Evropski ekonomsko-socialni odbor
NAT/737
Primernejši kazalniki za ocenjevanje ciljev trajnostnega razvoja – prispevek civilne družbe
MNENJE
Evropski ekonomsko-socialni odbor
Primernejši kazalniki za ocenjevanje ciljev trajnostnega razvoja – prispevek civilne družbe
(mnenje na lastno pobudo)
Poročevalka: Brenda KING (UK-I)
Soporočevalec: Thierry LIBAERT (FR-III)
|
Sklep plenarne skupščine
|
15. 2. 2018
|
|
|
|
|
Pravna podlaga
|
člen 29(2) poslovnika
|
|
|
mnenje na lastno pobudo
|
|
Pristojnost
|
strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje
|
|
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine
|
5. 9. 2018
|
|
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju
|
19. 9. 2018
|
|
Plenarno zasedanje št.
|
537
|
|
Rezultat glasovanja
(za/proti/vzdržani)
|
194/2/3
|
1.Sklepi in priporočila
1.1Vse odkar so leta 2015 evropske institucije sprejele Agendo OZN za trajnostni razvoj do leta 2030, EESO poziva Evropsko komisijo, naj pripravi krovno evropsko strategijo za trajnostni razvoj, ki bo vsebovala konkretne cilje in ukrepe za doseganje 17 ciljev trajnostnega razvoja. Komisija krovne strategije še ni oblikovala, kljub temu da je imela EU vodilno vlogo pri sprejetju Agende 2030 in da cilji trajnostnega razvoja zrcalijo osrednjo vrednoto EU – krepitev socialne, politične, gospodarske in okoljske skladnosti. Dokument za razmislek z naslovom „Na poti k trajnostni Evropi do leta 2030“, ki naj bi bil objavljen pred koncem leta 2018, je priložnost, da se poudari pomen sprejetja krovne evropske strategije.
1.2Če ta ne bo sprejeta, je ogroženo dosledno izvajanje Agende 2030 v EU in na nacionalni ravni. Zaradi pomanjkanja evropskega strateškega okvira ali skupnih smernic za izvajanje se lahko pojavijo razlike v pristopu k obravnavi ciljev trajnostnega razvoja, saj nekaj držav članic že pripravlja svoje nacionalne strategije za trajnostni razvoj.
1.3EESO odobrava prvi letni pregled Eurostata na področju ciljev trajnostnega razvoja za leto 2017
, ki temelji na nizu stotih kazalnikov, pri katerih so upoštevana stroga merila v zvezi s podatki. Vendar pa je EESO v zvezi z zdajšnjim nizom kazalnikov ugotovil številne pomanjkljivosti, ki bi jih bilo treba upoštevati v prihodnjih letnih preglednih.
1.4EESO se zavzema za kazalnike, ki bi lahko zagotovili osnovo za načrtovanje in oblikovanje politike. Trenutni sklop kazalnikov ne meri tega, koliko je treba še storiti za dosego ciljev, in ne zagotavlja ustreznega pregleda napredka. Opredeliti je treba posebne cilje politik EU za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja, s kazalniki pa mora biti omogočen nadzor nad njihovim doseganjem. Ker EU nima oblikovanih posebnih ciljev politike, bi lahko nacionalno uspešnost ocenjevala na podlagi primerjave z najboljšo in povprečno uspešnostjo.
1.5EESO opozarja tudi na nekatere tehnične omejitve, ki jih je treba odpraviti, da bi zagotovili uporabo najboljših kazalnikov. Tako na primer uporaba horizontalnih kazalnikov še vedno ni dovolj razširjena, da bi lahko pridobili informacije o sinergijah in vprašanjih na področju ciljev. Prav tako v oceno niso v celoti vključeni učinki prelivanja na trajnostni razvoj partnerskih držav ter spremljanje skladnosti med pomembnimi cilji zunanje in notranje politike.
1.6Eurostat in nacionalni statistični uradi morajo zagotoviti uporabo skladnega okvira kazalnikov. Z vzpostavitvijo celovitega in povezanega sistema kazalnikov bi namreč lahko zanesljivo spremljali doseganje ciljev trajnostnega razvoja na evropski in nacionalni ravni.
