Evropski ekonomsko-socialni odbor
INT/882
Potrošniki v krožnem gospodarstvu
MNENJE
Evropski ekonomsko-socialni odbor
Potrošniki v krožnem gospodarstvu
[mnenje na lastno pobudo]
Poročevalec: Carlos TRIAS PINTÓ
|
Sklep plenarne skupščine
|
24. 1. 2019
|
|
Pravna podlaga
|
člen 32(2) poslovnika
|
|
|
mnenje na lastno pobudo
|
|
|
|
|
Pristojnost
|
strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
|
|
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine
|
4. 7. 2019
|
|
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju
|
17. 7. 2019
|
|
Plenarno zasedanje št.
|
545
|
|
Rezultat glasovanja
(za/proti/vzdržani)
|
200/4/9
|
1.Sklepi in priporočila
1.1EESO poziva k preusmeritvi strategije na evropski, nacionalni in lokalni ravni, ki bo vztrajno spodbujala nove modele krožnosti, ne samo z večjim usklajevanjem vseh akterjev, temveč bo potrošnike postavila v središče javnih politik.
1.2Z vzpostavitvijo krožnega gospodarstva in zmanjševanjem odvečne potrošnje bomo dosegli intenzivnost in učinkovitost, ki sta potrebni za to, da se okrepi vloga potrošnika pri preseganju sedanjega modela proizvodnje in potrošnje, saj so vsakodnevne potrošniške navade najučinkovitejši način za doseganje sprememb.
1.3Omogočiti je treba izobraževanje, vseživljenjsko učenje in samoučenje, zagotavljati objektivne informacije o načinih potrošnje in potrošnika voditi v smeri krožnih vzorcev potrošnje. Pri tem EESO opozarja na vlogo lokalnih javnih uprav in potrošniških organizacij.
1.4Izvajanje teh ukrepov se bo merilo z uporabo kazalnikov učinka, ki temeljijo na cilju trajnostnega razvoja OZN št. 12 in z njim povezanih podciljih, kar naj bi vodilo v novo standardizacijo.
1.5Glede na to, da ozaveščena potrošnja sega na več področij, bodo preostalih 16 ciljev trajnostnega razvoja in njihovi posamični cilji dopolnjevali ocene učinka, cilj 17 „partnerstva“ pa bo prispeval k ustvarjanju prostora za soustvarjanje in delitev odgovornosti, kar bo omogočilo multiplikatorske učinke in potrebno nadgradljivost.
1.6Izračunavanje družbenega in okoljskega odtisa proizvodov v različnih vrednostnih verigah bo v okviru digitalne družbe omogočalo, da bodo potrošniki pridobili pomembne informacije pri odločanju za nakup ali uporabo nečesa. EESO vztraja, da je treba uporabljati zanesljive, primerljive in preverljive kazalnike učinka, in poudarja pomen spremljanja tistih, ki so povezani s kemikalijami in ravnanjem z njimi.
1.7Ukrepi morajo temeljiti na načelu koristnosti za vse in ne smejo biti ukalupljeni, temveč morajo upoštevati posebnosti različnih regij in sektorjev na podlagi metodologije „od spodaj navzgor“, ki vključuje vse zadevne akterje. Te pobude bi morale biti tesno povezane z razvojem lokalnega gospodarstva kot rezultat zavzemanja institucij in večje moči potrošniških organizacij.
1.8Vodilno vlogo Evrope v različnih modelih krožnega gospodarstva bi moralo spremljati poslovno okolje, ki bi spodbujalo internacionalizacijo blaga in storitev v krožnem gospodarstvu, ob upoštevanju pionirskih izkušenj držav, kot je Južna Koreja. Te modele bi morale spremljati posebne smernice za pravičen prehod k okoljsko trajnostnim gospodarstvom in družbam, ki bi poleg tega zagotavljale enake pogoje z vidika močno konkurenčnih proizvodov iz tretjih držav.
1.9Oglaševanje in poslovne prakse imajo ključno vlogo pri odločitvah potrošnikov. Politike družbene odgovornosti podjetij morajo nujno prispevati k preseganju praks, kot sta lažno oglaševanje prijaznosti do okolja (greenwashing) in lažno socialno oglaševanje (socialwashing). V zvezi s tem je nujno treba okrepiti sedanji institucionalni okvir za spremljanje in odobravanje različnih prehodov na krožno gospodarstvo.
1.10Obdavčitev in odgovorna javna naročila sta učinkoviti orodji za povezovanje modela nagrad z odgovorno proizvodnjo in potrošnjo v okviru postopne standardizacije proizvodov in storitev. Kar zadeva obdavčitev, bi morale države članice razmisliti, kako učinkovito izvajati model nagrad, ki bi bil usmerjen k postopnemu zbliževanju krožne obdavčitve, kar bi prispevalo k evropskemu enotnemu trgu, pri javnih naročilih pa bi morale lokalne javne uprave pripraviti spremljevalne načrte za „trajnostne dobavitelje“, da bi slednji lažje ustrezno prilagodili in razširili svojo proizvodnjo, ki glede na sedanje pogodbene zahteve pogosto ne zadošča.
