Evropski ekonomsko-socialni odbor
INT/885
Tehnologija blokovne verige in enotni trg
MNENJE
Evropski ekonomsko-socialni odbor
Tehnologija blokovne verige in enotni trg EU: kaj sledi?
[mnenje na lastno pobudo]
Poročevalka: Ariane RODERT
Soporočevalec: Gonçalo LOBO XAVIER
|
Sklep plenarne skupščine
|
21. 2. 2019
|
|
Pravna podlaga
|
člen 32(2) poslovnika
|
|
|
mnenje na lastno pobudo
|
|
|
|
|
Pristojnost
|
strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
|
|
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine
|
18. 10. 2019
|
|
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju
|
30. 10. 2019
|
|
Plenarno zasedanje št.
|
547
|
|
Rezultat glasovanja
(za/proti/vzdržani)
|
182/1/5
|
1.Sklepi in priporočila
1.1To mnenje je osredotočeno na blokovno verigo kot tehnologijo. Če jo uporabimo, lahko prispeva k pozitivni preobrazbi v številnih sektorjih družbe, s sabo pa prinaša vrednote, kot so zaupanje in preglednost, demokracija in varnost. Nenazadnje lahko z njeno pomočjo preoblikujemo socialno-ekonomske modele in tako podpremo družbene inovacije, ki jih potrebujemo za reševanje današnjih izzivov v družbi. Ker pa je vprašanje kriptovalut pereča tema, bi moral Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) v bližnji prihodnosti te instrumente obravnavati ločeno v povezavi s tveganjem pranja denarja in/ali davčnih utaj.
1.2Družba že ima koristi od uporabe te tehnologije: pripomore denimo k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, krepi vlogo državljanov, spodbuja podjetništvo in inovacije ter izboljšuje mobilnost in čezmejne priložnosti za podjetja, obenem pa potrošnikom omogoča večjo preglednost. Uporablja se lahko tudi za zmanjševanje davčnih utaj in korupcije ter za razvoj zasebnih in javnih storitev. Še vedno pa ostaja nerazrešenih več izzivov. Predvsem je treba rešiti pereče vprašanje zagotavljanja pravne jasnosti in varnosti ter varstva zasebnosti.
1.3Institucije EU so tehnologijo blokovne verige v neki meri že proučile, vendar še vedno potrebujemo skupen pristop EU. Unija ima zaradi svojih dosedanjih izkušenj edinstveno priložnost, da ohrani vodilni tržni položaj na svetovni ravni, vendar le, če bo takoj sprejela ustrezne ukrepe.
1.4EESO zato poziva Komisijo, naj predstavi celovito pobudo za tehnologijo blokovne verige ter oblikuje skupen pristop in vizijo EU, pri čemer morajo biti cilji trajnostnega razvoja v ospredju. To bi bilo treba dopolniti z akcijskim načrtom, da bi Evropa postala referenčna točka za tehnologijo blokovne verige na svetovni ravni. Poleg že vzpostavljenih evropskega partnerstva za blokovne verige ter Evropske opazovalnice in foruma za blokovne verige bi bilo treba ustanoviti še evropsko deležniško platformo za tehnologijo blokovne verige, ki bi med drugim povezovala predstavnike institucij EU (tudi EESO in OR), industrije, potrošnikov, držav članic in univerz. S tem bi ustvarili prostor za skupno učenje in krepitev zmogljivosti, mrežo mrež in izmenjavo dobrih praks.
1.5EESO lahko ima aktivno vlogo kot gostitelj takšne platforme, ki bi omogočala preglednost, vključenost, sodelovanje in udeležbo organizirane civilne družbe.
2.Uvod
2.1Tehnologija blokovne verige in tehnologija distribuirane knjige transakcij lahko spremenita našo družbo. Blokovna veriga je matematična struktura, v kateri se podatki shranjujejo na način, ki omejuje korupcijo in ponarejanje podatkov. S tehnologijo je mogoče na nov način ustvariti zaupanje za varno izmenjavo nečesa, kar ima vrednost. Razumemo jo lahko kot novo, še bolj preobrazbeno fazo internetne dobe, vendar je treba poudariti, da je le ena od številnih novih tehnoloških možnosti.