1.7Eurostat in nacionalni statistični uradi imajo za zbiranje novih podatkov na voljo omejene človeške vire in finančna sredstva, zato ni vedno mogoče izoblikovati novih in bolj ciljno usmerjenih kazalnikov. Za odpravo te pomembne ovire EESO poziva k zagotovitvi ustreznih virov.
1.8EESO poziva k večji udeležbi civilne družbe pri opredeljevanju kazalnikov ter ocenjevanju napredka EU pri doseganju ciljev. Tesno sodelovanje več deležnikov je potrebno zaradi horizontalnega značaja ciljev trajnostnega razvoja.
1.9EESO predlaga dopolnitev nabora kazalnikov s kvalitativnim vzporednim poročilom, ki bi se pripravilo v tesnem sodelovanju z organizacijami civilne družbe, da se poveča občutek odgovornosti vseh deležnikov pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Kvalitativni podatki lahko opozorijo na trende, ki le s kvantitativnimi merili ne bi bili zajeti. EESO predlaga, da bi prevzel vodilno vlogo pri usklajevanju priprave dopolnilnega poročila o kakovosti. Poleg tega predlaga, naj Evropska komisija sodeluje pri organizaciji evropskega vrha o ciljih trajnostnega razvoja, ki bi ponudil pregled stanja in bi vključeval vse zainteresirane strani.
1.10Za skladen strateški okvir morajo biti z Agendo 2030 usklajeni tudi drugi kazalniki EU (npr. kazalniki iz pregleda socialnih kazalnikov ali kazalniki evropske biotske raznovrstnosti). Krovna strategija bi morala zagotoviti celovit pregled povezav med cilji trajnostnega razvoja, politikami EU in različnimi sklopi kazalnikov.
1.11EESO poziva, naj se sedanji sistem upravljanja EU prilagodi izvajanju Agende 2030. Krovna strategija EU za trajnostni razvoj, ki bi bila popolnoma skladna z Agendo 2030, bi jamčila vključevanje ciljev trajnostnega razvoja v vse politike EU ter zagotavljala okvir za usklajevanje in spremljanje izvajanja ciljev trajnostnega razvoja na ravni EU in nacionalni ravni. K uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja in njegovemu spremljanju bi moral prispevati tudi mehanizem evropskega semestra. Poleg tega bi bilo treba pripravo in ocenjevanje politike EU (npr. agende za boljše pravno urejanje) prilagoditi, da bi cilje trajnostnega razvoja v celoti vključili v cikel politike. Za vso zakonodajo in predloge politike bi bilo treba uporabljati preizkus trajnosti, da bi lahko ocenili njihov učinek na cilje trajnostnega razvoja in odločili o ustreznosti predlogov.
1.12EESO predlaga, da bi bil za vključevanje ciljev trajnostnega razvoja v politike EU pri Komisiji pristojen njen podpredsednik, ki bi imel na voljo projektno skupino, poseben proračun in delovno strukturo za sodelovanje z vsemi komisarji in oddelki Komisije. Poleg tega bi moral predsednik Komisije v svoji letni predstavitvi stanja v Evropski uniji predstaviti doseženi napredek in orisati nadaljnje ukrepe, potrebne za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja.
1.13EESO na koncu poziva k sprejetju dogovora o proračunu EU, v katerem bo trajnostni razvoj glavni cilj. Opozarja, da bo končna različica večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 pokazala, ali bo EU sposobna izpolniti svoje zaveze iz Agende 2030. Predlog Komisije iz maja 2018 je bil korak v pravo smer, vendar na koncu ni bila izkoriščena priložnost, da bi Agenda 2030 postala prednostna naloga med evropskimi načrti.
2.Pomanjkanje strategije EU
2.1EU bi se morala v večji meri zavezati k temu, da bi imela vodilno vlogo pri zagotavljanju in spodbujanju trajnostnega razvoja. Agenda OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 je pravzaprav popolnoma v skladu s temeljnim namenom Evropske unije, ki je krepitev socialne, politične, gospodarske in okoljske skladnosti v Evropi in po svetu. Vendar je Evropa, kljub temu da so EU in njene države članice podpisale svetovno agendo, v zaostanku. Tako EU in številne države članice doslej še niso izvedle strategije za trajnostni razvoj, s katero bi uresničile cilje trajnostnega razvoja.
