Evropski ekonomsko-socialni odbor
INT/832
MSP – najprej pomisli na male
MNENJE
Strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Spodbujanje MSP v Evropi
s posebnim poudarkom na horizontalni zakonodajni obravnavi MSP in spoštovanju načela „najprej pomisli na male“ v okviru pobude za mala in srednja podjetja v Evropi
[raziskovalno mnenje]
Poročevalka: Milena ANGELOVA
Soporočevalec: Panagiotis GKOFAS
|
Administratorka
|
Jana VALANT
|
|
Datum dokumenta
|
4. 1. 2018
|
|
Zaprosilo
|
bolgarsko predsedstvo Sveta, 5. 9. 2017
|
|
Pravna podlaga
|
člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
|
|
|
|
|
Pristojnost
|
strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
|
|
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine
|
18. 12. 2017
|
|
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju
|
…
|
|
Plenarno zasedanje št.
|
…
|
|
Rezultat glasovanja
(za/proti/vzdržani)
|
…/…/…
|
1.Sklepi in priporočila
1.1Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) poudarja, da je treba malim in srednjim podjetjem (MSP) nameniti posebno pozornost, in poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo pobuda za mala in srednja podjetja v Evropi (Akt za mala podjetja, SBA) ter njena načela pravno zavezujoči. To morajo spremljati hitri, pozorno pripravljeni in usklajeni skupni ukrepi EU, držav članic – tudi na regionalni in lokalni ravni – ter poslovnih združenj, namenjeni realnemu izboljšanju razmer za MSP. Vsi akterji si morajo prizadevati za uresničevanje skupnih dogovorov in nositi odgovornost za družbeni razvoj in gospodarski napredek.
1.2Potrebna je večja vključenost socialnih partnerjev in predstavniških organizacij MSP v evropski semester ter dosledno poročanje o izvajanju in rezultatih sporazumov držav članic o partnerstvu in njihovo spremljanje. EESO poziva Komisijo in Svet, naj v semester in letni pregled rasti vključita stalni pregled izvajanja SBA v tesnem sodelovanju s predstavniškimi organizacijami MSP.
1.3EESO poziva k vključujoči, skladni in učinkoviti horizontalni evropski politiki za MSP, ki upošteva tudi potrebe vseh različnih podskupin MSP, na primer podjetij, ki ustvarjajo vrednost, mikro, malih, družinskih in tradicionalnih podjetij ter podjetij, ki poslujejo na odročnih območjih, pa tudi samozaposlenih in obrtnikov, ter meni, da je vse te podskupine nujno treba opredeliti. Svobodo gospodarske pobude, ki temelji na oblikah ekonomske demokracije, značilnih za socialni in tržni model EU, in ki jo priznava Listina EU o temeljnih pravicah, je treba ustrezno zaščititi. Poleg tega je treba okrepiti podjetniško miselnost, kulturo in izobraževanje v Evropi.
1.4EESO priporoča, da bolgarsko, avstrijsko in romunsko predsedstvo Sveta EU, ki si sledijo po načelu rotacije, oblikujejo in vodijo stalno medinstitucionalno skupno svetovalno skupino za MSP s predstavniškimi organizacijami MSP. Skupina bi morala začeti delo s spremljanjem posebnih delovnih načrtov za obdobje 2014–2020 v zvezi s horizontalnimi in medsektorskimi politikami in programi za MSP ter poročanjem o njih.
1.5EESO poudarja, da je treba nemudoma izvesti konkretne predloge, predstavljene v tem dokumentu, in poziva Komisijo, Parlament in Svet, naj v ta namen takoj sprejmejo ukrepe.
2.Okvir in trenutno stanje
2.1Septembra 2017 je prihodnje bolgarsko predsedstvo Sveta EU zaprosilo za pripravo raziskovalnega mnenja o spodbujanju MSP v Evropi s posebnim poudarkom na horizontalnem zakonodajnem pristopu za MSP ter spoštovanju SBA in načela „najprej pomisli na male“. EESO zelo ceni to pobudo, saj je v skladu s številnimi pozivi v njegovih mnenjih, naj SBA in načela, ki jih ta vzpostavlja, postanejo pravno zavezujoči.