1.11EESO spodbuja tudi prostovoljno označevanje kot začasno rešitev pred uvedbo obveznega označevanja, ki bi temeljilo na neodvisnih in preverjenih shemah okoljske odličnosti. Znak EU za okolje bi s promocijo in razširitvijo na še več proizvodov postal vodilna blagovna znamka za trajnostno izbiro v Evropi.
1.12EESO poudarja, da je treba nujno izboljšati okoljsko primerno zasnovo in sistematično preverjati zahteve glede življenjske dobe, popravil, kemičnih sestavin itd., pri čemer je treba upoštevati tudi socialna merila in hkrati spodbujati mreže lokalne potrošnje in prakse potrošnika-proizvajalca.
2.Uvod in ozadje
2.1Trajnostna rast in konkurenčnost morata upoštevati tudi kakovost, kar pomeni neizkoriščanje delovne sile in okolja, pravične življenjske pogoje glede na vire našega planeta in model, ki uravnoveša gospodarski napredek, okoljske probleme in vključevanje v družbo.
2.2Krožno gospodarstvo mora biti model ravnanja človeka, ki je združljivo s pravili delovanja narave ter ohranja in obnavlja naravni kapital.
2.3Do zdaj je nastalo že več študij, predlogov in mnenj o prehodu z linearnega gospodarstva na krožno gospodarstvo, pri čemer se je osredotočalo v glavnem na proizvodnjo, vloga potrošnika, ki je ključni akter pri spopadanju z izzivi krožnega gospodarstva, pa skorajda ni bila obravnavana.
2.4Kot prvo obstaja močna vrzel med trditvami in ravnanjem potrošnikov, ki se sicer zelo zavedajo družbenih in okoljskih izzivov, hkrati pa njihove vzorce obnašanja zaznamujejo nizkocenovne ponudbe, pri čemer ceni proizvoda ali storitve (ki ne zajema učinka negativnih zunanjih dejavnikov) pogosto namenjajo večji pomen kot kakovosti.
2.5Odstotek se zmanjša, ko ni več govora o dojemanju in pričakovanjih, temveč o dejanjih in zavezah. Tako se pokaže nasprotje med dostopnim in trajnostnim, pri čemer imata informiranost in izobrazba ključno vlogo pri boljši vključenosti potrošnikov v ta proces.
2.6Ravnanje potrošnikov je bilo izrecno omenjeno v okviru svežnja o krožnem gospodarstvu, kar je EESO podprl v svojih mnenjih.
2.7Evropski odbor regij se je v svojem mnenju o akcijskem načrtu EU za krožno gospodarstvo osredotočil na ravnanje potrošnikov in družbene trende ter poudaril bistveno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti, da se okrepijo ukrepi na področju izobraževanja, usposabljanja in poklicnih kvalifikacij in s tem izboljša razumevanje trajnostne potrošnje, ohranjanje virov, preprečevanje nastajanja odpadkov ter odgovornost proizvajalcev v fazah zasnove in trženja.
2.8EESO poudarja, da lahko tudi nekatere inovativne oblike potrošnje podpirajo razvoj krožnega gospodarstva: delitev proizvodov ali infrastrukture (sodelovalno gospodarstvo), uporaba storitev namesto proizvodov, uporaba informacijskih ali digitalnih platform itd.
3.Krožno gospodarstvo v politikah EU
3.1Pravi izziv za politike EU za krožno gospodarstvo – poleg regulativnih in proizvodnih vidikov – je mobilizirati ljudi, tj. potrošnike pri njihovih vsakodnevnih izbirah in navadah. Glede na multiplikatorski učinek dejanj posameznikov, ki vodijo v dejanske spremembe, je treba v celoti vključiti potrošnike.
3.2V sporočilu Zaprtje zanke: akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo se ugotavlja, da lahko izbire milijonov potrošnikov podprejo ali ovirajo krožno gospodarstvo.