2.2V členu 3 Pogodbe o Evropski uniji je sklic na trajnostni razvoj: „V odnosih s preostalim svetom Unija [...] prispeva [...] k trajnostnemu razvoju Zemlje [...]“. Čeprav se v različnih politikah EU, na primer v industrijski politiki ter prometni in energetski politiki, pojavlja vse več elementov trajnosti, primanjkuje ambicioznosti in finančnih sredstev. Na splošno EESO obžaluje očitno pomanjkanje strategije, skladnosti politik in vključenosti v splošno usklajevanje politike EU.
2.3EESO je edina evropska institucija, ki je trajnostni razvoj opredelila kot eno glavnih prednostnih nalog. Evropski parlament nima vzpostavljene strukture za trajnostni razvoj, čeprav so nekatere politične skupine pred evropskimi volitvami maja 2019 Agendo 2030 uvrstile med svoje politične prednostne naloge. Komisija je medtem za izvajanje ciljev trajnostnega razvoja vzpostavila večdeležniško platformo, ki je korak v pravo smer, vendar ni jasno, ali bo platforma delovala tudi v novem mandatu Komisije. Poleg tega se je EESO v preteklosti zavzemal za bolj ambiciozen in širši forum civilne družbe, kot pa je bil na koncu vzpostavljen.
2.4Na nacionalni ravni se stopnje načrtovanja in izvajanja ciljev trajnostnega razvoja razlikujejo. Nekatere države članice so že sprejele celostne nacionalne strategije za trajnostni razvoj, ponekod pa regionalne in lokalne oblasti ter zainteresirane strani izvajajo tudi pobude za krepitev ozaveščenosti glede ciljev trajnostnega razvoja. Pri tem se pojavlja tveganje neskladnosti med nacionalnimi pristopi, saj ni nobenega evropskega okvira. EESO se zavzema za to, da bi bil trajnostni razvoj uvrščen med nacionalne politike in da bi bila organizirana civilna družba v celoti vključena v njegovo zasnovo in izvajanje v skladu s krovno strategijo EU.
3.Prihodnji izzivi
3.1Predsednik Komisije Juncker je 13. septembra 2017 napovedal dokument za razmislek z naslovom „Na poti k trajnostni Evropi do leta 2030, o nadaljnjih ukrepih za doseganje ciljev ZN glede trajnostnega razvoja, vključno s Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah“, ki naj bi bil objavljen pozimi leta 2018. Komisija v pripravljalni fazi preučuje mnenja članov večdeležniške platforme za cilje trajnostnega razvoja. Člani platforme pripravljajo predloge za boljše upravljanje EU na področju ciljev trajnostnega razvoja (npr. sprejetje krovne strategije), priporočila politike in predloge za razvoj nabora instrumentov EU za usklajevanje politik, spremljanja in odgovornosti.
3.2Izvajanje ciljev trajnostnega razvoja vključuje gospodarske, socialne, politične in okoljske cilje, pri katerih bodo potrebne temeljite spremembe v evropskih družbah in institucijah EU.
3.3Razprave o prihodnosti Evrope pred evropskimi volitvami leta 2019 so ključnega pomena za ozaveščanje državljanov o trajnostnem razvoju. Evropske politične stranke morajo zavzeti stališče in vprašanje trajnostnega razvoja obravnavati v svojih volilnih programih.
3.4Poleg tega EESO meni, da bi si morali prihodnji sestavi Evropske komisije in Evropskega parlamenta, ki bosta izvoljeni na evropskih volitvah leta 2019, kot prednostno nalogo zadati ustreznejše vključevanje ciljev trajnostnega razvoja v politike EU. EESO poziva Evropski parlament, naj okrepi svoje zmogljivosti za spremljanje in nadzor napredka na področju ciljev trajnostnega razvoja ter prevzame odgovornost za doseganje ciljev. Komisiji pa priporoča okrepitev vloge njenega podpredsednika, pristojnega za trajnostni razvoj, in preoblikovanje portfeljev generalnih direktoratov, da bi bilo jasno določeno, kdo je odgovoren za vsakega od ciljev trajnostnega razvoja.
