Vzdržani:    5

11.    Točka 1.3

Spremeni se tako:

Glede na to, da se je EESO že v preteklih mnenjih 71 zavzel za preučitev zahtev po soglasju v EU in je to nedavno ponovil pogoje za to zlasti v zvezi z davčno politiko 82, odobrava ugotavlja, da Komisija nadaljuje razpravo o obstoječih zakonodajnih ovirah in je s tem sporočilom tudi na področju socialne politike odprla razpravo o možnosti razširitve uporabe glasovanja s kvalificirano večino. EESO hkrati poudarja, da je vloga EU na socialnem področju v skladu s Pogodbo omejena izključno na podpiranje in dopolnjevanje dejavnosti držav članic na jasno opredeljenih področjih (člen 153(1) PDEU). To odraža raznolikost nacionalnih socialnih sistemov in tradicij ter pomeni, da imajo države članice vodilno vlogo pri pripravi in izvajanju ukrepov na področju socialne politike in trga dela. Postopek glasovanja s kvalificirano večino temelji na kulturi sklepanja kompromisov.

Rezultat glasovanja

Za:    29

Proti:    64

Vzdržani:    8

12.    Točka 1.7

Spremeni se tako:

EESO ugotavlja, da se sedaj na istih področjih politike uporablja glasovanje s soglasjem in kvalificirano večino. To povzroča neenak razvoj socialnih standardov in vrzeli v socialni zaščiti. EESO se zato pri pravnem urejanju na področju nediskriminacije ter pri sprejemanju priporočil o socialni varnosti in socialni zaščiti delavcev zavzema za popoln prehod na glasovanje s kvalificirano večino. EESO meni, da je razdelitev med glasovanjem s kvalificirano večino in soglasjem, določena v poglavju Pogodbe EU o socialni politiki kljub vsemu pomembna, saj odraža raznolikost in pestrost nacionalnih socialnih sistemov držav članic, na primer na področju socialne zaščite, glede vloge socialnih partnerjev ter glede vloge delovnega prava in kolektivnih pogodb.

Rezultat glasovanja

Za:    30

Proti:    60

Vzdržani:    5

13.    Točka 1.8

Točka se črta:

EESO opozarja, da je EU sprejela ukrepe za varstvo ranljivih delavcev, kot so nosečnice in zaposleni s krajšim delovnim časom, ob prenehanju delovnega razmerja. To je argument za to, da se po vsej Evropi zajamči minimalni sklop enotnih procesnih pravic in pravic do varstva ter preide na glasovanje s kvalificirano večino.

Rezultat glasovanja

Za:    28

Proti:    67

Vzdržani:    8

14.    Točka 1.10

Točka se črta:

EESO v zvezi s pogoji za zaposlitev državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo v EU, priporoča prehod na glasovanje s kvalificirano večino, da se prepreči različna obravnava in okrepi socialna kohezija.

Rezultat glasovanja

Za:    30

Proti:    67

Vzdržani:    4

15.    Točka 1.11

Spremeni se tako:

EESO v luči aktualne razprave o EESO se pri prehodu na glasovanje s kvalificirano večino ugotavlja, da splošna premostitvena klavzula, določena zavzema za splošno premostitveno klavzulo, določeno v členu 48(7) PEU, saj ta možnost vključuje tako soglasje Evropskega sveta kot tudi podporo vseh nacionalnih parlamentov in odobritev Evropskega parlamenta, s čimer bi se zagotovila široka demokratična legitimnost.

Rezultat glasovanja

Za:    30

Proti:    62

Vzdržani:    5

_____________

(1)      Glej naslednja mnenja EESO: UL C 230, 14.7.2015, str. 24 , UL C 434, 15.12.2017, str. 18 , UL C 271, 19.9.2013, str. 23 , UL C 332, 8.10.2015, str. 8 .

(2)       ECO/491 – Obdavčitev – glasovanje s kvalificirano večino  (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3)      Glej opombo 2.

(4)      Glej opombo 1.

(5) 3     Glej opombo 2.

(6) 4     Glej opombo 1.

(7) 1     Glej naslednja mnenja EESO: UL C 230, 14.7.2015, str. 24 , UL C 434, 15.12.2017, str. 18 , UL C 271, 19.9.2013, str. 23 , UL C 332, 8.10.2015, str. 8 .

(8) 2      ECO/491 – Obdavčitev – glasovanje s kvalificirano večino (še ni objavljeno v Uradnem listu).