3.3„Ker so soočeni z obilico oznak ali okoljskih trditev, imajo potrošniki v EU pogosto težave pri razlikovanju med izdelki in zaupanju razpoložljivim informacijam. Ni nujno, da zelene trditve vedno izpolnijo pravne zahteve za zanesljivost, natančnost in jasnost.“
3.4„Cena je ključni dejavnik, ki vpliva na odločitev o nakupu, tako v vrednostni verigi kot za končnega potrošnika. Države članice se zato spodbuja, da zagotovijo spodbude in uporabijo ekonomske instrumente, kot je obdavčitev, da se zagotovi, da cene izdelkov bolje odražajo okoljske stroške. Dejavniki, povezani z garancijami, kot je zakonsko predpisana veljavnost garancije in obrnjeno dokazno breme, [...] lahko zaščitijo pred pomanjkljivimi izdelki ter prispevajo k trajnosti in popravljivosti izdelkov.“
3.5Čeprav so zajeti številni ključni parametri trajnosti, ni upoštevana raznolikost interakcij, ki se pojavljajo v različnih vrednostnih verigah, s čimer je potrošnik potisnjen v vlogo sekundarnega udeleženca.
4.Trenutno stanje v politikah EU
4.1Evropa že ima regulativni okvir za spodbujanje odgovornega javnega naročanja, ki je zaradi svojega potenciala eno od gonil krožnega gospodarstva. V zvezi z izvajanjem pa je veliko problemov, zaradi česar je treba bolj pojasniti, kateri proizvodi in storitve se obravnavajo kot krožni.
4.2Potrebna bo standardizacija na svetovni ravni na podlagi novih meril, saj je za večstransko in globalizirano gospodarstvo potreben skupni jezik, pri čemer se bo terminologija sproti spreminjala, saj bodo najboljše prakse iz različnih vrednostnih verig vplivale na prehod.
4.3Z akcijskim načrtom Evropske komisije za vzdržne finance in uredbo o novi taksonomiji trajnostnih dejavnosti, ki sta popolnoma v skladu s smernicami OZN, bo uvedena nova skupina kazalnikov o socialnih in okoljskih učinkih.
4.4Z viri Evropske komisije, ki so zdaj okrepljeni in združeni v okviru InvestEU, je predviden znaten premik naložb k dejavnostim, ki prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in preprečevanju izčrpavanja naravnih virov, pri čemer je treba poudariti obnovo stanovanjskih stavb in uporabo geotermalne energije, kar je oboje povezano z odločitvami potrošnikov.
4.5Novi dogovor za potrošnike bo ne glede na svoje pomanjkljivosti prispeval k izboljšanju zaupanja potrošnikov. Po mnenju EESO je izboljšanje okvira za izvajanje potrošniške zakonodaje ključ za uravnotežen razvoj krožnosti.
4.6Poudariti je treba tudi skupno pobudo Evropske komisije in EESO glede vzpostavitve
evropske platforme deležnikov za krožno gospodarstvo
, t. i. mreže mrež, ki zagotavlja možnost obravnave posebnih izzivov in izmenjavo rešitev in primerov najboljše prakse. Pomembno vlogo imata tudi forum trgovcev na drobno (REAP) in platforma EU o izgubah hrane in živilskih odpadkih.
5.Prihodnje zaveze Evropske komisije
5.1Komisija bo pri svojem delu na področju okoljsko primerne zasnove posebej upoštevala nekaj sorazmernih zahtev glede trajnosti, informacij o souporabi in popravilu ter razpoložljivosti nadomestnih delov. Ocenila bo tudi dodajanje informacij o trajnosti na energijske nalepke.
5.2V revidiranih zakonodajnih predlogih o odpadkih Komisija predlaga nova pravila, ki bodo spodbudila ponovno uporabo.
5.3Komisija bo izboljšala uporabo garancij za proizvode, preučila možnosti za izboljšave in se lotila preprečevanja neresničnih okoljskih trditev.
5.4Komisija bo pripravila tudi neodvisen program testiranja v okviru programa Obzorje Evropa kot naslednji ukrep v zvezi s prezgodnjim zastaranjem.
5.5Komisija bo izboljšala izvajanje zelenih javnih naročil s poudarkom na vključevanju krožnega gospodarstva v nova ali revidirana merila.
6.Ali resnično prehajamo na krožno gospodarstvo?
6.1Trajnost je proces, v katerem „bodo vlade, podjetja, delavci, državljani in potrošniki vplivali na gospodarstvo, okolje in družbo z odgovornim vedenjem, ukrepi in odločitvami“.
6.2Po mnenju EESO se institucije EU pri krožnem gospodarstvu osredotočajo na okolje in proizvodnjo, družbi in potrošnikom pa skoraj ne namenjajo pozornosti, zaradi česar obstaja tveganje prehoda na še eno linearno gospodarstvo.
6.3S celostnega pristopa bi morala proaktivna vloga potrošnika preseči zgolj asimetrično vključenost potrošnika, ki je obravnavan kot mestni akter, ki reciklira gospodinjske odpadke, moral pa bi imeti možnost sodelovanja v celotnem postopku kroženja.