3.5Iz končne odločitve o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 bo razvidno, ali bo EU sposobna izpolniti svoje zaveze iz Agende 2030. Večletni finančni okvir ima bistveno vlogo pri vključevanju ciljev trajnostnega razvoja. Predlog Evropske komisije, objavljen maja 2018, je bil korak v pravo smer, vendar ni bila izkoriščena priložnost, da bi Agenda 2030 postala prednostna naloga med evropskimi načrti. Poleg predlaganega omejenega povečanja cilja glede vključevanja podnebnih ukrepov v politike bi morala biti v novem večletnem finančnem okviru dodeljena ustrezna finančna sredstva za trajnostni razvoj, prav tako pa bi moralo biti zagotovljeno, da zaradi financiranja ne bo ogroženo izvajanje ciljev trajnostnega razvoja. Financiranje mora biti na voljo tistim, ki z inovativnimi in nadgradljivimi projekti izvajajo cilje trajnostnega razvoja, vključno z državami članicami, lokalnimi oblastmi, podjetji in nevladnimi organizacijami.
3.6EU se sooča s hudo politično in institucionalno krizo ter z izzivi, kot so naraščajoče socialne razlike, okoljski problemi in izguba zaupanja v oblasti in EU.
Za odpravo tega stanja mora EU sprejeti nov pristop, s katerim bo mogoče zagotoviti oprijemljive rešitve za izzive naše družbe. K oblikovanju novega pristopa bi morale prispevati tekoče razprave o prihodnosti Evrope ob upoštevanju Agende 2030 in 6. scenarija za Evropo
, da bo EU postala gibalo trajnosti. Voditelji evropskih držav bi morali prevzeti večjo vlogo pri tem, da bi cilji trajnostnega razvoja postali osrednji del politične razprave in vizije za Evropo.
3.7Agenda 2030 temelji na glavnih evropskih vrednotah – participativni demokraciji, socialni pravičnosti, solidarnosti in trajnosti ter spoštovanju načel pravne države in človekovih pravic tako v Evropi kot po svetu. Z novim pristopom k trajnostnemu razvoju bi morali državljanom ponuditi odgovore na to, kako nameravajo javni organi in organizirana civilna družba uresničiti svoja prizadevanja za gospodarsko, socialno in okoljsko blaginjo.
4.Vprašanje kazalnikov
4.1EESO meni, da novi pristop v zvezi z evropskimi kazalniki ciljev trajnostnega razvoja ne sme vsebovati zgolj vrednotenja in poročanja, temveč mora prispevati k oblikovanju politik. Kazalniki bi morali oblikovalcem politike EU pomagati pri določanju prihodnjih politik in oblikovanju načrtov za uspešnejše doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Prav tako jim morajo pomagati prepoznati odstopanja v napredku pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja in pravočasno uvesti potrebne spremembe politike, da bi cilje dosegli do leta 2030.
4.2Po mnenju EESO je poročilo Eurostata Poročilo o spremljanju napredka pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja v EU za leto 2017 dobro izhodišče, vendar so možne izboljšave. Nadgraditi ga je treba z izboljšanjem kazalnikov. Sedanji način ocenjevanja napredka (tj. enoodstotna pozitivna sprememba) je ob pomanjkanju količinsko opredeljenih ciljev EU lahko zavajajoč, saj v primerjavi z drugimi poročili ne daje podatkov o tem, kolikšno pot je še treba opraviti za dosego ciljev trajnostnega razvoja. Tako Eurostat denimo ugotavlja, da je bil dosežen precejšen napredek pri uresničevanju cilja trajnostnega razvoja 12, medtem ko drugi viri, na primer OECD, navajajo drugačne ugotovitve. V poročilu o spremljanju mora biti bolj pojasnjena celostna narava agende, pri čemer je treba z ukrepi posamezne cilje krepiti, ne pa jih ogrožati. Čeprav je uporaba horizontalnih kazalnikov koristna, še vedno ni dovolj razširjena, da bi lahko pridobili informacije o sinergijah in vprašanjih na področju ciljev. Nadalje bi bilo treba v poročilu oceniti tudi učinke prelivanja na trajnostni razvoj partnerskih držav ter spremljati skladnost med pomembnimi cilji zunanje in domače politike. Nazadnje bi morali kazalniki ponazarjati primerjavo med evropskimi državami in opredeliti razlike pri izvajanju ciljev med državami članicami. Prav tako bi jih bilo treba posodabljati, da bi temeljili na najboljših razpoložljivih znanstvenih dognanjih, znanju in podatkih.
