Evropski ekonomsko-socialni odbor
TEN/685
Opustitev premikanja ure na poletni oz. zimski čas
MNENJE
Evropski ekonomsko-socialni odbor
Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta
o opustitvi premikanja ure na poletni oz. zimski čas in razveljavitvi Direktive 2000/84/ES
[COM(2018) 639 final – 2018/0332 (COD)]
Glavna poročevalka: Maria NIKOLOPOULOU
|
Zaprosilo
|
Evropski parlament, 13. 9. 2018
Svet, 19. 9. 2018
|
|
Pravna podlaga
|
člena 114(1) in 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
|
|
|
|
|
Sklep predsedstva
|
18. 9. 2018
|
|
|
|
|
Pristojnost
|
strokovna skupina za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo
|
|
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju
|
17. 10. 2018
|
|
Plenarno zasedanje št.
|
538
|
|
Rezultat glasovanja
(za/proti/vzdržani)
|
109/1/6
|
1.Sklepi in priporočila
1.1Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je seznanjen s predlogom Evropske komisije za opustitev premikanja ure na poletni oz. zimski čas. Odbor navaja več pomembnih pomanjkljivosti glede predlagane metode, časovnega okvira in vsebine, zaradi katerih meni, da je nujno zagotoviti več časa za razpravo in analizo. Ključno je, da se dosežeta široko soglasje državljanov in soglasna podpora vseh držav članic ter s tem zagotovi učinkovito, usklajeno in sporazumno izvajanje predloga.
1.2EESO ugotavlja, da so nekateri evropski državljani naklonjeni razveljavitvi sedanjega mehanizma, s katerim se je vzpostavilo usklajeno premikanje ure dvakrat letno, kot je bilo izraženo med nedavnim spletnim javnim posvetovanjem. Odbor meni, da je dobro izvedeno spletno javno posvetovanje orodje, s katerim je mogoče ugotoviti želje javnosti in dopolniti uveljavljene demokratične procese. Obžaluje pa, da ni bilo izvedeno ustrezno posvetovanje z nacionalnimi vladami in organizirano civilno družbo, preden je bil predlog objavljen po nujnem postopku.
1.3Odbor meni, da je Komisija z javnim posvetovanjem odprla vprašanje, ki je za nekatere državljane EU pomembno, zlasti ker v nekaterih državah članicah že več let poteka razprava o njem, vendar to ne velja za vse države. Kljub temu Komisija ni ustrezno upoštevala, da je bila velika večina udeležencev posvetovanja iz iste države, da je bil predlog v nekaterih državah članicah zavrnjen ter da ni jasnega soglasja o dejanskih koristih opustitve sedanje usklajene ureditve in o tem, ali bi bilo bolje sprejeti zimski ali poletni čas.
1.4Odbor poudarja, da so bile v več državah članicah izražene kritike glede nujnega postopka, za katerega se je odločila Komisija, saj državljani menijo, da mora imeti EU druge prednostne naloge (gospodarska kriza, brezposelnost, priseljevanje itd.), kar lahko pomeni težave glede družbene sprejemljivosti pobude.
1.5Glede na predlog direktive bi se v skladu z načelom subsidiarnosti vsaka država članica sama odločila, ali bo celo leto uporabljala poletni ali zimski čas, s čimer bi se nadomestil sedanji usklajeni sistem, ki se je na podlagi obsežnih izkušenj izkazal za učinkovitega. EESO se strinja s Komisijo, da je nujno doseči soglasje med vsemi državami članicami glede izbire časa, da bi se zagotovila sedanja raven usklajenosti. V nasprotnem primeru bi časovna razlika med državami, ki so zdaj v istem časovnem pasu, lahko povzročila razdrobljenost in izkrivljenost notranjega trga.
