Evropski ekonomsko-socialni odbor
NAT/736
Lažji dostop nedržavnih akterjev do podnebnega financiranja
MNENJE
Evropski ekonomsko-socialni odbor
Lažji dostop nedržavnih akterjev do podnebnega financiranja
(mnenje na lastno pobudo)
Poročevalec: Cillian LOHAN (IE-III)
|
Pravna podlaga
|
člen 29(2) poslovnika
|
|
|
mnenje na lastno pobudo
|
|
Sklep plenarne skupščine
|
15. 2. 2018
|
|
|
|
|
Pristojnost
|
strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje
|
|
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine
|
27. 11. 2018
|
|
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju
|
12. 12. 2018
|
|
Plenarno zasedanje št.
|
539
|
|
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)
|
114/6/7
|
1.Sklepi in priporočila
1.1V sporazumih o podnebnem financiranju so bila sicer obljubljena znatna finančna sredstva, vendar želi Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) opozoriti na težave, ki jih imajo majhni nedržavni akterji, ki delujejo na področju podnebnih sprememb, pri dostopu do finančnih sredstev, s katerimi se lahko podprejo in izvajajo potencialno transformativne pobude.
1.2Tokove podnebnega financiranja v Evropski uniji je treba nujno spremljati in beležiti. To bo olajšalo merjenje učinka za nedržavne podnebne akterje in zagotovilo možnost ocenjevanja napredka pri širšem preoblikovanju gospodarstva v model z nizkimi emisijami ogljika.
1.3Viri financiranja se razlikujejo, razlikujejo pa se tudi pobude na lokalni ravni, ki potrebujejo dostop do financiranja. Trenutno ne obstajajo mehanizmi za odpravo tega neskladja. V ta namen bi bilo treba na ravni EU vzpostaviti vključujoč forum za podnebno financiranje.
1.4EESO predlaga forum za podnebno financiranje, ki bi obravnaval ključna vprašanja in povezal ključne deležnike, da se ugotovijo ovire, oblikujejo rešitve in določijo najučinkovitejši mehanizmi za boljšo porazdelitev financiranja, vključno s storitvijo posredovanja, ki bi projekte povezovala z ustreznimi viri podnebnega financiranja.
1.5Vzpostaviti (in nato učinkovito promovirati) bi bilo treba mehanizem, ki bi dosegel pobude, ki potrebujejo manjše zneske, in bi imel naslednje značilnosti:
·poenostavljen postopek vlaganja vlog,
·poenostavljene zahteve glede poročanja,
·ujemajoče financiranje,
·podpora projektom v fazi zasnove, pred vložitvijo vloge za pridobitev sredstev,
·podpora za krepitev zmogljivosti, mreženje, izmenjavo in razvoj platform na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni.
1.6Osredotočanje na financiranje podnebnih ukrepov ne bi smelo pomeniti zanemarjanja odgovornosti pri financiranju na drugih področjih. Pri vsem financiranju bi bilo treba preveriti skladnost s podnebnimi ukrepi, da izplačila zunaj podnebnega financiranja ne bi negativno vplivala na zaveze in cilje na področju podnebja. Pri tem je treba upoštevati člen 2(1)(c) Pariškega sporazuma, po katerem je treba finančne tokove uskladiti z razvojnimi usmeritvami, ki vodijo v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in v večjo odpornost družbe proti spremembi podnebja.
1.7Razviti je treba nabor orodij z jasno komunikacijsko strategijo, ki bo nedržavnim akterjem na vseh ravneh omogočil razumevanje in dostop do podnebnega financiranja. Ta orodja bi morala razvijalcem projektov olajšati zasnovo projektov, ki bodo prispevali k nizkoogljičnemu gospodarstvu, odpornemu na podnebne spremembe.
2.Uvod
2.1To mnenje temelji na prejšnjih mnenjih EESO o vzpostavitvi koalicije za uresničitev zavez iz Pariškega sporazuma in o prispevku nedržavnih akterjev h krepitvi podnebnih ukrepov ter nedavni študiji EESO, v kateri so obravnavane ovire, ki preprečujejo večje vključevanje nedržavnih akterjev v ukrepanje proti podnebnim spremembam.
