Evropski ekonomsko-socialni odbor
SOC/580
Evropski organ za delo
MNENJE
Evropski ekonomsko-socialni odbor
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega organa za delo
[COM(2018) 131 final – 2018/0064 (COD)]
Poročevalec: Carlos Manuel Trinidade (PT-II)
|
Zaprosilo
|
Svet, 6. 4. 2018
Evropski parlament, 16. 4. 2018
|
|
Pravna podlaga
|
členi 46, 91(1) in 304 PDEU
|
|
|
|
|
Pristojnost
|
strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
|
|
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine
|
19. 7. 2018
|
|
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju
|
20. 9. 2018
|
|
Plenarno zasedanje št.
|
537
|
|
Rezultat glasovanja
(za/proti/vzdržani)
|
189/16/29
|
1.Sklepi in priporočila
1.1Stanje čezmejnega trga dela pomeni velike težave za podjetja, delavce in države članice, zlasti nelojalna konkurenca, socialni damping ter različne nezakonite dejavnosti in goljufije na področju davkov in socialne varnosti. Obstoječe težave in spore so še zaostrili nezadostni podatki za podjetja in delavce, šibko sodelovanje med državami članicami in slaba zmogljivost večine inšpektoratov za delo. Čeprav je bilo nekaj ukrepov sprejetih, so institucije EU, predsednik Komisije, EESO, socialni partnerji in organizacije civilne družbe izrazili mnenje, da je treba povečati napore in si bolj prizadevati, da bi izboljšali sedanje stanje.
1.2Predlog uredbe Komisije o ustanovitvi Evropskega organa za delo je lahko, če bo pravilno izvajan, pomemben korak v pravo smer za izboljšanje čezmejne mobilnosti, izvrševanje evropske in nacionalne zakonodaje, krepitev sodelovanja med nacionalnimi organi za trg dela in izboljšanje dostopa do ustreznih in aktualnih informacij ter za boj proti nezakonitostim in krepitev notranjega trga, če bo organ spoštoval nacionalne in evropske pristojnosti ter če bodo države članice med seboj sodelovale in si nudile podporo.
1.3EESO podpira pobudo Komisije, s katero bi prispevali k reševanju težav čezmejne mobilnosti. EESO ugotavlja, da Komisija predlaga uredbo o ustanovitvi Evropskega organa za delo, in poudarja, da uvaja uravnoteženo strukturirano sodelovanje med državami članicami, da bi za podjetja, delavce, organe in nacionalne inšpektorate za delo našli inovativne rešitve z dodano vrednostjo ob upoštevanju načela subsidiarnosti.
1.4EESO se v splošnem strinja s prizadevanji Komisije za izboljšanje čezmejnega sodelovanja in izogibanje nezakonitemu ravnanju. Posebej pa EESO izpostavlja točke, s katerimi se strinja (glej 4.1), navaja pripombe (glej 4.2) in predstavlja nekaj predlogov (glej 4.3) ter upa, da bodo ti upoštevani, saj bi prispevali k boljši učinkovitosti delovanja Evropskega organa za delo.
1.5Komisiji priporoča, naj bo zelo pozorna pri vključevanju različnih delovnih teles v Evropski organ za delo, da bo mogoče izkoristiti pridobljeno znanje in izkušnje ter preprečiti podvajanje z drugimi mehanizmi, da bo delovanje Evropskega organa za delo čim bolj učinkovito. Nujno je treba zagotoviti neodvisnost Evropskega organa za delo z dodelitvijo ustreznih sredstev za izvajanje njegovih nalog. Vendar EESO opozarja na morebitno pomanjkanje sredstev Evropskega organa za delo, kar bi lahko zmanjšalo njegovo učinkovitost. Zato je ob upoštevanju teh pomislekov in tudi nekaterih drugih v zvezi z njegovo stroškovno učinkovitostjo treba poskrbeti tudi za ustrezno upravljanje njegovih sredstev.
1.6Med različnimi predlogi EESO posebej izpostavlja predlog glede sodelovanja s socialnimi partnerji (glej 4.3.3). Težave čezmejne mobilnosti bo najlaže reševati v okviru dejavnejšega vključevanja socialnih partnerjev na evropski, nacionalni in sektorski ravni, kar je tudi namen predloga EESO, predstavljenega v nadaljevanju. EESO predlaga, da se skupina zainteresiranih strani pri Evropskem organu za delo preoblikuje v svetovalni odbor in da se okrepi veljava socialnih partnerjev v tem organu.