4.3Za zagotovitev skladnega sklopa kazalnikov, ki bi omogočali jasen pregled izvajanja ciljev trajnostnega razvoja na ravni EU, je treba vzpostaviti celovit sistem kazalnikov, ki bi zajemali evropsko in nacionalno raven. Najprej je treba sedanje kazalnike na različnih področjih politike na ravni EU uskladiti ali vsaj tesno povezati z evropskimi kazalniki ciljev trajnostnega razvoja. Kot primer je treba ustrezne sklope kazalnikov, kot so pregled socialnih kazalnikov ali kazalniki evropske biotske raznovrstnosti, povezati z evropskimi kazalniki ciljev trajnostnega razvoja, njihovo razmerje pa mora biti jasno opredeljeno. Nato je treba za nacionalne strategije za trajnostni razvoj uporabiti enake kazalnike ali vsaj take, ki se lahko primerjajo z evropskimi kazalniki ciljev trajnostnega razvoja. Če se to ne zgodi, se lahko pojavijo precejšnje nedoslednosti med različnimi pristopi držav članic. Nadalje mora EU zagotoviti celovit proces poročanja Političnemu forumu OZN na visoki ravni za trajnostni razvoj. Evropska komisija bi morala zagotoviti jasen pregled izvajanja ciljev trajnostnega razvoja na ravni EU in v vseh državah članicah.
4.4Po mnenju EESO je treba odpraviti nekatere omejitve z zvezi s postopkom določanja kazalnikov. Eurostat in nacionalni statistični uradi imajo za zbiranje novih podatkov na voljo omejene človeške vire in finančna sredstva, zato ni vedno mogoče izoblikovati novih in bolj ciljno usmerjenih kazalnikov. Po podatkih iz letnega poročila, ki ga je Evropski svetovalni organ za upravljanje statističnih podatkov (ESGAB) pripravil za Evropski parlament, stroški evropskega statističnega sistema znašajo 0,02 % BDP, po zmanjšanju števila zaposlenih zaradi varčevanja s proračunskimi sredstvi pa se to število ni vrnilo na raven pred gospodarsko krizo. Za izboljšanje kazalnikov je treba večjo prednost nameniti oblikovanju kazalnikov trajnostnega razvoja in zagotoviti njihovo ustrezno financiranje v okviru Eurostata in nacionalnih statističnih uradov, v skladu s ciljem trajnostnega razvoja 17. Tako bo mogoče dodati nove kazalnike, zaradi katerih pa bo morda potrebno zbiranje dodatnih podatkov.
4.5EESO je pri sedanjem naboru kazalnikov Eurostata ugotovil več pomanjkljivosti, ki jih je treba obravnavati, po možnosti pri objavi poročila Eurostata o spremljanju napredka pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja za leto 2018. Med drugim je treba izboljšati naslednje:
-bolj objektivna predstavitev skupnih rezultatov, da se ne bi ustvarjal napačen vtis, kot da Evropa pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja večinoma dosega napredek, kar ni razvidno iz drugih kvalitativnih ali tematskih raziskav ter ocen državljanov;
-namenjanje večje pozornosti učinkom prelivanja sedanjega evropskega razvojnega modela, na primer z nadgradnjo trenutnega dela Eurostata v zvezi z ogljičnim odtisom, in prispevku Evrope k podpiranju partnerskih držav pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja;
-bolj inovativen pristop k nedeljivosti agende trajnostnega razvoja, ki ne bo temeljil le na horizontalnih kazalnikih, saj ti sami po sebi ne kažejo neravnotežij in nasprotij med različnimi razsežnostmi trajnosti in ne ponujajo ustreznega okvira za ocenjevanje skladnosti politik;
-več podatkov v zvezi z uspešnostjo podjetij, lokalnih oblasti in nevladnih organizacij;
-več informacij o uspešnosti držav članic pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja, saj podatki o povprečju ponujajo nepopolno sliko. Zagotavljanje informacij o nacionalni ravni je pomembno tudi zato, ker imajo države članice izključno pristojnost glede več ciljev trajnostnega razvoja;
-ustreznejši kazalniki odgovornosti pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja v skladu s ciljema 16 in 17, na primer v zvezi s položajem civilne družbe v Evropi in inovativnimi partnerstvi;
-bolj zanesljiva metodologija za merjenje napredka pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, če na tem področju ni evropskega cilja, na primer s primerjavo povprečne uspešnosti z najuspešnejšimi državami članicami EU ali z nadomestnimi cilji, ki izhajajo iz drugih mednarodnih obveznosti ali razpoložljivih raziskav.