2.2Leta 2018 je EESO pozval k evropskemu dialogu o ukrepih nedržavnih akterjev za boj proti podnebnim spremembam, da bi okrepili in povečali področje uporabe in obseg podnebnih ukrepov nedržavnih akterjev v Evropi. Ob tem je navedel, da dialog ne bi smel biti namenjen zgolj poudarjanju in predstavljanju ukrepov, temveč tudi navdihovanju novih partnerstev med državnimi in nedržavnimi akterji ter odzivanju na potrebe slednjih. Prav tako bi morali pospešiti vzajemno učenje, usposabljanje in izmenjavo izkušenj med nedržavnimi akterji; povečati razpoložljiva finančna sredstva in olajšati dostop do njih.
2.2.1Z izrazom nedržavni akterji poimenujemo akterje, ki niso podpisniki Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC). To široko pojmovanje vključuje različne vrste podjetij, tudi mala in srednja ter mikropodjetja, vlagatelje, zadruge, mesta in regije, sindikate, skupnosti in skupine državljanov, verske organizacije, mladinske skupine ter druge nevladne organizacije.
2.2.2Predlagani proces evropskega dialoga o ukrepih nedržavnih akterjev za boj proti podnebnim spremembam bi moral olajšati dostop do financiranja za nedržavne ukrepe. To bi moralo vključevati:
·pregled možnosti financiranja;
·svetovanje glede načrtov, ki jih je mogoče financirati;
·preverjanje, kako obstoječa finančna vrednostna veriga (tako javna kot zasebna) zagotavlja financiranje za načrtovane podnebne naložbe nedržavnih akterjev;
·analizo možnosti za učinkovito financiranje/porazdelitev financiranja za manjše projekte s transformativnim potencialom;
·analizo sedanjih postopkov dialoga in posvetovanja z nedržavnimi akterji, da bi vzpostavili nove tehnike in dobre prakse za povečanje uporabe obstoječih evropskih in mednarodnih skladov;
·zavzemanje za to, da bi prihodnji večletni finančni okvir EU služil ambicioznejšim ciljem nedržavnih akterjev na področju podnebne politike in spodbujal njihove ukrepe;
·iskanje inovativnih načinov financiranja (vzajemno financiranje, množično financiranje, mikrofinanciranje, zelene obveznice itd.).
2.3Podnebno financiranje je mogoče razlagati na različne načine, vendar ga stalni odbor za finance okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) opredeljuje kot „financiranje, ki je namenjeno zmanjševanju emisij in spodbujanju ponorov toplogrednih plinov, njegov cilj pa je zmanjšati ranljivost in ohraniti odpornost človeških in ekoloških sistemov na negativne učinke podnebnih sprememb“.
2.4To mnenje obravnava podnebno financiranje v povezavi z državami članicami EU in akterji v teh državah, ki niso pristopili k UNFCCC, da se organizacijam civilne družbe, občinam in organom lokalne samouprave omogoči dostop do finančnih instrumentov, s katerimi se lahko podpre zasnova in izvajanje projektov, pobud in dejavnosti, ki prispevajo k zmanjšanju emisij ter krepijo odpornost skupnosti na podnebne spremembe.
2.5Namen tega mnenja je v smislu podnebne pravičnosti zagotoviti, da se s stroški podnebnih ukrepov nesorazmerno ne obremenijo najrevnejši in najbolj ranljivi člani družbe.
2.6Financiranje prvih korakov prehoda na nizkoogljično gospodarstvo ter prilagajanja podnebnim spremembam in njihove blažitve je ključnega pomena za zagotovitev pravičnega prehoda in pospešitev ukrepov na lokalni ravni.
2.7Mikro projekti in manjši projekti imajo pogosto težave pri dostopu do zneskov v višini od 2000 EUR to 250 000 EUR. Z učinkovitimi mehanizmi bi bilo treba zagotoviti, da manjši ukrepi, ki jih vodi skupnost, niso izključeni iz transformativnega potenciala podnebnega financiranja.