2.Ozadje
2.1V zadnjih letih se je zelo povečala mobilnost delovne sile: med letoma 2010 in 2017 se je število državljanov, ki živijo ali delajo v državi članici, ki ni njihova država rojstva, povečalo z 8 na 17 milijonov, število napotenih delavcev pa je od leta 2010 naraslo za 68 % in leta 2016 doseglo 2,3 milijona. V sektorju cestnega prometa vsak dan prečka notranje meje EU več kot 2 milijona delavcev, ki prevažajo blago ali potnike.
2.2Pomemben vidik evropske družbene realnosti je povezan z revščino, ki se ni bistveno zmanjšala in v kateri živi 23,5 % prebivalstva Evropske unije. Nekateri od teh ljudi so neaktivni in obupani, državljani s posebnimi potrebami, priseljenci iz tretjih držav, Romi ali brezdomci, nekateri pa živijo v državi članici, ki ni njihova izvorna država. Zanje bi najlažje našli rešitev, če bi čezmejni trgi dela delovali bolj učinkovito, saj bi imeli več možnosti za zaposlitev.
2.3Evropske institucije so svoja mnenja podale tudi glede vprašanja mobilnosti delovne sile. Komisija navaja, da „pomisleki glede skladnosti s pravili EU ter njihovega učinkovitega in uspešnega izvrševanja ostajajo, saj bi taka neskladnost spodkopala zaupanje in poštenost na notranjem trgu“, ker so mobilni delavci „izpostavljeni zlorabam ali kršitvi svojih pravic“, podjetja pa „poslujejo v negotovem ali nejasnem poslovnem okolju in pod neenakimi konkurenčnimi pogoji“. Evropski parlament poudarja „potrebo po večjem nadzoru in boljšem usklajevanju v državah članicah in med njimi, tudi z okrepitvijo izmenjave informacij med inšpektorati za delo, ter po dejavnem podpiranju uresničevanja pravic do prostega gibanja“. Tudi Svet je poudaril, „da je treba izboljšati upravno sodelovanje ter okrepiti pomoč in izmenjavo informacij pri odpravljanju goljufij, povezanih z napotitvami delavcev, pri tem pa izpostavil pomen jasnih in preglednih informacij za ponudnike storitev in delavce“.
2.4Predsednik Komisije Jean-Claude Juncker je v svojem govoru o stanju v Uniji 13. septembra 2017 dobro povzel stališče evropskih institucij, ko je izjavil: „poskrbeti moramo, da bo vse predpise EU o mobilnosti delavcev na pravičen, preprost in učinkovit način izvrševal novi evropski inšpekcijski in izvršni organ. Zdi se nesmiselno, da imamo bančni organ, ki nadzoruje standarde bančništva, nimamo pa skupnega organa za delo, ki bi zagotavljal pravičnost na našem enotnem trgu.“
2.5Tudi EESO je v zvezi s tem sprejel že več mnenj.
2.6Čeprav je bila v zadnjih letih sprejeta vrsta pobud in predlogov za spodbujanje pravične mobilnosti delovne sile, sta njihovo izvajanje in nadzor nad njimi še vedno nezadostna.
2.7Trenutne razmere, za katere so v nekaterih državah članicah značilne zlorabe in nezakonito ravnanje, so povezane s populizmom ter so prispevale k širjenju protievropskega razpoloženja in vse večjemu protekcionizmu, ki sta se v zadnjih letih pojavila v številnih državah članicah.
2.8Te ugotovitve kažejo, da se pravice iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ne spoštujejo, zlasti členi 15, 16, 21, 29, 31, 34, 35 in 45.
2.9Priznanje te realnosti je tako eden od glavnih argumentov za razglasitev evropskega stebra socialnih pravic, „s čimer bodo državljanom zagotovljeni enake možnosti in dostop do trga dela, pošteni delovni pogoji ter socialna zaščita in vključenost“.
2.10Te ugotovitve institucij EU so skladne z opozorili in pritožbami, ki so jih v preteklih letih izrazili evropski socialni partnerji, sindikati in podjetja ter številni nacionalni organi, pri čemer so pozvali k oblikovanju politik za reševanje tega pojava.