2.2To mnenje je osredotočeno na blokovno verigo kot tehnologijo, ki jo je mogoče uporabiti na kopici področij in v različnih sektorjih, kot so energetika, finance, živila in kmetijstvo, medicina in zdravstvo, volitve in upravljanje. V mnenju se poudarja prav ta vidik, zlasti pa povezava tehnologije blokovne verige z enotnim trgom EU. Če se ta tehnologija ustrezno uporablja, lahko preoblikuje koncepte, kot sta konkurenca in upravljanje, in tako pomaga reševati družbene izzive in različne prehode. Ker pa je vprašanje kriptovalut pereča tema, bi moral EESO v bližnji prihodnosti te instrumente obravnavati ločeno v povezavi s tveganjem pranja denarja in/ali davčnih utaj.
2.3V mnenju Blokovna veriga in tehnologija distribuirane knjige transakcij kot idealni infrastrukturi socialnega gospodarstva, ki ga je nedavno sprejel EESO, je tehnologija blokovne verige opredeljena „obenem [kot] koda, to je komunikacijski protokol, in javni register, v katerem se v zelo pregledni obliki in obliki, ki je ni mogoče spreminjati, zaporedno beležijo vse transakcije med člani mreže“. Opredelitvi lahko dodamo stališče Evropske komisije, da je blokovna veriga tehnologija za krepitev zaupanja uporabnikov, ki omogoča izmenjavo informacij v spletu ter sklepanje in beleženje transakcij na preverljiv, varen in trajen način.
2.4Institucije EU so z nekaterimi ukrepi že podprle razvoj tehnologije blokovne verige. Služba Evropskega parlamenta za raziskave je leta 2017 objavila poročilo How blockchain technology could change our lives (Kako bo tehnologija blokovne verige morda spremenila naše življenje), leta 2018 pa je Komisija ustanovila opazovalnico in forum za blokovne verige. S tem se želi pospešiti inovacije in razvoj na področju tehnologije blokovne verige, da bo Evropa na svetovni ravni obdržala svoj vodilni položaj pri tej preobrazbeni novi tehnologiji.
2.5Eden od mejnikov je bil dosežen aprila 2018, ko je Komisija skupaj z 21 državami članicami in Norveško podpisala izjavo o ustanovitvi evropskega partnerstva za blokovne verige in sodelovanju pri vzpostavitvi evropske infrastrukture za storitve blokovne verige, katere cilj je podpreti čezmejne digitalne javne storitve z najvišjimi standardi varnosti in zasebnosti. Od takrat se je partnerstvu pridružilo 27 držav članic.
2.6Evropski parlament je leta 2018 sprejel nezakonodajno resolucijo o tehnologijah distribuirane knjige transakcij in blokovne verige, v kateri je poudaril priložnost, da EU postane „vodilna v svetu“ in „verodostojen akter“ pri oblikovanju trgov na svetovni ravni in tudi medsektorsko, ter ugotovil, da EU v primerjavi z ZDA in Kitajsko trenutno vodi pri razvoju in uporabi tehnologije blokovne verige.
3.Tehnologija blokovne verige – priložnosti za enotni trg in EU
3.1Čeprav je tehnologija blokovne verige razmeroma nov pojav, v povezavi z enotnim trgom že prinaša velike priložnosti.
3.2Tehnologija podpira doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Zaupanje, odprtost in preglednost ima vključeno že v svojo zasnovo in med ponujene koristi, kar se poudarja v povezavi z doseganjem ciljev OZN glede trajnostnega razvoja.
3.3Poglejmo nekaj primerov:
-cilj 1 – odprava revščine: uporaba kriptovalut za ljudi, ki nimajo dostopa do bank;
-cilj 3 – zdravje in dobro počutje: možnost varnejše in učinkovitejše izmenjave zdravstvenih kartotek;
-cilji 12, 14 in 15 – odgovorna poraba in proizvodnja: tehnologija blokovne verige lahko jamči za poreklo v celotni dobavni verigi.
Tehnologija blokovne verige podpira tudi več drugih ciljev trajnostnega razvoja, kot so enake možnosti, človekove pravice v povezavi z osebnimi podatki, dostojno delo in gospodarska rast, demokratična udeležba itd.