2.8EU je v zadnjem desetletju uspešno razvila vrsto mehanizmov za financiranje, ki so prilagojeni tem potrebam – evropski instrument za demokracijo in človekove pravice (EIDHR), globalno zavezništvo o podnebnih spremembah (GCCA), finančne instrumente za sofinanciranje nevladnih organizacij in decentralizirano sodelovanje – ki bi lahko spodbudili razvoj ustreznih instrumentov za boj proti podnebnim spremembam.
3.Ugotovljene težave
Ozadje
3.1EESO odločno podpira agendo Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in Pariški sporazum. A če bomo nadaljevali po sedanji poti, bomo zvišanje temperature v najboljšem primeru omejili na 3 °C ali več, kar je precej pod cilji, predvidenimi v Pariškem sporazumu. Za prehod na trajnost so potrebna velika prizadevanja in znatne naložbe. V skladu s posebnim poročilom Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) o posledicah globalnega segrevanja za 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo se ocenjuje, da bodo skupne letne energetske naložbe s ciljem blažitve posledic in omejitve segrevanja na 1,5 °C v obdobju od 2015 do 2050 v povprečju znašale približno 900 milijard USD.
3.2Za obvladovanje podnebnih sprememb so sicer potrebne obsežne naložbe, vendar ne v obsegu naložb, ki so bile v preteklih letih potrebne za reševanje finančnega sektorja pred zlomom. V ta namen so bile uporabljene naložbe v višini 2,5 bilijona EUR. Morebitni zlom ekosistemov, od katerih je odvisno naše življenje, upravičuje odziv v vsaj enakem obsegu.
3.3Razprava o financiranju boja proti podnebnim spremembam se prepogosto osredotoča na oblikovanje novih izrecnih proračunskih vrstic, medtem ko Pariški sporazum poziva k uskladitvi vseh finančnih tokov z razvojnimi usmeritvami, ki vodijo v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in v večjo odpornost družbe proti spremembi podnebja.
3.4Marakeško partnerstvo in svetovni program za ukrepanje proti podnebnim spremembam ponujata možnosti za vključitev nedržavnih akterjev v formalni proces okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja. Zajemanje ukrepov v EU in financiranje teh ukrepov, da se čim bolj okrepi njihov potencialni učinek, nista v središču pozornosti pri zasnovi finančnih svežnjev.
3.5Čeprav je bil dosežen napredek pri financiranju boja proti globalnemu segrevanju in njegovim posledicam, pa ta še ni zadosten. V zadnjem poročilu Medvladnega panela za podnebne spremembe je jasno navedeno, da smo v kritičnem obdobju in da bodo v naslednjem desetletju potrebni radikalni ukrepi za omejitev učinkov na obvladljive ravni. Trajnostnim financam in gospodarstvu je treba dati politično prednost, zlasti z jasno in stabilno zakonodajo, ki zagotavlja spodbude.
3.6Ni dovolj, da se določen odstotek proračuna nameni za podnebno financiranje, če se drug del proračuna porabi za dejavnosti, ki podnebju škodujejo. Pri vsaki porabi sredstev je treba opraviti presojo o njenem vplivu na podnebje. Po ocenah delovnega dokumenta Mednarodnega denarnega sklada se na svetovni ravni fosilni energiji letno nameni 5,3 bilijona USD neposrednih in posrednih subvencij, kar pomeni več kot 15 milijard USD na dan. Niti s predvidenim Zelenim podnebnim skladom v višini 100 milijard USD letno ni mogoče izravnati negativnih posledic teh subvencij.
3.7Energetski prehod ne bo izveden uspešno, pravočasno in v skladu z zavezami EU v okviru Pariškega sporazuma, če bo politika zanemarjala vprašanje energetske revščine. Potrebna je pravična porazdelitev finančnih in socialnih stroškov in koristi, povezanih s trajnostnim energetskim prehodom v Evropi, med vsemi ravnmi upravljanja in tržnimi akterji, vključno z državljani. Iz znanstvene študije, opravljene v okviru projekta za razvoj nizkoogljičnega ogrevanja in hlajenja v Evropi (Heat Roadmap Europe), je razvidno, da lahko Evropa z obstoječimi tehnologijami ter na cenovno sprejemljiv in stroškovno učinkovit način do leta 2050 svoje emisije toplogrednih plinov zmanjša za 86 % v primerjavi z letom 1990.