4.6Čeprav so dolgoročni kazalniki koristni, bi jih bilo treba pregledati in izboljšati na podlagi opredelitve novih izzivov in znanstvenih spoznanj, med njimi novih podatkov. Četudi gredo Eurostatova prizadevanja, da se v letu 2018 vključijo novi kazalniki, v pravo smer, je bistveno, da sta postopek in časovni razpored vključitve kazalnikov jasna. Oblikovati bi bilo na primer treba akcijski načrt in časovni razpored za predlagani kazalnik „obseg brezdomstva v EU“, ki ga je priporočila FEANTSA (Evropska federacija nacionalnih organizacij za delo z brezdomci) in je trenutno med „zadržanimi“ projekti.
4.7Okrepiti je treba vlogo organizirane civilne družbe v zvezi z letnimi poročili Eurostata. Ta bi se moral s civilno družbo bolj posvetovati o postopku določanja kazalnikov in ocenjevanju napredka v zvezi z njimi. Na splošno se je treba s civilno družbo posvetovati dovolj zgodaj v postopku, da bi se lahko upoštevala njena priporočila, Eurostat pa mora pojasniti, zakaj je priporočila upošteval oziroma jih ni.
4.8Kaj spremljati in kaj ne ter zlasti zasnova in izbira kazalnikov imajo precejšnje politične posledice.
Zato bi morala imeti civilna družba možnost, da s kvalitativno razlago kazalnikov prispeva k postopku, po katerem Eurostat pripravlja letna poročila. Hkrati bi morale biti opravljene redne ankete Eurobarometra o tem, kako državljani dojemajo doseženi napredek.
4.9EESO se zaveda, da ima civilna družba omejene statistične zmogljivosti, zato ne more predlagati novih kazalnikov, ki bi lahko izpolnjevali merila Eurostata glede statistične zanesljivosti. Sposobna pa je opredeliti koristne kazalnike, pri katerih so uporabljeni drugi viri, ne podatki Eurostata. Primer tega so kazalniki, ki jih pripravlja Mreža za trajnostne rešitve (angl. Sustainable Development Solutions Network). EESO kljub temu meni, da je treba organizacije civilne družbe podpirati z ukrepi za krepitev zmogljivosti, če želimo, da bi več prispevale k razpravi z Eurostatom.
4.10Da bi zagotovili odločen nov pristop, ki bo temeljil na omenjenem trajnostnem razvoju, EESO poziva Evropsko komisijo in Eurostat, naj izboljšata način svojega komuniciranja v zvezi z napredkom pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja. Poročilo Eurostata ni najbolj berljivo, širša javnost pa z njim ni splošno seznanjena, zato bi bilo treba preučiti nove načine za seznanjanje nestrokovne javnosti in državljanov. Kot del ambiciozne strategije za ozaveščanje bi bilo treba preučiti tudi druga raziskovalna in komunikacijska orodja. Tako bi lahko na primer uvedba razdelka za nadzor civilne družbe na spletni strani, ki jo Eurostat namenja ciljem trajnostnega razvoja, omogočila interaktivno, skupno spremljanje ciljev.