2.2Komisija je junija 2017 objavila časovni načrt za začetek posvetovanj o pomenu in nujnosti posodobitve opredelitve MSP. Prvi odzivi so pokazali, da večina tistih, ki so se odzvali, (18 od 22) meni, da je opredelitev zastarela ter da bi morala biti posodobljena in prilagojena.
2.3Komisija je leta 2011 objavila Pregled „Akta za mala podjetja“ za Evropo, da bi pospešila njegovo izvajanje, ter leta 2014 začela javno posvetovanje o pregledu SBA, vendar žal temu niso sledili nobeni nadaljnji politični ukrepi. Letni napredek SBA pregleduje mreža odposlancev MSP, vendar bo potrebnega še veliko dela, da se zagotovi, da bodo te informacije dejansko dosegle MSP in njihove predstavniške organizacije.
2.4EESO ceni osredotočena prizadevanja Komisije za izvajanje načela „najprej pomisli na male“, zlasti pristop za zaščito interesov MSP, kot se uporablja v programu ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT) ter pobudi za zagon in razširitev podjetij.
3.Splošne ugotovitve
3.1EESO obžaluje, da je napredek pri dejanski uporabi načela „najprej pomisli na male“ razpršen in še zdaleč ni v celoti dosežen. Ta zamuda pri izvajanju je lahko zelo nevarna, saj se MSP trenutno spopadajo z več izzivi kot kdaj koli prej – ostra konkurenca, pomanjkanje kvalificirane delovne sile, nove oblike dela in potrošnje, vse bolj zapleten in intenziven tok informacij, omejena sredstva za inovacije, nenehno zmanjševanje vloge podjetnika, nestabilni finančni trgi, zapleten dostop do finančnih sredstev, velika odvisnost od zunanjega okolja in omejena pogajalska moč. Položaj MSP še dodatno otežujejo prezapleten postopek tehnične standardizacije, pravila o varstvu intelektualne lastnine in splošna pravila o varstvu podatkov, zlorabe trga s strani globalnih akterjev ter ovirano sodelovanje v evropskih in nacionalnih javnih naročilih in globalnih vrednostnih verigah. Oblikovati bi bilo treba učinkovitejše rešitve, zlasti kadar na MSP negativno vplivajo strukturne težave in nedelovanje trga.
3.2Digitalizacija in z njo povezan tehnološki napredek, vključno z e-trgovanjem, prinašata dragocene priložnosti za MSP, toda tudi pomembne izzive, zaradi katerih morajo spremeniti svojo kulturo, dejavnosti in poslovne modele. Bilo bi zelo zaželeno, da se gospodarski sektorji in regije, ki so najbolj ključni za MSP, tesneje vključijo v Industrijo 4.0.
4.Boljše oblikovanje politike in učinkovitejše izvajanje
4.1Opredelitev MSP po mnenju EESO ni odgovor na vse težave MSP, temveč je instrument, ki bo omogočil boljši dostop do ukrepov podpore. Kakršna koli revizija opredelitve bi morala temeljiti na oceni učinkov predlaganih sprememb na politiko in programe EU za MSP ter zlasti na njihov prispevek k rasti in ustvarjanju delovnih mest. Pri posodobitvi je treba upoštevati ključna priporočila, ki temeljijo na rezultatih posvetovanj in odločitvi Sodišča EU. EESO poziva k nadaljnjim prizadevanjem, da se prouči možnost revizije, ki bi vključevala vsaj: možnost, da MSP izberejo, kateri dve od treh meril iz člena 2 Priloge k Priporočilu bodo izpolnjevala, namesto da se jim naloži merilo števila zaposlenih kot edino glavno merilo; ukrepe za posodobitev pragov iz člena 2, kadar je to potrebno, vključno z njihovo uskladitvijo z najsodobnejšim pristopom, kakor je določen v Direktivi 2013/34/EU, ter ponovno oceno in revizijo omejevalnih pravil iz člena 3. Komisija bi morala pri morebitni reviziji opredelitve MSP tesno sodelovati z organizacijami MSP na evropski, nacionalni in regionalni ravni.
4.2Uporabiti bi se moral natančnejši, diferenciran pristop k oblikovanju podpornih ukrepov za MSP ob upoštevanju raznolikosti in raznovrstnosti MSP ter različnih oblik nedelovanja trga, s katerimi se srečujejo. Raziskati bi bilo treba posebne potrebe različnih podskupin, ki bi lahko ustvarile dodano vrednost v procesu gospodarskega razvoja, z različnimi pravnimi oblikami in modeli delovanja, da se oblikuje in učinkovito zagotovi ustrezen portfelj političnih ukrepov za spodbujanje njihove rasti, med drugim z opredelitvijo vseh podskupin. Uporabiti bi bilo treba učinkovito trženje, v okviru evropskega semestra pa bi se moralo na ravni EU vsako leto spremljati in oceniti objektivne raziskave, vključno s kvantitativnimi analizami ukrepov za spodbujanje in podporo v državah članicah.
5.Financiranje MSP
5.1MSP so večinoma zelo majhna in mikro podjetja, ki zajemajo samozaposlene in svobodne poklice. Te skupine imajo zelo posebne potrebe v smislu financiranja – gre za razmeroma nizke zneske brez zavarovanja in zelo omejeno zmogljivost za izpolnjevanje upravnih formalnosti. EESO ceni njihov velik potencial za ustvarjanje trajnostnih delovnih mest, zlasti v razmeroma majhnih in odročnih mestih, zato Komisijo poziva, naj nameni večji poudarek oblikovanju preprostih in lahko dostopnih instrumentov za zadostitev njihovih finančnih potreb.
5.2Dolg
5.2.1Glede na to, da sta listina MSP in SBA vključena med nedavne prednostne naloge bančne unije EU, EESO poziva k bolj celostnemu, poglobljenemu in doslednemu pristopu, da se oceni, kako se načelo „najprej pomisli na male“ uporablja ali bi se lahko uporabljalo za bančne politike EU ter različno nacionalno bančno in finančno zakonodajo v državah članicah. EESO poziva Evropski bančni organ, naj predstavnike EESO vključi v interesno skupino za bančništvo in v druge ustrezne tehnične forume.
5.2.2EESO poziva države članice, naj pod vodstvom EU vzpostavijo in razvijejo mrežo „ombudsmanov za posojila“, da bi se dialog med MSP in kreditnimi institucijami dodatno olajšal in uravnovesil.
5.2.3Da bi se zmanjšala vrzel na področju informacij med bankami in MSP ter izboljšalo njihovo finančno znanje, EESO predlaga, da se zahtevajo in analizirajo kvalitativni podatki, da se ugotovi, kako posredniške banke uporabljajo finančne instrumente, da dosežejo MSP, ki najbolj potrebujejo finančna sredstva, in – v skladu z načeli povratnih informacij bank – zakaj MSP ne dobijo posojil.
5.2.4EESO je zelo zaskrbljen zaradi poročil o propadih bank, zaradi katerih so nekatera mala podjetja nehala poslovati, ker so imela težave z denarnim tokom, in poziva Komisijo, naj hitro ukrepa, da bi v prihodnje preprečila take dogodke. Ena od rešitev bi lahko bila kreditna kartica podjetja, na kateri bi bila njegova kreditna zgodovina in ki bi omogočala povečanje kreditnega limita na podlagi preudarnega ravnanja v preteklosti.
5.2.5Inovativne platforme za medsebojno posojanje imajo velik potencial kot alternativen vir financiranja za MSP in omogočajo nebančne oblike finančnega posredovanja. Vendar velik potencial teh novih oblik posojil še vedno ovirajo nejasna pravna področja in zakonske ureditve. EESO poziva oblikovalce politik, regulatorje in zainteresirane strani, naj si na mednarodni ravni prizadevajo za pojasnitev pravil, ki urejajo ključne finančne posrednike na tem področju, ne da bi se pri tem ustvarilo veliko regulativno breme.
5.2.6Proučiti in razširiti bi bilo treba dobre prakse držav članic za preprost in cenovno ugoden dostop MSP do financiranja, spodbujati pa bi bilo treba tudi njihovo uporabo drugod.
5.2.7MSP v Evropi imajo zaradi pomanjkanja likvidnosti, visokih stroškov izdaje in velikih zahtev glede informacij omejen dostop do trga podjetniških obveznic ali pa tega dostopa sploh nimajo. EESO meni, da bodo sorazmerna merila za kotizacijo in razkritje za MSP, uvedba posebnih spodbud in oblikovanje posebnih kapitalskih trgov za MSP na ravni držav članic pomagali pri premagovanju teh ovir.
5.3Sredstva EU
5.3.1Poenostaviti in posodobiti je treba pravila o državni pomoči, da se odpravijo vse negotovosti za MSP, zlasti v zvezi s povezavo s fizičnimi osebami, državnim in občinskim lastništvom, holdingi in drugimi omejitvami, ki jim je težko slediti. EESO podpira sklepe študije o čezmernem prenašanju predpisov pri evropskih strukturnih in investicijskih skladih, ki jo je leta 2017 objavil generalni direktorat Evropskega parlamenta za notranjo politiko, zlasti v zvezi s potrebo po nadaljnji poenostavitvi pravil, pa tudi njihovo boljšo prilagoditvijo realnosti in prožnostjo pri njihovem izvajanju, saj njihova zapletenost povečuje upravno breme, tveganje podvajanja zahtev in dajanje prednosti skladnosti s pravili pred uspešnostjo izvedenih projektov.
5.3.2Ukrepi in programi podpore, zasnovani na ravni EU, bi morali vključevati merila, ki zagotavljajo razumno geografsko uravnoteženost.
5.3.3EESO poziva Komisijo, naj ohrani in razvija program COSME kot pomemben podporni instrument za MSP.
5.3.4EESO obžaluje, da je na voljo zelo malo podatkov o jasnem vplivu sredstev, namenjenih ukrepom za politiko na področju MSP v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020. Komisijo poziva, naj to nemudoma obravnava ter pri ocenjevanju njihovega učinka poroča o kvalitativnih in kvantitativnih merilih in jih spremlja.
5.3.5EESO Komisijo in države članice poziva, naj pri pripravi okvira za naslednji večletni finančni okvir učinkoviteje izvajajo načelo partnerstva. Čeprav je sodelovanje socialnih partnerjev v postopku odločanja zavezujoče, je v praksi veliko ovir, ki jim preprečujejo, da bi na odločitve resnično vplivali.
5.3.6Podpora za MSP je večinoma usmerjena v povečanje obsega raziskav in inovacij ter v zagonska podjetja. EESO ne dvomi, da so te politike pomembne, vendar želi poudariti, da bo imel od njih korist zelo majhen odstotek vseh MSP. Poziva torej k bolj raznolikim instrumentom podpore, ki bodo namenjeni vsem vrstam podjetij in bodo pokrivali vse faze njihovega življenjskega cikla.
5.4Lastniški kapital
5.4.1Razvoj unije kapitalskih trgov – razširitev skladov tveganega kapitala, trgi lastniškega kapitala – vključno z neformalnimi trgi, poslovnimi angeli in množičnim financiranjem, je izboljšal dostop do tveganega kapitala za nekatere kategorije MSP. Toda velik delež MSP od njih verjetno ne bo mogel imeti veliko koristi. Tudi inovativna podjetja, zagonska podjetja in srednja podjetja se pri uporabi novih instrumentov srečujejo s težavami, med državami pa ostajajo velike razlike zaradi stopnje razvoja lokalnih kapitalskih trgov in pomanjkanja ustrezne zakonodaje.
5.4.2EESO poziva Komisijo, naj zagotovi več informacij in mentorstva za MSP, da se razširi področje njihove strateške vizije in izboljša njihova sposobnost za uporabo lastniškega kapitala. Ker so se MSP tradicionalno večinoma zanašala na zadolževanje, je njihovo poznavanje in razumevanje alternativnih instrumentov omejeno, pri čemer omahujejo glede lastniškega financiranja. EESO priznava nedavna prizadevanja Komisije za okrepitev znanja o posameznih finančnih instrumentih, toda poudarja, da to ni dovolj, in jo poziva, naj poslovne organizacije podpre in jih spodbuja k razvoju dolgoročnega strateškega pristopa MSP k poslovnemu financiranju. Ker so te poslovne organizacije vsak dan v stiku z MSP, jim lahko pomagajo bolje razumeti, kako lahko različni instrumenti služijo različnim potrebam MSP po financiranju v različnih fazah njihovega življenjskega cikla.
6.Potreba po praktičnih, empirično podprtih ukrepih za podporo MSP
6.1Čeprav je mreža odposlancev MSP potencialno koristna, se v številnih državah žal ni pokazala njena prava dodana vrednost, poleg tega pa je zelo težko slediti rezultatom njenega dela. Da bi oživeli odlično zamisel o taki mreži, ji je treba nameniti pomembnejšo vlogo, vključno s tesnejšim in neposrednim stikom z nacionalnimi in lokalnimi organizacijami MSP ter izmenjavo dobrih praks in poročil. EESO priporoča, naj mreža ustvari in da na voljo platformo za izmenjavo dobrih praks, da se v sodelovanju z evropskimi/nacionalnimi predstavniškimi organizacijami MSP pripravi letno poročilo o učinkovitosti izvrševanja načela „najprej pomisli na male“. Priporoča tudi, da se po vzoru nacionalnega odposlanca MSP imenuje tudi odposlanec, ki ga imenujejo organizacije MSP.
6.2EESO meni, da je za odposlance koristno, če sodelujejo v letnem pregledu uspešnosti MSP in imajo splošne smernice Komisije za bolj sistematično in strukturirano sodelovanje z organizacijami MSP.
6.3Skupščina MSP se promovira kot „generalna skupščina MSP“, pri čemer EESO v celoti podpira zamisel o forumu, kjer se MSP lahko srečujejo, opredelijo pereča vprašanja in iščejo rešitve. Da bi bila skupščina MSP učinkovitejša in bi se okrepila njena vloga platforme za razpravljanje in odločanje, EESO močno priporoča, da
-organizacije MSP tesneje sodelujejo pri letni pripravi in spremljanju skupščine ter imajo pravo svetovalno vlogo;
-srečanja skupščine zagotovijo več analitičnega gradiva s pomembnimi dejstvi, trendi in pričakovanji nevtralnih raziskovalcev, predvsem akademskih ustanov;
-se dobri primeri in uspešna primerjalna analiza forumov podobne velikosti hitro izvedejo;
-se sprejme pregleden in vključujoč postopek za povabila k sodelovanju, kar bo zagotovilo ustrezno mešanico podjetnikov, organizacij MSP, posrednikov, akademskih in raziskovalnih ustanov in oblikovalcev politik iz vseh držav članic;
-se dosežejo oprijemljivi rezultati na podlagi razprav in dela skupščine, kot so ukrepi in seznam opravil. Vsako leto bi bilo treba pripraviti poročilo o izvajanju odločitev iz prejšnjega leta in ga dati na voljo;
-se pri odločanju o programu in obsegu vprašanj za razpravo med skupščino upoštevajo posvetovanja z MSP in njihovimi predstavniki.
6.4EESO je trdno prepričan, da zastopanost poveča učinkovitost politik in ukrepov na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter lahko dodatno spodbudi socialni dialog na sektorski ravni, zato poziva k boljši zastopanosti MSP z vlaganjem v skupne ukrepe močnih predstavniških organizacij MSP ter z izmenjavo izkušenj in dobrih praks.
6.5Nekateri informativni spletni portali Komisije, ki so pomembni za MSP, niso prevedeni v vse jezike EU, zaradi česar so MSP v slabšem položaju. Enako velja za večino javnih posvetovanj.
6.6EESO skrbi, da se preveč študij in anket Komisije odda v zunanje izvajanje zasebnim svetovalcem, ki nimajo poglobljenega znanja o politikah na področju MSP in njihovih učinkih, ker niso v vsakodnevnem stiku z MSP in jih ne predstavljajo. Nujno so potrebni neodvisni znanstveni organi in javna/zasebna partnerstva v sodelovanju z organizacijami MSP, da se na ravni EU zagotovi dejanska dodana vrednost za MSP.
7.Upravna in regulativna bremena
7.1Za MSP ostajajo velika ovira evropska, nacionalna, regionalna in lokalna regulativna bremena, saj običajno nimajo ustreznih sredstev za soočanje s težavami, ki nastajajo zaradi čezmerne regulacije. EESO vztraja, da postopki za zagotavljanje skladnosti ne bi smeli biti po nepotrebnem dragi ali dolgotrajni. Pri sprejemanju zakonodaje na evropski, nacionalni in regionalni ravni se mora spodbujati načelo tihega soglasja. Države članice je treba spodbuditi, da poskrbijo, da višina upravnih taks ne presega upravnih stroškov.
7.2Ustrezne službe Komisije bi morale temeljiteje in bolj sistematično uporabljati načelo „samo enkrat“ in test MSP, njuna uporaba pa bi morala biti pravno zavezujoča. Ta je namreč trenutno v praksi zelo omejena, saj je prepuščena dobri volji držav članic. To prizadevanje bi moralo zajeti tako zakonodajo kot upravne postopke, ki vplivajo na MSP (vključno z uvedbo enega samega sogovornika in zmanjšanjem obveznosti poročanja).
7.3EESO poziva Komisijo, naj pregleda svoje obljube glede ocen različnih zakonodajnih besedil in uredb, ki so še v obravnavi ali se z njimi zamuja, in naj hitro začne s tistimi besedili, ki so povezana z MSP. Komisijo poziva tudi, naj okrepi in poveča upravno zmogljivost posebnega direktorata za MSP.
7.4Komisija mora zagotoviti, da se ocena učinka in program REFIT po potrebi posebej osredotočita na potrebe MSP. To se mora odražati tudi v državah članicah. Namen, da bi se raziskala možnost zmanjšanja čezmernega prenašanja predpisov v državah članicah, kot ga je v pregledu SBA navedla Komisija, je treba izvajati v praksi, vključno s spodbujanjem držav članic, naj določen centralni organ pooblastijo za spremljanje. To je lahko v obliki storitve zgodnjega opozarjanja, spremljanja skladnosti prenosa zakonodaje EU na nacionalno, regionalno in lokalno raven, da se preprečijo pretirano natančno izvrševanje predpisov in nepotrebna upravna bremena. EESO predlaga tudi, da bi morale agende odposlancev MSP nujno vključevati vprašanja, ki so del regulativne agende Komisije.
7.5EESO poziva evropske in nacionalne oblikovalce politik, naj zagotovijo, da predstavniki evropskih, nacionalnih, regionalnih in lokalnih poslovnih združenj sistematično pregledujejo nove predpise in njihovo izvajanje in da se bolj razširijo najboljše prakse nekaterih držav članic, ki temeljijo na pristopu „eden noter, drugi ven“ – kjer je to mogoče, bi se morala nova uredba, ki vpliva na MSP, sprejeti le, če stara uredba preneha veljati.
7.6EESO se zaveda, kako pomembni so prenosi podjetij za MSP, zlasti za družinska podjetja, zato poziva k hitrim ukrepom za njihovo lažjo izvedbo in poenostavitev po zmernih cenah.
7.7Širše je treba podpirati kulturo prevzemanja tveganja, tudi z vzpostavitvijo ugodnejšega zakonodajnega okvira za drugo priložnost. Projekte, kot sta PRE-SOLVE in Early Warning Europe, bi morali nadalje razvijati in posnemati v vseh državah članicah.
8.Človeški viri
8.1Večino novih delovnih mest v EU ustvarijo MSP, ki pa se v zadnjem času soočajo z resnimi težavami pri dostopu do kvalificirane delovne sile, zlasti delavcev z znanjem in spretnostmi s področja digitalnega gospodarstva, med drugim zaradi poslabšanja demografskih razmer v mnogih regijah z vidika prebivalstva in njegovega staranja.
8.2Tudi v regijah, v katerih število prebivalcev narašča, imajo MSP težave z zaposlovanjem in ohranjanjem visoko kvalificiranih delavcev ter s spoštovanjem vse večjih regulativnih in upravnih zahtev institucij trga dela. MSP potrebujejo pomoč pri prepoznavanju, privabljanju in usposabljanju človeških virov. Potrebni so ukrepi za podporo MSP v zvezi z usposabljanjem na področju zdravja in varnosti ter zdravstvenimi storitvami za delavce – na primer nudenje takih storitev grozdu ali skupini MSP, da se znižajo stroški in omejijo tehnične formalnosti.
8.3EESO poziva Komisijo, naj razvije ukrepe podpore za zagotavljanje prilagojenih programov usposabljanja in kvalificiranja delavcev zunaj glavne sezone in spodbuja države članice k vzpostavitvi sistemov za redno organizacijo takih programov, saj mala podjetja trpijo zaradi visoke stopnje odpovedi. Ti ukrepi bodo pomagali MSP, da premagajo pomanjkljivosti trga dela, ki ovirajo njihove možnosti za razvoj.
8.4EESO poudarja zlasti potrebo po pogostejšem vajeništvu, ter pripravi posebnih programov mentorstva in tutorstva, da bi se soočili s problemom brezposelnosti mladih. To mora imeti čim manjše upravno breme za MSP.
8.5EESO ugotavlja, da se večanje števila zaposlenih pojavlja predvsem v sektorju MSP in zlasti pri srednjih podjetjih. Hkrati je izziv iskanje primernih načinov za zagotavljanje priložnosti za socialni dialog med delojemalci in delodajalci v teh podjetjih ter njegovo oblikovanje v posebno strukturo. K temu lahko prispeva pobuda za zbiranje inovativnih primerov iz najboljših praks različnih držav.
9.Podjetništvo
9.1EESO v skladu s prejšnjimi mnenji izraža zaskrbljenost, ker nedavni podatki kažejo, da „podjetništvo iz nujnosti“ vodi pred „podjetništvom zaradi priložnosti“, ter poziva Komisijo in države članice, naj spremenijo ta trend in spodbujajo krepitev kulture podjetništva v Evropi.
9.2Akcijski načrt za podjetništvo se še zdaleč ne izvaja. EESO meni, da bi bilo vsakršno nadaljnje odlašanje zelo škodljivo, saj je podjetniškega duha v Evropi že tako manj kot v ostalih delih sveta, sedanji ukrepi pa imajo omejen učinek.
9.3Zaskrbljujoče je, da MSP in še zlasti mikro podjetja v svojem čezmejnem poslovanju slabo izkoriščajo notranji digitalni trg. Treba je spodbujati njihovo sodelovanje ob enakih tržnih pogojih in enakopravno z velikimi mednarodnimi in evropskimi spletnimi trgovci. MSP je treba potrditi njihovo pravico do izbire trga, na katerem želijo poslovati, in pogodbeno svobodo, da se povrne zaupanje v izvajanje spletnih čezmejnih transakcij.
9.4EESO poziva, naj se ustvari splošno pozitivno vzdušje, ki lahko spodbudi podjetniško aktivnost za vse, brez posebnega poudarka na določenih skupinah podjetnikov. Zato je nujno potreben akcijski načrt za izobraževanje o podjetniški miselnosti.
9.5EESO poudarja pomen kulturnih in socialnih norm ter poziva Evropsko komisijo in države članice, naj bodo bolj inovativne pri iskanju načinov za obravnavanje kulture nenaklonjenosti tveganju. Vrednost podjetnikov in podjetij ter njihova ključna vloga pri ustvarjanju delovnih mest in rasti se morata bolj spodbujati, vključno z oblikovanjem posebnega stebra pravic podjetnikov, ki bi moral zajemati vse posebne oblike podjetništva, in razglasitvijo leta podjetnikov. Komisija in države članice morajo izboljšati okvirne pogoje za podjetništvo, kot so dostop do financiranja, regulativni okvir in podjetniško izobraževanje.
9.6EESO poziva Komisijo, naj podpre in spodbuja svetovalne službe in programe za izboljšanje upravljanja malih in družinskih tradicionalnih podjetij, saj je vse v teh podjetjih neposredno povezano s tem dejavnikom, pa tudi za vseživljenjsko učenje, vključno z zagotavljanjem spletnih izobraževalnih orodij na področjih, kot so poslovno načrtovanje in proizvodni standardi, potrošniška zakonodaja ali druge uredbe.
10.Dostop do trgov
10.1Nekatere raziskave kažejo, da le zelo majhen delež MSP dojema notranji trg kot svoj domači trg. Čeprav večina MSP deluje lokalno, so njihove poslovne dejavnosti izjemno odvisne od predpisov o notranjem trgu. EESO poziva k poglobitvi notranjega trga tako za blago kot tudi za storitve, k zmanjšanju regulativnih in upravnih ovir ter oblikovanju instrumentov v podporo širitve MSP na notranjem trgu.
10.2EESO poziva Komisijo, naj oceni, kateri instrumenti za MSP v različnih sektorjih bi lahko pomagali k njihovi večji aktivnosti in vključenosti pri sodelovanju v trgovinskih sporazumih in pogajanjih o trgovinski zaščiti, in si prizadeva za večje spodbujanje najučinkovitejših instrumentov, pri čemer naj načelo „najprej pomisli na male“ umesti v središče trgovinske politike EU.
10.3EESO poudarja dejstvo, da so MSP za EU vse pomembnejša, in poziva k takojšnjim ukrepom za povečanje njihove internacionalizacije, da bodo lahko izkoristila priložnosti na tujih trgih.
10.4EESO poziva Komisijo, naj zagotovi boljše in učinkovitejše delovanje centrov za MSP, ki so namenjeni pomoči MSP pri vstopanju na pomembne trge, kot sta med drugim Kitajska in Japonska. Poziva jo tudi, naj zagotovi boljše in učinkovitejše sodelovanje med predstavniškimi organizacijami MSP in organi za standardizacijo v zvezi z obstoječimi in novimi tehničnimi standardi EU.
10.5Nekatere države članice poročajo o nepoštenih trgovskih praksah s strani velikih trgovskih verig, ki MSP nalagajo pretirano težke trgovinske pogoje. To vprašanje je treba dodatno proučiti in ustrezno obravnavati.
10.6EESO tudi poziva Komisijo, naj si z evropskimi in nacionalnimi programi bolj prizadeva za večji delež malih podjetij, ki z upravo sklenejo pogodbo o javnih naročilih.
10.7EESO meni, da je pomembno, da se organizacije MSP vključijo v partnerstva, da se lahko z usposabljanjem in večjo koordinacijo soočijo s posledicami naravnih in drugih nesreč na ravni EU.
V Bruslju, 18. decembra 2017
Martin SIECKER
predsednik strokovne skupine za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
_____________