3.4Večja vloga državljanov. S tehnologijo blokovne verige bi lahko moč informacij ponovno prenesli k njihovim lastnikom. Tehnologija lahko s tem, ko omogoča pregledno izmenjavo podatkov in zmanjšuje potrebo po posrednikih, okrepi vlogo akterjev, ki so bili pred tem v neenakem položaju do centralnih subjektov.
3.5Spodbujanje podjetništva in inovacij. Sodelovalen in konsenzualen način delovanja omogoča inovativne rešitve in nastanek novih podjetij, temelječih na gospodarski, okoljski in socialni vzdržnosti. Vključevalnost, ki jo omogoča tehnologija blokovne verige, je osnova za gospodarstvo platform in druge nove poslovne modele, pa tudi za socialno gospodarstvo, kar je EESO že obravnaval.
3.6Boljša mobilnost in več čezmejnih priložnosti za podjetja ob hkratnem varstvu potrošnikov. To je mogoče doseči s kar največjim zmanjšanjem trgovinskih ovir v EU in po svetu ter zagotavljanjem varnosti in zaščite v zvezi s plačili in transakcijami pri trgovanju. S tem se izboljšajo tržni pogoji ter dostop do blaga in storitev v EU, obenem pa se varujejo zasebnost potrošnikov, zaupnost in izmenjava informacij.
3.7Podpora enotnemu digitalnemu portalu. Z enotnim digitalnim portalom se uvaja načelo „samo enkrat“, kar pomeni, da se podatek na platformi vnese le enkrat. Razvoj evropske infrastrukture za storitve blokovne verige, ki je odvisen od izvajanja tega načela v praksi, je lahko torej orodje in sredstvo za vzpostavitev učinkovitega, odpornega in trajnostnega enotnega trga.
3.8Razvoj javnih in zasebnih storitev na podlagi tehnologije blokovne verige prinaša izjemno velike pozitivne učinke, ki izhajajo iz digitalne preobrazbe gospodarstva EU in družbe kot celote. V okviru evropske infrastrukture za storitve blokovne verige se trenutno razvijajo štirje primeri uporabe, in sicer notarska overitev in avtentikacija, diplome, suverenost lastne identitete na evropski ravni, obdavčitev in zaupanja vredna izmenjava podatkov. Gospodarske koristi držav članic izhajajo iz neposrednega dostopa do trgov, pri čemer ni stroškov posredništva oziroma so ti minimalni, prava vrednost pa se prenaša k potrošnikom. Dodatna prednost je lahko visoka stopnja varnosti in zaščite za potrošnike, ki jo omogočata sledljivost v blokovni verigi in soudeležba pri ustvarjanju blaga in storitev. Z glasovalnimi sistemi na podlagi blokovne verige je mogoče poskrbeti za varno registracijo in identifikacijo volivcev ter za zanesljivo in preverljivo glasovanje.
3.9Ustvarjanje in preverjanje digitalnih identitet za posameznike in organizacije. Če se decentralizirana načela tehnologije blokovne verige povežejo s preverjanjem identitete in kriptografijo, je mogoče ustvariti digitalno identiteto, ki se nato pripiše vsaki spletni transakciji z nekim sredstvom. To lahko potrošnikom, podjetjem in regulatorjem koristi na več načinov. Digitalna identiteta na podlagi blokovne verige omogoča vzajemno priznavanje in izvajanje operacij z uporabo kode pametnih pogodb, kar ravno tako olajša ustanavljanje podjetij. Te digitalne identitete in elektronski podpisi morajo upoštevati uredbo eIDAS, hkrati pa morajo omogočati interoperabilnost in združljivost.
3.10Zmanjšanje kršitev varstva osebnih podatkov. Z odgovorno vpeljavo podatkovnih struktur za tehnologijo blokovne verige lahko zmanjšamo tveganje kršitve varstva osebnih podatkov ali se mu izognemo. S tem lažje zaščitimo občutljive podatke, obenem pa poskrbimo za varen prenos podatkov in zaščitimo pravico posameznika do zaupnosti in zasebnosti. To lahko med drugim dosežemo tako, da se zasebni podatki ne shranjujejo javno v blokovni verigi. Namesto tega bi se lahko zasebni podatki hranili zunaj verige in se izmenjevali le po potrebi in v neposredni medsebojni komunikaciji.