6.4Dobra novica je, da imamo na voljo ustrezna orodja za krožno gospodarstvo: 17 ciljev trajnostnega razvoja in njihove podcilje ter zavezujoče protokole COP 21 za blažitev podnebnih sprememb, ki nam zagotavljajo zelo obetaven univerzalni okvir.
6.5EESO poudarja, da bo ta prehod učinkovitejši in bolje usklajen s ciljem trajnostnega razvoja 12 (odgovorna poraba in proizvodnja), če bosta ponudba in povpraševanje bolje povezana in bo krožno gospodarstvo zasidrano v posamezni regiji.
7.Predlogi EESO za večjo vlogo potrošnikov v modelih krožnega gospodarstva
7.1Odgovorne raziskave in inovacije v okviru programa Obzorje Evropa: olajšati uravnoteženo sodelovanje vseh akterjev, zlasti potrošnikov in njihovih predstavnikov.
7.2Okoljsko primerna zasnova in ekološke inovacije: na podlagi merila okoljske soodgovornosti se bo aktivno sodelovanje potrošnikov okrepilo s praksami ustvarjanja skupne vrednosti, ki se jim lahko podeli uradni znak kakovosti.
7.3Spodbujanje potrošnikov k sodelovanju pri načrtovanju politik družbene odgovornosti podjetij, in sicer prek testiranja proizvodov in pilotnih storitev, da se jih skupno potrdi, preden vstopijo na trg.
7.4Zbiranje dobrih krožnih praks, v kar bodo vključeni tudi potrošniki. Razširjanje praks z največjim multiplikatorskim učinkom.
7.5Spodbujanje prostovoljnega označevanja z informacijami o zmanjšanju emisij, ohranjanju biotske raznovrstnosti, učinkoviti rabi virov ali neuporabi sestavnih delov z velikim vplivom na okolje, s ciljem, da bi to postalo obvezno. Uporaba nalepk z oceno življenjske dobe proizvoda, ki je povezana z možnostjo pridobitve nadomestnih delov in popravila. Ob upoštevanju pritiska potrošnikov spodbujanje podaljšanja garancijske dobe na podlagi uradnih priznanj, z davčnimi ukrepi in v okviru javnih naročil.
7.6V okviru novega dogovora za potrošnike bodo vzpostavljeni mehanizmi za pravna sredstva za potrošnike, ki so kupili blago in proizvode, izdelane na podlagi praks prezgodnje zastarelosti.
7.7Spremljanje uporabe zelo kratkoročnih materialov, kot je plastika za enkratno uporabo, in embalaže proizvodov. Okrepitev nadzora nad kemikalijami na podlagi celostnega pristopa, da bi preprečili kontraproduktivne prakse recikliranja.
7.8Dostopne, čitljive in resnične informacije za potrošnike o okoljskem odtisu. Spremljanje in po potrebi objavljanje slabih praks v javnosti, ki se nanašajo na trditve brez zadostnih dokazov.
7.9Informacijske kampanje za potrošnike – s posebnim poudarkom na mladih – v zvezi s trajnostnimi ekonomskimi modeli proizvodnje in potrošnje, vključno z različnimi strategijami „dregljajev“, ob upoštevanju kulturnih in idiosinkratičnih dejavnikov.
7.10Učni načrti (neprekinjeno od vrtca naprej), v katerih se sistematično opozarja na življenjski krog proizvodov (proizvodnja delov, modularnost, trajnost, popravljivost, ponovna uporaba in energijska učinkovitost), z visoko praktično komponento.
7.11Izboljšanje možnosti zaposlovanja, povezanih s ponovno uporabo, popravilom in recikliranjem z visoko dodano vrednostjo (recikliranje z dodajanjem vrednosti) v okviru strategije za enotni digitalni trg.
7.12Pristojni organi morajo na ustrezni ravni zagotoviti zadostno infrastrukturo in vire za ločeno zbiranje odpadkov povsod, kjer nastajajo.
7.13Priznavanje občin, šol, univerz in drugih institucij, ki v ukrepe krožnega gospodarstva vključujejo protokole o udeležbi potrošnikov v obliki modelov „od spodaj navzgor“.
7.14Razvoj in širjenje izkušenj na področju novih gospodarskih modelov, po možnosti v povezavi s sodelovalnim gospodarstvom in funkcionalnim gospodarstvom znotraj posamezne regije kot zaščitenih označb porekla in oznako „krožne“ občine.
7.15Krepitev vloge združenj potrošnikov v krožnem gospodarstvu s tehnično pomočjo in ad hoc viri.
7.16Objava in razširjanje najboljših poslovnih praks v krožnem gospodarstvu, ki jih natančno spremljajo potrošniške organizacije.
7.17Spodbujanje lokalnih potrošniških mrež, proizvajanja-odjemanja in sistema „sam svoj mojster“.
V Bruslju, 17. julija 2019
Luca JAHIER
predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora
_____________