2.11Ugotavlja se, da so med državami članicami znatne razlike med pristojnostmi in sredstvi inšpektoratov za delo ter da je število inšpektorjev velikokrat nižje od priporočil Mednarodne organizacije dela. Po drugi strani so zmanjšanje sredstev za inšpekcijo dela, jezikovne prepreke in različne stopnje digitalizacije znak, da so razmere na področju čezmejne mobilnosti delovne sile slabo poznane, zato je potrebno ukrepanje na ravni EU in pomoč državam članicam, da bi bile lahko učinkovitejše in bolj proaktivne pri sodelovanju in prostovoljnem pridruževanju skupnim pobudam, s čimer bi odpravili te pomanjkljivosti.
2.12Rezultati spletnih javnih in notranjih posvetovanj kažejo, da obstaja vrzel, zlasti glede neustrezne podpore in smernic za delavce in podjetja v čezmejnem položaju, kar zajema tudi nepopolne in razdrobljene informacije, ki so na voljo javnosti, glede njihovih pravic in dolžnosti, nezadostno sodelovanje in usklajevanje med nacionalnimi javnimi organi ter neučinkovito uporabo in izvrševanje pravil. Ciljno usmerjena posvetovanja so prinesla mešane rezultate. Večina udeležencev podpira ustanovitev novega organa, ki bi se osredotočal na izboljšanje sodelovanja med državami članicami, tako da bi olajševal izmenjavo informacij in dobrih praks. Pri tem udeleženci poudarjajo, da bi moral novi organ v celoti spoštovati nacionalne pristojnosti, ki izhajajo iz Pogodbe, in ne bi smel nalagati dodatnih zahtev glede poročanja. Prav tako so izrazili kritike glede morebitnega podvajanja obstoječih upravnih struktur.
3.Splošne ugotovitve
3.1EESO podpira prizadevanja Komisije v boju proti nezakonitostim in goljufijam pri čezmejni mobilnosti. Ustanovitev Evropskega organa za delo na podlagi smernic politike za izgradnjo bolj socialne Evrope iz julija 2014 bi zato lahko bila pomemben korak v tem boju.
3.2EESO se strinja s Komisijo, da potrebujemo učinkovito sodelovanje med nacionalnimi organi in usklajeno upravno delovanje, da bi lahko obvladovali vse bolj evropski trg dela in se z Evropskim organom za delo, če bo ta ustanovljen, z jasnimi pooblastili, ob upoštevanju subsidiarnosti in sorazmernosti, na pravičen, preprost in učinkovit način odzvali na pomembne izzive pri čezmejni mobilnosti.
3.3EESO tako kot Komisija meni, da „čezmejna mobilnost delovne sile v EU prinaša koristi posameznikom, gospodarstvu in družbi kot celoti“ in da je „ključno, da so pravila o čezmejni mobilnosti delovne sile in koordinaciji sistemov socialne varnosti jasna in pravična ter se učinkovito izvršujejo“.
3.4EESO po proučitvi predloga Komisije meni, da je skladen z zahtevami načela subsidiarnosti in sorazmernosti, sporazumom Parlamenta in Sveta o racionalizaciji decentraliziranih evropskih agencij, načelom boljšega pravnega urejanja ter povezavo med predlagano pobudo in platformo za ukrepanje proti neprijavljenemu delu.
3.5EESO meni, da je odločitev Komisije za operativno rešitev, tj. ustanovitev nove agencije, ki bo temeljila na sodelovanju držav članic in uporabi obstoječih struktur, glede na različne predvidene možnosti ustrezna in odgovarja trenutnim potrebam, ter se strinja s Komisijo, da lahko uredba, če bo sprejeta, najprimernejši način za izvajanje Evropskega organa za delo, saj zagotavlja večjo pravno varnost.
3.6EESO meni, da se z ustanovitvijo Evropskega organa za delo lahko premostijo ugotovljene velike vrzeli, če bodo pri tem države članice sodelovale in zagotavljale podporo. EESO poudarja, da bi se moral Evropski organ za delo osredotočiti na izboljšanje mobilnosti delovne sile, izvrševanje pravil, boj proti nezakonitostim in krepitev notranjega trga s spodbujanjem čezmejnega sodelovanja med državami članicami. Bolj ko bo Evropski organ za delo zavezan izpolnjevanju svojih nalog in se ne bo oddaljeval od svojih ciljev, bolj bo mogoče preprečiti morebitno napačno prikazovanje oziroma negativno pojmovanje njegovega pomena.