3.11Standardizacijski procesi so pogoj za čezmejno interoperabilnost in izvajanje tehnologije blokovne verige. Nekatere so nadzorni organi že preizkusili in proučili, vendar je tako kot pri vseh inovacijah potrebno ravnotežje med pobudami po standardizaciji in ustvarjanjem okolja, ki omogoča, da se priložnosti, ki jih prinaša ta tehnologija, v celoti analizirajo.
3.12Prizadevati bi si morali tudi za uskladitev kriptografskih standardov med tehnologijo blokovne verige in drugimi tehnologijami iz uredbe eIDAS, da bi dosegli novo stopnjo interoperabilnosti sedanjih in prihodnjih tehnoloških modelov. S tem bi lahko tudi odpravili tveganje nastanka medsebojno nepovezanih točk v tehnologiji blokovne verige. Zato je Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO) pripravila načrt standardizacije za obdobje do leta 2020, ki vsebuje možnost standardizacije na področjih, kot so terminologija, taksonomija, preverjanje identitete, interoperabilnost, upravljanje, varnost in zasebnost, primeri uporabe in pametne pogodbe.
3.13Več preglednosti s pametnimi pogodbami. Rešitve na podlagi tehnologije blokovne verige zagotavljajo preglednost na podlagi decentralizacije, ki sodelujočim stranem omogoča, da vidijo in preverjajo podatke. Primer tega so pametne pogodbe.
3.14Omejevanje davčnih utaj in izogibanja davkom. Enotni trg EU lahko okrepi e-trgovino, hkrati pa zagotovi, da bodo negativni zunanji učinki današnje mednarodne trgovine čim manjši. S sistemi za obdelavo davkov, ki temeljijo na tehnologiji blokovne verige, je mogoče zagotoviti večjo preglednost tako za davkoplačevalce kot vlado. Tehnologija blokovne verige lahko zmanjša utajevanje davkov in pranje denarja, saj poveča odgovornost za transakcije in poslovanje, s čimer se okrepi konkurenčnost na enotnem trgu EU. Komisija bi lahko izvedla študijo o prispevku tehnologije blokovne verige na tem področju.
3.15Ustvarjanje novih modelov financiranja, npr. množičnega financiranja, prvih javnih ponudb kovancev ali prvih javnih ponudb žetonov, kot konceptov vsesplošnega zbiranja sredstev (geografsko in demografsko) na podlagi izdaj projektne valute s posebnim mehanizmom vrednotenja. To je vrhunec trenda množičnega financiranja.
3.16Preoblikovanje socialno-ekonomskih modelov. Z vrnitvijo moči v roke posameznikov je mogoče preoblikovati družbo. Glavna prednost tehnologije blokovne verige je to, da reši problem zaupanja med posamezniki, ne da bi bila potrebna tretja stran, prav tako pa omogoča vzpostavitev novih načinov upravljanja in razmerij na podlagi preglednosti medsebojnega delovanja. Tako kot pri vseh družbenih spremembah je treba poskrbeti za zaščito pred strukturami, ki omogočajo zlorabe, obenem pa je treba narediti prostor za poskuse, ki lahko človeštvu prinesejo velike koristi. Prav tako bi se bilo treba izogniti temu, da bi pri tehnologijah blokovne verige in mrežah nastal razkol med tistimi, ki tehnologijo nadzirajo ali si jo lahko privoščijo, in tistimi, ki lahko do nje dostopajo le prek modelov v rokah velikih korporacij. Podpiranje in spodbujanje organizacij, kot so zadruge, ki imajo odprte in demokratične modele upravljanja, k razvoju podjetij na podlagi tehnologije blokovne verige je ključno za njeno uveljavitev med MSP in manjšimi organizacijami.