1.6Odbor opozarja, da bi bilo treba zaradi izvajanja pobude ponovno programirati vse digitalne sisteme in naprave po svetu, kar bi očitno pomenilo znatne ekonomske stroške za podjetja in vlade ter bi morda vplivalo na ljudi. Za prehod na novi časovni sistem bo potrebno dolgo obdobje predhodnega preskušanja v sektorju IKT, da bi se vnaprej zagotovilo učinkovito izvajanje. Če bo ocena učinka, predvidena za leto 2024, negativna, bi bila hitra vrnitev k stari ureditvi nepredstavljiva, saj bi prinesla dodatne stroške in omajala verodostojnost evropskih institucij. To je še en razlog, da je potrebnega več časa za izvedbo obsežnejših študij, zbiranje podatkov ter zagotavljanje politične volje in družbene sprejemljivosti med državljani, preden se izvede sprememba, ki je tako pomembna za države, državljane in podjetja.
2.Povzetek predloga Komisije
2.1Zakonodaja EU v zvezi z ureditvijo poletnega časa je bila prvič uvedena leta 1980, in sicer z namenom uskladitve obstoječih praks in časovnih razporedov glede poletnega časa, ki so se med državami razlikovali, s čimer se je zagotovil usklajen pristop k premikanju ure znotraj enotnega trga.
2.2Od leta 2001 ureditev poletnega časa ureja Direktiva 2000/84/ES, ki za vse države članice določa obveznost premikanja ure na poletni čas zadnjo nedeljo v marcu in prehod nazaj na standardni čas („zimski čas“) zadnjo nedeljo v oktobru.
2.3Odločitve v zvezi s standardnim časom pa v skladu z načelom subsidiarnosti sprejmejo države članice posamično, in sicer za svoje celotno ozemlje ali njegove različne dele.
2.4Sistem premikanja ure dvakrat letno se v zadnjem času v več evropskih državah postavlja pod vprašaj, kot je pokazalo javno posvetovanje, ki ga je med 4. julijem in 16. avgustom 2018 izvedla Komisija. Nanj se je odzvalo okrog 4,6 milijona ljudi, od katerih jih je bilo 84 % za opustitev premikanja ure dvakrat letno, 16 % pa bi to ureditev raje obdržalo še naprej. Tisti, ki bi odpravili premikanje ure, bi raje uporabljali poletni čas (60 %). Pomembno je poudariti, da je bila velika večina udeležencev iz ene same države (Nemčije, 3,1 milijona) in da so v nekaterih državah predlog zavrnili (Grčija in Ciper) ali pa se ni oblikovala jasna večina (Malta).
2.5Evropski parlament je v resoluciji z dne 8. februarja 2018 podprl zamisel, da se sedanja ureditev spremeni, in pozval Komisijo, naj predstavi zakonodajni predlog. To vprašanje so v zadnjem času na zasedanjih Sveta junija 2018 in decembra 2017 obravnavali ministri za promet, vendar niso dosegli jasnega soglasja. O vprašanju niso razpravljali drugi zadevni ministri, obravnavano ni bilo niti na srečanjih predsednikov vlad. Tudi posvetovanja z EESO pred tem ni bilo.
2.6Predlaga se razveljavitev sedanjega mehanizma, s katerim je vzpostavljeno usklajeno premikanje ure dvakrat letno, in uporaba istega časa celo leto. V skladu z načelom subsidiarnosti bo čas določila vsaka posamezna država članica. Komisija upa, da bodo vse države brez izjeme sprejele isti poletni oziroma zimski čas, da bi se obdržala sedanja usklajenost in preprečila razdrobljenost notranjega trga. Predlog bi začel veljati 1. aprila 2019.
2.7Komisija priznava, da sklepi razpoložljivih raziskav o koristih premikanja ure na področjih energije, zdravja, varnosti v cestnem prometu in kmetijstva niso vedno prepričljivi. Dokazano pa je, da časovna neusklajenost lahko vpliva na enotni trg, zračni, pomorski in cestni prevoz ter na ljudi, ki potujejo zaradi osebnih ali službenih razlogov.
3.Splošne ugotovitve
3.1EESO meni, da je predlog Evropske komisije za opustitev premikanja ure na poletni oz. zimski čas, kot je določeno v Direktivi 2000/84/ES, zanimiv, vendar izpostavlja več pomembnih pomanjkljivosti glede metod, časovnega okvira in vsebine. Meni, da je nujno zagotoviti več časa za razpravo in analizo ter s tem doseči resnično široko soglasje državljanov in soglasno podporo vseh držav članic. Ti dejavniki so ključni za zagotovitev učinkovitega in usklajenega izvajanja predloga.