3.7EESO v splošnem podpira predlog uredbe Komisije, zlasti cilje (člen 2), naloge (člen 5), informacije o čezmejni mobilnosti delovne sile (člen 6), dostop do storitev v zvezi s čezmejno mobilnostjo delovne sile (člen 7), sodelovanje in izmenjavo informacij med državami članicami (člen 8) ter sodelovanje v primeru čezmejnih motenj na trgu dela (člen 14), saj opredeljujejo naloge Evropskega organa za delo, ki bodo lahko prispevale k reševanju težav, ki jih države članice ne morejo rešiti same, kot so zagotovitev enakopravnega izpolnjevanja delovnih in socialnih pravic v državi gostiteljici, boj proti socialnemu dampingu, zagotavljanje zdrave konkurence med podjetji in boj proti goljufijam pri čezmejni mobilnosti.
3.8EESO meni, da ti cilji in naloge odgovarjajo na legitimne pomisleke o dejanski funkciji in vlogi Evropskega organa za delo.
3.9Prav tako meni, da bo lahko delovanje Evropskega organa za delo pozitivno, saj bo državam članicam in socialnim partnerjem pomagal zagotoviti učinkovito operativno in tehnično podporo za boj proti nezakonitostim, zlorabam in goljufijam na področju mobilnosti delovne sile. Spoštovanje pravic delavcev in državljanov do enake obravnave, dostopa do zaposlitvenih možnosti in socialne varnosti se bo zagotavljalo s posredovanjem ustreznih informacij in izvajanjem storitev za delavce in delodajalce, s sodelovanjem in izmenjavo informacij med nacionalnimi organi, izvajanjem skupnih in usklajenih inšpekcijskih pregledov ter s sodelovanjem v primerih sporov in motenj čezmejnega trga dela, kot so prestrukturiranja podjetij, ki vplivajo na več držav članic.
3.10EESO si prizadeva, da bi Evropski organ za delo postal navdih in spodbuda za povečanje zmogljivosti nacionalnih organov, zlasti inšpektoratov za delo in njihovega osebja, pa tudi za zagotavljanje informacij in svetovanje, s čimer bi evropskim podjetjem in delavcem pomagali pri seznanjanju s pravili, ki se uporabljajo v čezmejnih primerih.
3.11EESO poudarja pomen novih oblik dela, ki izhajajo iz tehnoloških in digitalnih inovacij v podjetjih in na trgu dela ter ki se seveda odražajo tudi v primerih čezmejne mobilnosti, zato mora to novo realnost upoštevati tudi Evropski organ za delo.
3.12Prav tako upa, da bodo morebitne sinergije, ki bodo posledica zbranih izkušenj, zmogljivosti in nalog ter predvidenega sodelovanja v okviru Evropskega organa za delo, učinkovite, da bodo preprečevale podvajanje in nejasnosti, saj bo ta:
3.12.1vključeval številne obstoječe strukture, kot so Evropska mreža služb za zaposlovanje (EURES), Strokovni odbor za prosto gibanje delavcev, Odbor strokovnjakov za napotitev delavcev na delo, Tehnična komisija, Revizijski odbor in Spravni odbor Upravne komisije za koordinacijo sistemov socialne varnosti ter evropska platforma za okrepitev sodelovanja pri ukrepanju proti neprijavljenemu delu;
3.12.2sodeloval z obstoječimi evropskimi agencijami na področju dela, kot so Cedefop, ETF, EU-OSHA, Eurofound, Upravna komisija za koordinacijo sistemov socialne varnosti, Svetovalni odbor za koordinacijo sistemov socialne varnosti in Svetovalni odbor za prosto gibanje delavcev.
3.12.3Vendar pa EESO želi in upa, da bo to okrepljeno povezovanje in sodelovanje prispevalo k dejanskemu napredku v smislu učinkovitosti ter da ne bo ogrozilo dobrih praks in dela na teh različnih področjih. EESO je seznanjen z dobro prakso v državah Beneluksa, platformi proti neprijavljenemu delu in pri oblikovanju evropske osebne izkaznice v gradbenem sektorju in meni, da jo je treba čim bolj zaščititi in uporabiti za zgled ter na tej podlagi uvesti druge tovrstne inovativne pobude. Primer tovrstnih inovativnih pobud je uvedba evropske številke socialnega zavarovanja, ki bi morala biti udejanjena s posodobitvijo Uredbe št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti in dokončanjem dela za vzpostavitev elektronske izmenjave informacij o socialni varnosti.