4.11EESO priznava, da Eurostatova letna poročila ne vsebujejo in ne morejo vsebovati kvalitativnih podatkov. Za zapolnitev te vrzeli in okrepitev sodelovanja civilne družbe predlaga, da se spremljanje izvajanja ciljev trajnostnega razvoja dopolni s ločenim in neodvisnim kvalitativnim vzporednim poročilom, ki bi bilo pripravljeno v tesnem sodelovanju z zainteresiranimi stranmi civilne družbe. V vzporednem poročilu bi se bilo treba osredotočiti na: a) razmislek o poročilu Eurostata in njegovo analizo; b) dopolnitev poročila Eurostata s kvalitativnimi podatki, ki jih posreduje organizirana civilna družba, in c) razlago organizirane civilne družbe v zvezi z napredkom pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja. EESO trenutno pripravlja študijo o vključevanju civilne družbe v spremljanje ciljev trajnostnega razvoja, ki naj bi bila končana do novembra 2018. V njej bo posebej proučen in predlagan metodološki pristop za pripravo dopolnilnega poročila k letnemu poročilu Eurostata.
4.12V središču agende ciljev trajnostnega razvoja je odgovornost. Ambiciozno strategijo glede ciljev trajnostnega razvoja mora dopolnjevati močan okvir odgovornosti, pri katerem ima civilna družba ključno vlogo. Za to so potrebni ozaveščanje državljanov po vsej Uniji ter javnomnenjske raziskave in drugi mehanizmi povratnih informacij državljanov. V zvezi s tem bi morala Evropska komisija v sodelovanju z EESO organizirati vrh o ciljih trajnostnega razvoja, na katerem bi skupaj z državami članicami, Evropskim parlamentom, civilno družbo ter regionalnimi in lokalnimi organi opravili letno oceno stanja ter sprejeli zaveze o vključujočem in rednem dialogu z deležniki. Spodbujati pa bi bilo treba tudi izmenjavo dobre prakse v zvezi s sodelovanjem civilne družbe pri ocenjevanju ciljev trajnostnega razvoja. EESO bi lahko imel ključno vlogo pri podpiranju organizacij civilne družbe pri izmenjavi tovrstnih izkušenj, ustvarjanju sinergije, poglabljanju znanja, ozaveščanju in spodbujanju sodelovanja.
5.Vključevanje ciljev trajnostnega razvoja v upravljanje EU
5.1Sedanji sistem upravljanja EU bi bilo treba prilagoditi tako, da bi prispeval k izvajanju Agende 2030. Za dosego tega bi morale vse institucije EU sprejeti ukrepe, s katerimi bi zagotovile usklajeno delo pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja.
5.2Kljub vodstvu podpredsednika Komisije je jasno, da je v več oddelkih Komisije podpora nizka, kar zavira napredek. Enako velja za Parlament, ki mora v svojih odborih vzpostaviti verodostojen postopek obravnave izvajanja ciljev trajnostnega razvoja. Navsezadnje pa mora delovna skupina o ciljih trajnostnega razvoja v okviru Evropskega sveta, katere vzpostavitev je dobrodošla, zagotoviti ustrezno vključevanje ciljev trajnostnega razvoja v vse zadeve Evropskega sveta, npr. prihodnost skupne kmetijske politike, kohezijske politike, prometne politike, zunanjih odnosov in večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027.
5.3Prihodnja krovna strategija EU za trajnostni razvoj bi morala igrati ključno vlogo pri vključevanju ciljev trajnostnega razvoja v vse politike EU ter zagotavljati okvir za usklajevanje in spremljanje izvajanja ciljev trajnostnega razvoja na ravni EU in nacionalni ravni. Kot omenjeno, bi morala strategija določati cilje, načine za njihovo obravnavanje in usklajen nabor kazalnikov, ki se bodo uporabljali za spremljanje napredka. EESO se strinja s Svetom, da je treba oblikovati referenčni okvir kazalnikov.