3.2Odbor meni, da je Komisija z metodo, ki jo je uporabila – spletno javno posvetovanje, opravljeno julija in avgusta 2018 – pridobila zanimive podatke o pričakovanjih dela prebivalcev Evrope, vendar to ni edino orodje za ugotavljanje javnega mnenja. Glede na to, da ima predlog številne politične, ekonomske in socialne učinke, bi bilo treba pred njegovo predstavitvijo zagotoviti ustrezno vključitev organizirane civilne družbe in večjega števila držav članic ter se posvetovati z njimi.
3.3Odbor opozarja, da se z javnim posvetovanjem ni ugotovilo pravo soglasje med vsemi državami članicami (predlog je bil v Grčiji in na Cipru zavrnjen), predvsem pa je bila velika večina udeležencev iz ene same države (Nemčije). Zanimanje za to vprašanje je v nekaterih državah članicah torej veliko, vendar to ne velja za celotno EU. Odbor zlasti meni, da spletno javno posvetovanje ne more nadomestiti demokratičnih posvetovalnih procesov na vseh ravneh in v vseh zakonodajnih fazah (pred sprejetjem, med sprejemanjem in po sprejetju).
3.4Odbor poudarja, da so bile v nekaterih državah članicah izražene kritike glede nujnega postopka, za katerega se je odločila Komisija, saj tamkajšnji državljani menijo, da se mora EU ukvarjati z drugimi, nujnejšimi prednostnimi nalogami (gospodarska kriza, brezposelnost, priseljevanje itd.), kar lahko pomeni problem glede družbene sprejemljivosti pobude. Poleg tega nekatere nacionalne vlade še nimajo jasnega stališča niti glede razveljavitve sedanjih pravil niti glede tega, kateri čas izbrati (poletni ali zimski), in menijo, da to vprašanje ni prednostno.
3.5Glede vsebine Odbor meni, da je zamisel o začetku razprave o tej temi zanimiva, vendar pri trenutnem predlogu Komisije opaža nekatere pomanjkljivosti, zaradi katerih bi bilo upravičeno čas za razpravo podaljšati, da bi se doseglo široko soglasje vseh državljanov in soglasna podpora držav članic.
3.5.1Države članice imajo pravico, da same določijo čas. Glede na novi predlog direktive bi se v skladu z načelom subsidiarnosti vsaka država sama odločila, ali bo celo leto uporabljala poletni ali zimski čas. Pri tem obstaja tveganje, da se ne bi vse države soglasno časovno uskladile in s tem zagotovile enako raven usklajenega izvajanja kot zdaj, zaradi česar bi stroški, ki bi izhajali iz različnih časov po državah, resno vplivali na notranji trg (razdrobljenost), tako da bi nastalo več težav kot koristi. Komisija v oceni učinka priznava ta problem, Odbor pa meni, da je treba vnaprej doseči širše soglasje, preden Komisija uradno predstavi svoj predlog.
3.5.2Komisija sama poudarja, da pobuda temelji na več študijah, ki so jih izvedli različna združenja in države članice, njihovi sklepi pa so neprepričljivi ali si med seboj nasprotujejo. Odbor priporoča, naj se v vseh državah EU začne poglobljena ocena učinka, ki bi vključevala vse ekonomske in socialne sektorje, da bi lahko razumeli, kateri sistem je primernejši.
3.6Tehnološka prilagoditev sistemov po svetu seveda pomeni ekonomske stroške za podjetja in vlade ter bi morda vplivala na ljudi. Poleg tega je potrebno dolgo obdobje predhodnega preskušanja v sektorju IKT, da bi se zagotovilo učinkovito izvajanje.
3.7Komisija sicer uvaja mehanizem za oceno učinka direktive (v letu 2024), vendar Odbor poudarja, da so stroški spremembe časa precej visoki. Zato si je v primeru, da bo ocena učinka negativna, težko predstavljati hitro vrnitev k stari ureditvi, saj bi to pomenilo ekonomske stroške in omajalo verodostojnost evropskih institucij.
V Bruslju, 17. oktobra 2018
Luca JAHIER
predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora
_____________