3.13EESO poudarja pomen predvidenega vključevanja socialnih partnerjev v delovanje in upravljanje Evropskega organa za delo (člen 24), vendar pa poudarja, da je način, kako je to sodelovanje predvideno, očitno nezadosten. Upa, da bodo za sodelovanje ustvarjeni dobri pogoji za doseganje resnične dodane vrednosti pri reševanju konkretnih problemov mobilnosti delovne sile.
3.14EESO meni, da mora Evropski organ za delo upoštevati načelo subsidiarnosti in ne sme posegati v delovanje trgov dela v državah članicah, zlasti v njihove odnose med delodajalci in delojemalci ter v kolektivna pogajanja, in sicer na kateri koli ravni, kakor tudi ne v avtonomijo socialnih partnerjev in inšpekcije dela.
4.Posebne ugotovitve
4.1
EESO poudarja in podpira naslednje:
4.14.1spodbujanje skupnih inšpekcijskih pregledov, usklajenih z nacionalnimi organi, v primeru neupoštevanja zakonodaje, goljufije ali zlorabe, ki pa morajo biti v skladu z zakonodajo zadevnih držav članic. Takšne inšpekcijske preglede je treba izvajati prostovoljno, s čimer bi upoštevali pristojnosti držav članic, vendar pa EESO poudarja, da lahko morebitno nesodelovanje države članice, ki mora biti vedno utemeljeno, ogrozi učinkovitost ukrepanja Evropskega organa za delo;
4.14.2Evropski organ za delo ne more dati pobude za izvedbo skupnih in usklajenih inšpekcijskih pregledov, ker je to pristojnost nacionalnih organov, vendar lahko državam članicam predlaga njihovo izvedbo, kadar odkrije primere čezmejnega neupoštevanja zakonodaje, zlorabe ali goljufije;
4.14.3Evropski organ za delo bi moral prevzeti odgovornost za evropski portal za poklicno mobilnost v povezavi z enotnim digitalnim portalom v okviru informacijskega sistema za notranji trg (IMI) in sistema za elektronsko izmenjavo informacij o socialni varnosti (EESSI);
4.14.4Evropski organ za delo bi moral priznavati in poudarjati avtonomijo socialnih partnerjev in kolektivnih pogajanj, zlasti pa pomen njihove aktivne udeležbe pri uresničevanju svojih ciljev;
4.14.5podpora Evropskega organa za delo je posebej pomembna pri zagotavljanju informacij in tehnične pomoči za sindikate in podjetja ter tudi v primerih čezmejnih delovnih sporov, pri čemer se prizna njihova temeljna vloga pri izvrševanju zakonodaje;
4.14.6Evropski organ za delo bi moral posredovati v sporih med nacionalnimi organi, zlasti v okviru sporov na področju socialne varnosti, ta postopek pa bi bilo treba jasno določiti;
4.14.7nacionalni uradniki za zvezo kot vezni člen z državami članicami bodo zagotovo izboljšali učinkovitost Evropskega organa za delo, vendar pa je treba njihov uradni odnos z izvornimi državami članicami razjasniti z nacionalnimi upravami in socialnimi partnerji;
4.14.8nujno je treba zagotoviti neodvisnost Evropskega organa za delo z dodelitvijo ustreznih sredstev za izvajanje njegovih nalog, vendar EESO opozarja na morebitno pomanjkanje sredstev Evropskega organa za delo, kar bi lahko zmanjšalo njegovo učinkovitost. Ker se poraja vrsta pomislekov o njegovi stroškovni učinkovitosti, je treba poskrbeti za ustrezno upravljanje njegovih sredstev.
4.1EESO glede nalog Evropskega organa za delo meni:
4.1.1spori med nacionalnimi upravami na področju mobilnosti delovne sile in koordinacije socialne varnosti se bodo lahko reševali s posredovanjem Evropskega organa za delo na zahtevo in v dogovoru z nacionalnimi organi v državah članicah;
4.1.2takšno posredovanje ne bi smelo ogroziti možnosti vpletenih strank, da vložijo pritožbo pri pristojnih sodiščih;
4.1.3treba je pojasniti odnose in sodelovanje Evropskega organa za delo z agencijami in drugimi organi EU, povezanimi z vprašanji dela ter uporabo in izvrševanjem zakonodaje;
4.1.4z ustanovitvijo Evropskega organa za delo se ne smejo povečati upravni stroški za podjetja in delavce.