5.4Kot omenjeno, bi moral ta referenčni okvir kazalnikov vključevati vse ustrezne evropske kazalnike, ki se trenutno uporabljajo na različnih področjih politike, ter opredeliti povezave med obstoječimi kazalniki in kazalniki ciljev trajnostnega razvoja. Evropska komisija bi morala na primer zagotoviti popolno usklajenost in skladnost med pregledom socialnih kazalnikov in evropskimi kazalniki ciljev trajnostnega razvoja. Trenutno je od dvanajstih kazalnikov iz pregleda socialnih kazalnikov v sklop evropskih kazalnikov ciljev trajnostnega razvoja v celoti ali delno vključenih osem.
5.5Usklajevanje in spremljanje ciljev trajnostnega razvoja bi moralo biti vključeno v proces evropskega semestra, k čemur je EESO pozval že večkrat (npr. v mnenjih NAT/693, NAT/700, SC/047 in SC/050). Ta bi moral vključevati postopek nadzora nad ustreznostjo strategij za izvajanje ciljev trajnostnega razvoja na ravni držav članic. Nacionalni organi bi morali prejeti skupne smernice, njihovo delo pa bi bilo treba spremljati, da bi vsa prizadevanja šla v isto smer. Poleg tega bi bilo treba spodbujati izmenjavo najboljših praks med državami članicami. V okviru prihodnje krovne strategije za trajnostni razvoj bi bilo treba celovito razširiti področje uporabe evropskega semestra, in sicer bi bilo treba preseči njegovo tradicionalno ekonomsko razsežnost ter mu dodati socialno in okoljsko razsežnost, ki bi bili enako pomembni. Posledično bi morala biti priporočila za posamezne države usklajena s cilji trajnostnega razvoja ter analizo, opravljeno v poročilih za posamezne države v okviru postopka evropskega semestra.
5.6Namen nedavno vzpostavljenega programa za podporo strukturnim reformam je pomagati državam članicam pri izvajanju institucionalnih, strukturnih in upravnih reform. Pričakuje se, da bo program v prihodnjih letih imel pomembno vlogo. Kot je bilo že poudarjeno v mnenju EESO
in Falkenbergovem poročilu
, bi bilo treba v programu predpostaviti, da morajo biti vse reforme, za katere se zagotavlja podpora, skladne z Agendo 2030 in cilji trajnostnega razvoja.
5.7Da bi bili cilji trajnostnega razvoja zagotovo vključeni v vse politike EU, bi bilo treba agendo za boljše pravno urejanje ustrezno prilagoditi in s tem zagotoviti celovit in celosten pristop k ciljem trajnostnega razvoja. EESO meni, da bi morala biti načela ciljev trajnostnega razvoja izrecno omenjena v smernicah in instrumentih za boljše pravno urejanje. Poleg tega bi bilo treba metodologijo za boljše pravno urejanje revidirati tako, da bo mogoče ocenjevati dolgoročne cilje in meriti napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Več pozornosti pa bi bilo treba nameniti tudi skladnosti politik kot orodju za izvajanje ciljev trajnostnega razvoja, na primer z uporabo okvira OECD glede skladnosti politik za trajnostni razvoj.
5.8Evropska komisija bi morala pri predlogih novih zakonodajnih ali političnih pobud jasno navesti, na kateri cilj se nanašajo, ter opraviti oceno trajnosti, da se preuči pričakovani vpliv na cilje trajnostnega razvoja, in sicer v okviru ocene učinka, katere cilj je ovrednotiti gospodarske, socialne in okoljske vidike predlogov. Opredeliti bi bilo treba glavne težave pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja, ki naj bi se s predlagano politiko odpravile. Poleg tega je treba spremljanje in vrednotenje tekočih politik EU prilagoditi tako, da bo mogoče meriti napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja in priporočiti spremembe politike, ki bi občutno vplivale na spodbujanje teh ciljev.
5.9Program ustreznosti in uspešnosti predpisov, ki ga izvaja Komisija, bi moral vključevati tudi vidik trajnostnega razvoja. V okviru dela v zvezi s programom ustreznosti in uspešnosti predpisov bi bilo treba zagotoviti, da bo vsaka poenostavitev in posodobitev predlagane zakonodaje EU usklajena in bo prispevala k izvajanju ciljev trajnostnega razvoja.
V Bruslju, 19. septembra 2018
Luca JAHIER
predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora
_____________