4.Tehnologija blokovne verige in nekateri izzivi, ki jih je treba rešiti
4.1Potencial tehnologije blokovne verige za enotni trgi EU in evropske družbe bo mogoče v izkoristiti, če bo rešenih več ključnih izzivov, med katerimi je najpomembnejša trenutna pravna negotovost. Kljub nekaterim regulativnim rešitvam za kriptovalute in prve javne ponudbe kovancev ostajajo zasnova sistemov in področja, kjer se uporablja tehnologija blokovne verige, zakonsko še vedno neurejeni, kar povzroča, da države članice ravnajo neusklajeno. Ker na ravni EU ni skupne pobude za pravno varnost in jasnost po vsej Uniji, so čezmejne priložnosti omejene. Prihodnje pravne zahteve bi sprva lahko prepoznali na primerih uporabe in z regulativnimi peskovniki za nekatere vrste storitev in uporabe. Izkušnje EU z razvojem zapletenih, čezmejnih predpisov in politik utegnejo biti koristne pri nadaljnjem urejanju tehnologije blokovne verige.
4.2Varstvo zasebnosti je ključnega pomena. Splošna uredba o varstvu podatkov je bila sprejeta, da bi rešili najbolj nujna vprašanja v zvezi s podatki. Vendar v času priprave uredbe tehnologija blokovne verige povečini še ni bila znana, zato je treba pregledati morebitna navzkrižja med to uredbo in samo tehnologijo. EESO poziva Komisijo, naj uredbo prouči, predlaga spremembe in poda dodatne smernice, ki bi pojasnile razmerje med to uredbo in tehnologijo blokovne verige.
4.3Pravno razlikovanje med anonimiziranimi in psevdonimiziranimi podatki vpliva na kategorizacijo osebnih podatkov. Psevdonimizirani podatki v neki meri še vedno omogočajo ponovno identifikacijo (tudi posredno in na daljavo), medtem ko anonimizirani podatki tega ne omogočajo. Pri tehnologiji blokovne verige, temelječi na dovoljenjih, psevdonimizacija sicer velja kot rešitev za razmerja, ki jih ta tehnologija omogoča, vendar pa je anonimizacija še vedno regulativna ovira za bolj razširjeno rabo tehnologije blokovne verige, ki ne temelji na dovoljenjih, kar pa je mogoče rešiti z rešitvami digitalne identitete, ki so del regulativnih omejitev.
4.4Dokazilo o delu (angl. proof of work) je energijsko zelo potraten mehanizem soglasja. Z razvojem nadomestnega mehanizma soglasja, in sicer dokazila o deležništvu, pa je to pomembno vprašanje okoljske trajnosti mogoče rešiti. Rešitve že obstajajo, vendar jih je treba deliti z drugimi in uporabiti v celoti.
4.5Naslednji tehnični izziv je interoperabilnost različnih platform blokovne verige. Različne tehnologije blokovne verige morda niso medsebojno združljive zaradi tveganja za stranke, ki si morajo izmenjevati podatke. Skrb zbuja tudi vprašanje združljivosti platform blokovne verige in obstoječih vladnih sistemov, ki vlade odvrača od tega, da bi z obstoječih platform prešle na interoperabilno rešitev na podlagi blokovne verige. Razvijalci tehnologije blokovne verige bi morali interoperabilnost kaj kmalu postaviti v ospredje, da bo mogoče tehnologijo množično sprejeti.
4.6Hitrost sprejemanja tehnologije blokovne verige je odvisna od tega, kako bo sprejeta v podjetjih, ki imajo zelo različne oblike, pri čemer večina podjetij v EU sodi v skupino MSP. Transakcijski stroški so danes marsikdaj nevzdržno visoki, zato številna mala in srednja podjetja nimajo dostopa do tehničnih in svetovalnih storitev. Zato je bistveno podpirati ustvarjanje novih mrež blokovnih verig, kot so zadruge, če želimo, da bodo imeli MSP in drugi manjši subjekti pravičen dostop, to pa bo omogočilo tudi boljše demokratično upravljanje.
4.7Kot pri vsaki prelomni tehnologiji je treba obravnavati tudi socialne izzive. Javnost mora biti nujno pravilno seznanjena s prelomnimi tehnologijami, saj imajo otipljiv vpliv na vsakdanje življenje ljudi. Zato se je treba temu vprašanju pozorno posvetiti, pri čemer sta civilni in socialni dialog bistvenega pomena. EESO bo še naprej razvijal znanje in podajal stališča organizirane civilne družbe o naslednjih korakih v razvoju tehnologije blokovne verige.