4.2EESO ob upoštevanju potrebe po doseganju ciljev, zaradi katerih se ustanavlja Evropski organ za delo, predlaga, naj predlog uredbe Komisije vključuje naslednje:
4.2.1obveznost držav članic, da sodelujejo z Evropskim organom za delo, tako da mu zagotavljajo informacije, pomoč in dostop do nacionalnih podatkovnih zbirk na področju zakonodaje, socialne varnosti in obdavčevanja, mora biti jasneje navedena. Prav tako je treba pojasniti, kako si bodo različne države članice razdelile stroške, zlasti stroške skupnih inšpekcijskih pregledov;
4.2.2zavezo, da mora Evropski organ za delo v okviru svojega delovanja in v tesnem stiku z Europolom in Eurojustom, kadar je to primerno, prispevati k boju proti goljufijam;
4.2.3spremembo sedanjega člena 24 Uredbe, kar zadeva sodelovanje s socialnimi partnerji, saj je ta očitno nezadosten, in sicer tako, da:
I.se ustanovi svetovalni odbor Evropskega organa za delo, ki bi nadomestil tako imenovano skupino zainteresiranih strani;
II.bi bil ta odbor poleg tega, kar je že opredeljeno v navedenem členu, pristojen za podajanje mnenj o letnem in mandatnem načrtu dejavnosti, o poročilu o dejavnosti in predlogu upravnega odbora za imenovanje izvršnega direktorja;
III.bi ta odbor sestavljalo 17 članov, in sicer naj poleg predsednika upravnega odbora, ki bo predsedoval svetovalnemu odboru, in izvršnega direktorja vključuje še 12 članov iz vrst evropskih socialnih partnerjev (vključno z gradbenim, kmetijskim in prometnim sektorjem) in tri iz Komisije;
IV.bi se odbor sestajal vsaj trikrat letno;
4.2.4Evropski organ za delo bi moral vzpostaviti in posodabljati podatkovno zbirko z informacijami, ki bi jih sporočile države članice, zajemala pa bi podjetja, ki so kršila zakonodajo na področju čezmejne mobilnosti;
4.2.5Evropski organ za delo bi moral poskrbeti za uvedbo evropske številke socialnega zavarovanja, čeprav je za pobude na tem področju pristojna Komisija;
4.2.6Evropski organ za delo bi moral pripraviti letno poročilo o čezmejni mobilnosti, ki bi vključevalo oceno tveganja in možnosti, zlasti na najbolj občutljivih območjih ali sektorjih.
V Bruslju, 20. septembra 2018
Luca JAHIER
predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora
Opomba:
sledi priloga.
PRILOGA
k MNENJU
Evropskega ekonomsko-socialnega odbora
Naslednji amandmaji, ki so bili med razpravo zavrnjeni, so prejeli vsaj četrtino glasov (člen 39(2) poslovnika):
Točka 1.1
Spremeni se tako:
Stanje čezmejnega trga dela predstavlja velike težave za podjetja, delavce in države članice, zlasti nelojalna konkurenca, socialni damping ter različne nezakonite dejavnosti in goljufije na področju davkov in socialne varnosti. Obstoječe težave in spore so še zaostrili nezadostni podatki za podjetja in delavce, šibko sodelovanje med državami članicami in slaba zmogljivost večine inšpektoratov za delo. Čeprav je bilo nekaj ukrepov sprejetih, so institucije EU, predsednik Komisije, EESO, socialni partnerji in organizacije civilne družbe izrazili mnenje, da je treba povečati napore in si bolj prizadevati, da bi izboljšali sedanje stanje.
Rezultat glasovanja:
Za:
93
Proti:
124
Vzdržani:
13
Točka 3.7
Spremeni se tako:
EESO v splošnem podpira predlog uredbe Komisije, zlasti cilje (člen 2), naloge (člen 5), informacije o čezmejni mobilnosti delovne sile (člen 6), dostop do storitev v zvezi s čezmejno mobilnostjo delovne sile (člen 7), sodelovanje in izmenjavo informacij med državami članicami (člen 8) ter sodelovanje v primeru čezmejnih motenj na trgu dela (člen 14), saj opredeljujejo naloge Evropskega organa za delo, ki bodo lahko prispevale k reševanju težav, ki jih države članice ne morejo rešiti same, kot so zagotovitev enakopravnega izpolnjevanja delovnih in socialnih pravic v državi gostiteljici, boj proti nezakonitemu ravnanjusocialnemu dampingu, zagotavljanje zdrave konkurence med podjetji in boj proti goljufijam pri čezmejni mobilnosti.
Rezultat glasovanja:
Za:
96
Proti:
121
Vzdržani:
11
_____________