3.8Pri raziskavah, opravljenih za pripravo tega mnenja, se je pokazalo pomanjkanje informacij o tokovih namenskih sredstev za podnebne ukrepe v državah članicah. Težko je presoditi, ali se razpoložljiva sredstva razdelijo, da se omogoči več dostopnih financiranj v manjšem obsegu, in kakšen je transformativni učinek financiranja. Pomanjkljivo spremljanje in poročanje povečujeta nejasnost zaznanih težav ter ovirata razvoj najbolj učinkovitih rešitev.
Dostop za podjetja, tudi mala in srednje velika
3.9Dostop do financiranja ostaja glavni izziv za vse vrste nedržavnih akterjev, vključno z različnimi izzivi za MSP in večja podjetja. Ta izziv ne zadeva le razpoložljivosti več in dodatnih sredstev, temveč tudi jasnost obstoječih mehanizmov financiranja.
3.10Poleg tega je težko opredeliti, kaj pomenijo „zelene naložbe“. Vlagatelji se v prvi vrsti ukvarjajo s tveganjem in donosom ter težko ocenijo potencialni učinek predlaganega projekta na podnebje in izmerijo njegove možnosti za uspeh. Zasebni posojilodajalci ne bodo naklonjeni financiranju projekta brez jasnega razumevanja naložbenih tveganj in mehanizmov za zmanjšanje tveganja – drugače povedano brez jamstev.
Dostop lokalnih in regionalnih oblasti
3.11Dejavniki, ki omejujejo dostop do financiranja za organe na podnacionalni ravni, vključujejo: slabe bonitetne ocene; omejene zmogljivosti za mobilizacijo zasebnega financiranja zaradi nezadostnega obsega naložb v nizkoogljično infrastrukturo in neprivlačnih profilov tveganja in donosa; državne omejitve, ki so jih določile nacionalne vlade glede tega, če in v kakšni višini lahko organ na podnacionalni ravni najame posojilo iz zasebnega sektorja.
Dostop za skupnostne pobude
3.12Trenutno je v Evropi na lokalni ravni več tisoč pobud na temo podnebnih sprememb in trajnosti. Te pobude pomembno prispevajo k ciljem EU na področju podnebja, energije in trajnosti, vendar so večinoma odvisne od prostovoljcev, pri razvoju in rasti pa jih ovira pomanjkanje finančnih sredstev in strokovne podpore. Pogosto so potrebna zelo skromna finančna sredstva; brez njih pobude le s težavo napredujejo in uvajajo projekte. Transformativni potencial teh pobud trenutno ni izkoriščen.
3.13V številnih primerih pobude na lokalni ravni težko dostopajo do običajnih virov financiranja. Pogosto je minimalni znesek finančnih sredstev, za katerega se lahko zaprosi, previsok in znatno presega potrebe ali sposobnost upravljanja manjših lokalnih pobud. Zahteve glede sofinanciranja ustvarjajo dodatne ovire.
3.14Med težavami, ki jih imajo manjše skupine pri dostopu do financiranja, so izpolnjevanje zahtev glede ujemajočega financiranja, prekomerna birokracija in zapleteni postopki. Čeprav so tovrstni projekti/pobude posamično majhni, je njihov skupni učinek lahko velik. Poleg tega zadostno financiranje majhnih skupnostnih programov na lokalni ravni prinaša številne posredne prednosti in koristi.
3.15Financiranje je vedno ali vsaj večinoma usmerjeno v projekte in ne obravnava potrebe po sredstvih v podporo procesom na različnih ravneh, od skupnostne organizacije in krepitve zmogljivosti na lokalni ravni do mreženja, izmenjave in razvoja platform na regionalni, nacionalni in evropski ravni. Finančna podpora na tem področju bi pomembno prispevala h krepitvi angažmaja državljanov in skupnosti pri podnebnih ukrepih ter pripomogla k zagotavljanju zadostne organizacije in sodelovanja v podporo širitvi projektov in razvoju politik.
Dostop za financiranje inovacij
3.16Tudi mladi podjetniki se soočajo s številnimi izzivi, ki zadevajo dostop do financiranja, pomanjkljivo znanje in izkušnje, dostop do trgov in širitev po zagonski fazi. Financiranje inovacij je ključni del rešitve za podnebno krizo, vendar je inovativnost potrebna tudi pri mehanizmih financiranja in njihovi uporabi. Pobude, kot je skupnost znanja in inovacij za podnebne spremembe v okviru Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo, si prizadevajo za spopadanje s temi izzivi z vključevanjem vidikov podnebja na finančnih trgih, demokratizacijo informacij o podnebnih tveganjih in podpiranjem naložb v inovativna zagonska podjetja.
4.Predlagane rešitve
4.1EESO predlaga, da se na ravni EU ustanovi forum za podnebno financiranje z decentraliziranim omrežjem. To bi povezalo vse zadevne strani in omogočilo usklajen odziv na težave, opredeljene v tem mnenju. Forum bi lahko razvijal potrebne mehanizme, opisane v tem mnenju.
4.2Forum za podnebno financiranje bi moral biti med drugim platforma za dialog, ki bo pomagala povezati posebej obetavne in učinkovite rešitve nedržavnih akterjev z zasebnimi in institucionalnimi vlagatelji. Poleg tega je za kar največji učinek v državah članicah EU in tretjih državah potrebna močna osredotočenost na potencial za širitev in posnemanje. EESO bi s svojo mrežo organizirane civilne družbe po vsej Evropi lahko kot glasnik lokalnih pobud, ki potrebujejo dostop do finančnih sredstev, pomembno prispeval v okviru foruma za podnebno financiranje.
4.3Učinkovito komuniciranje bo bistven del vsake uspešne strategije za reševanje težav, povezanih s podnebnim financiranjem. Komunikacija mora potekati v vse smeri, pri čemer je treba jasno opredeliti občinstvo ter o možnostih in pogojih za dostop do financiranja komunicirati v učinkovitem, natančnem in primernem jeziku.
4.4Evropska komisija in druge institucije EU bi za nedržavne akterje morale pripraviti smernice za uporabo obstoječih mehanizmov financiranja. Potreben je sistem za opredelitev, analizo, sintezo in razširjanje informacij o različnih virih financiranja, ki so na voljo za podnebne ukrepe nedržavnih akterjev. To lahko temelji na delu, ki ga opravlja Evropski odbor regij, ki opredeljuje ukrepe za razvoj nabora orodij, vključno z lahko razumljivimi informacijami za lokalne in regionalne oblasti o financiranju, ki je na voljo za podnebne ukrepe.
4.5Poleg tega je potreben mehanizem za spremljanje, ki bo omogočil jasno beleženje tokov podnebnega financiranja ter tako pripomogel k opredelitvi ovir, z osredotočanjem na praktične rešitve pa tudi k njihovi odpravi. To je nujen prvi korak. S postopkom sistematičnega beleženja bi lahko tudi pomembno prispevali k razumevanju ovir, s katerimi se soočajo manjši nedržavni akterji pri dostopu do financiranja. Z beleženjem financiranja bi lahko tudi opredelili vrzeli pri zajemanju pozitivnih podnebnih ukrepov, ki bi morali biti del svetovnega programa za ukrepanje proti podnebnim spremembam.
4.6EESO EU poziva, naj bo v svetu zgled za to, kako zajeti prispevek nedržavnih akterjev za uresničitev podnebnih ciljev. Evropski nedržavni akterji, ki delujejo na področju podnebnih sprememb, zlasti manjši, od evropskih institucij pričakujejo pomoč pri mobilizaciji namenskih sredstev za podnebne ukrepe ter boljši dostop do financiranja prek preprostejših postopkov in poročanja. Tako bi se lahko zajeli številni ukrepi, ki so v boju proti podnebnim spremembam trenutno prezrti. Za projekte pod določenim finančnim pragom, na primer 50 000 EUR, bi se za vložitev vloge in poročanje na primer lahko uvedel poenostavljen enostranski obrazec.
4.7Obstaja potreba po dodatnem financiranju v obliki nepovratnih sredstev v manjšem obsegu s poenostavljenimi postopki vložitve vloge in poročanja, ki bi bilo zlasti namenjeno lokalnim ukrepom v zvezi s podnebnimi spremembami in trajnostjo, ter brez zahtev glede nedosegljivih stopenj sofinanciranja. Z mehanizmi, ki omogočajo združevanje projektov, bi lahko izboljšali učinek financiranja in olajšali dostop do njega. Te instrumente je treba nujno razviti.
4.8Razviti bi bilo treba podporni mehanizem, ki bi projektom omogočal uporabo strokovnega znanja v fazi pred vložitvijo vloge za financiranje, da bi bili projekti učinkovito in ustrezno zasnovani.
4.9Na ravni EU je potreben splošen razmislek o inovativnih mehanizmih financiranja. Nedržavni akterji bi morali biti vključeni v to razpravo od začetka, da se zagotovita preprostost in jasnost meril za dodeljevanje sredstev.
4.10Na splošno bi bilo treba vzpostaviti tesnejše sodelovanje med obstoječimi skladi in finančnimi programi za podnebje in trajnost na eni strani ter mrežami nedržavnih akterjev na drugi. Pri tem gre za vprašanje izmenjave znanja, komunikacije in dialoga. To lahko olajša forum za podnebno financiranje.
4.11Finančni ukrepi bi lahko spodbujali tudi ukrepe ali okolju prijazno ravnanje nedržavnih akterjev. Z davčnimi olajšavami na nacionalni ravni bi na primer lahko pripomogli k nizkoogljični proizvodnji in spodbudili sodelovanje nedržavnih akterjev pri podnebnih ukrepih.
4.12Pri določitvi novega večletnega finančnega okvira EU bi se morda lahko omogočili podnebni ukrepi nedržavnih akterjev, ki nastanejo od spodaj navzgor, da bi lahko učinkovito prispevali k uresničevanju podnebnih zavez EU iz Pariškega sporazuma. V zvezi s tem se EESO zavzema za vsaj 40-odstotno povečanje izdatkov EU za uresničevanje podnebnih ciljev. Poleg tega EESO poziva k hitremu opuščanju subvencij za fosilna goriva ter k nefinanciranju (neposrednemu ali posrednemu) energije iz fosilnih goriv iz evropskih sredstev.
4.13Razviti je treba orodje za preverjanje skladnosti s podnebnimi ukrepi, da se zagotovi, da se z javnimi izdatki ne podpirajo dejavnosti, ki zaostrujejo podnebno krizo. To bi moralo veljati tudi za zasebne programe financiranja. Če se v okviru proračuna določen del sredstev nameni za podnebno financiranje, to ne bi smelo pomeniti, da se drugi deli proračuna ali financiranja lahko dodelijo dejavnostim, ki ovirajo doseganje podnebnih ciljev. Izpolniti je treba cilj iz člena 2(1)(c) Pariškega sporazuma.
4.14Glavni finančni instrument EU v podporo lokalnemu razvoju od spodaj navzgor je pristop lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost. Ta pristop je najprimernejši za podporo teh pobud od spodaj navzgor, saj ponuja možnost zagotavljanja nepovratnih sredstev in podpore, ki so prilagojeni lokalnim okoliščinam. EESO je decembra 2017 sprejel mnenje o prednostih pristopa v obliki lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, za celostni lokalni razvoj in razvoj podeželja
, v katerem je Evropsko komisijo pozval, naj preuči in podrobno analizira možnosti, da se na ravni EU oblikuje rezervni sklad za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost. Poleg tega je v mnenju priporočil, da Evropska komisija ne glede na to poskrbi, da bodo imele vse države članice državni sklad za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, s prispevki iz vseh štirih skladov ESI (EKSRP, ESRR, ESS in ESPR). Struktura lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, bi lahko bila ena od možnosti za podporo mikro in malih projektov iz točke 2.7.
4.15Da bi bila celotna finančna vrednostna veriga bolj trajnostna, EESO podpira načrt o financiranju trajnostne rasti
, ki ga je Komisija sprejela marca 2018. EESO je v svojih mnenjih pripravil konkretna priporočila v zvezi s tem akcijskim načrtom.
V Bruslju, 12. decembra 2018
Luca JAHIER
predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora
_____________