4.8Izredno pomembno je v celoti razumeti, kako tehnologija blokovne verige vpliva na varstvo in pravice potrošnikov, in to tudi pregledati. Razmerja na primer med zaupnostjo in zasebnostjo, ki se uveljavljata z zakonodajo (npr. zakonodaja EU o varstvu podatkov), predpisi (zaupnost podatkov o strankah) in pogodbami (zaupnost poslovnih informacij), morajo biti jasno določena.
4.9Tako kot pri vseh novih tehnologijah in tehnoloških poslovnih modelih bi bilo primerno in pomembno analizirati učinke in morebitne vplive na delovna mesta, pogoje dela, pravice delavcev in njihovo zaščito ter socialni dialog. Prav tako bi bilo treba analizirati učinke na posredniške organizacije. Za panoge, ki uporabljajo tehnologijo blokovne verige, bodo znanja s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike verjetno postajala vse pomembnejša. Zaradi splošnega nepoznavanja delovanja in morebitnih omejitev tehnologije blokovne verige EESO poziva k vseživljenjskemu učenju, ki bo ljudem omogočilo pridobivanje novih znanj in spretnosti ter prekvalifikacijo in izpopolnjevanje, s tem pa bodo lažje izkoristili priložnosti in izzive tehnologije blokovne verige.
5.Nadaljnji koraki
5.1Institucije EU so tehnologijo blokovne verige v neki meri že proučile, vendar še niso oblikovale skupnega in celovitega pristopa EU. Unija ima zaradi svojih dosedanjih izkušenj edinstveno priložnost, da ohrani vodilni tržni položaj na svetovni ravni, vendar le, če bo sprejela ustrezne ukrepe.
5.2Razvoj tehnologije blokovne verige je med državami članicami še vedno zelo razdrobljen. EESO zato poziva institucije EU, naj zagotovijo jasnost in skupno podlago, da bo mogoče njen potencial za Evropo v celoti izkoristiti. Prvi korak je, da Komisija ob upoštevanju načel tehnologije blokovne verige predstavi sporočilo o razvoju tehnologije blokovne verige in tehnologije distribuirane knjige transakcij v EU, izrazi politično voljo, prevzame odgovornost za to področje ter določi vizijo in akcijski načrt za oblikovanje spodbudnega okolja. Poleg tega bi bilo treba ponovno vzpostaviti medskupino EP za digitalizacijo, ki bi se morala posvetiti vprašanju tehnologije blokovne verige in tehnologije distribuirane knjige transakcij.
5.3Cilj skupne vizije EU bi lahko bil, da Evropa na svetovni ravni postane pilotna celina, temelječa na tehnologiji blokovne verige. EU bi tako ostala konkurenčna, hkrati pa bi oblikovala svoj pristop k digitalizaciji, temelječi na ciljih trajnostnega razvoja, ob podpori javnih pilotnih pobud in programov v državah članicah in na ravni EU.
5.4Evropsko partnerstvo za blokovne verige ter Evropska opazovalnica in forum za blokovne verige že obstajata, zato je treba zdaj pobudo okrepiti z ustanovitvijo evropske deležniške platforme za tehnologijo blokovne verige, ki bi med drugim povezovala predstavnike institucij EU (tudi EESO in OR), industrije, potrošnikov, civilne družbe, držav članic in univerz. Platforma bi morala biti odprta za vse državljane EU, da bi lahko v njej sodelovali in bili udeleženi v projektu blokovne verige.
5.5Platforma bi bila prostor za skupno učenje in krepitev zmogljivosti, prav tako pa bi povezovala deležnike in tako delovala kot mreža mrež, v okviru katere sta omogočena srečevanje in izmenjava dobrih praks. Po vzoru podobnih že delujočih pobud lahko EESO s svojimi izkušnjami aktivno sodeluje kot gostitelj takšne platforme, ki bi omogočala preglednost, vključenost, sodelovanje in udeležbo organizirane civilne družbe.
V Bruslju, 30. oktobra 2019
Luca JAHIER
predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora