OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE DELEGIRANEGA AKTA

Računovodska direktiva (2013/34/EU 1 ), kakor je bila spremenjena z direktivo o poročanju podjetij o trajnostnosti (2022/2464 2 ), določa, da morajo velika ter mala in srednja podjetja, ki kotirajo na borzi, ter obvladujoča podjetja velikih skupin v poseben oddelek svojega poslovnega poročila vključiti informacije, potrebne za razumevanje vplivov podjetja na trajnostnostne zadeve, in informacije, potrebne za razumevanje, kako trajnostnostne zadeve vplivajo na razvoj, uspešnost in položaj podjetja 3 .

Te informacije je treba sporočati v skladu z evropskimi standardi poročanja o trajnostnosti (ESRS), ki jih Komisija sprejme z delegiranimi akti, v katerih je treba določiti vsebino in po potrebi strukturo za predstavitev teh informacij 4 . Te informacije vključujejo informacije v zvezi s kratko-, srednje- in dolgoročnimi časovnimi obdobji, kot je ustrezno 5 , ter vsebujejo 6 : (i) kratek opis poslovnega modela in strategije podjetja; (ii) opis časovno omejenih ciljev v zvezi s trajnostnostnimi zadevami, ki jih določi podjetje; (iii) opis vloge upravnih, poslovodnih in nadzornih organov v zvezi s trajnostnostnimi zadevami in ustreznega strokovnega znanja ter znanj in spretnosti ali dostopa do njih; (iv) opis politik podjetja glede trajnostnostnih zadev; (v) informacije o obstoju sistemov spodbud, povezanih s trajnostnostnimi zadevami; (vi) opis postopka skrbnega pregleda, ki ga podjetje izvaja v zvezi s trajnostnimi zadevami; (vii) glavne dejanske ali morebitne škodljive vplive, povezane z lastnimi dejavnostmi podjetja in njegovo vrednostno verigo; (viii) vse ukrepe, ki jih sprejme podjetje v zvezi z dejanskimi ali morebitnimi škodljivimi vplivi, in rezultat takih ukrepov; (ix) opis glavnih tveganj za podjetje v zvezi s trajnostnostnimi zadevami; (x) kazalnike, ki so pomembni za zahtevana razkritja. Po potrebi vsebuje informacije o lastnih dejavnostih podjetja in njegovi vrednostni verigi, vključno z njegovimi proizvodi in storitvami, poslovnimi odnosi in dobavno verigo.

Standardi poročanja o trajnostnosti morajo izpolnjevati tudi naslednje zahteve: (i) zagotavljajo kakovost sporočenih informacij 7 ; (ii) preprečujejo nesorazmerno upravno breme za podjetja 8 ; (iii) določajo informacije, ki jih morajo podjetja razkriti o posebnih okoljskih, socialnih in človekovih pravicah ter upravljavskih dejavnikih 9 ; (iv) določajo v prihodnost usmerjene, retrospektivne, kvalitativne in kvantitativne informacije, kot je ustrezno, ki jih morajo podjetja sporočiti 10 ; (v) upoštevajo težave, s katerimi se lahko srečujejo podjetja pri zbiranju informacij od udeležencev celotne vrednostne verige 11 ; (vi) določajo razkritja o vrednostnih verigah, ki so sorazmerna in relevantna glede na zmogljivosti in značilnosti podjetij v vrednostnih verigah ter glede na obseg in kompleksnost njihovih dejavnosti 12 ; (vii) ne določajo razkritij, zaradi katerih bi morala podjetja od MSP v svoji vrednostni verigi pridobiti informacije, ki presegajo informacije, ki jih je treba razkriti v skladu s standardi poročanja o trajnostnosti za MSP 13 ; (viii) v največji možni meri upoštevajo delo nekaterih svetovnih pobud za določanje standardov ter nekatere obstoječe standarde in okvire, pa tudi zahteve, ki izhajajo iz posebnih aktov Unije 14 .

Komisija mora te standarde sprejeti ob upoštevanju strokovnega nasveta EFRAG 15 , neprofitnega združenja, ustanovljenega v skladu z belgijskim pravom, ki služi evropskemu javnemu interesu na področju računovodskega poročanja in poročanja o trajnostnosti s tem, da razvija in spodbuja evropska stališča na področju računovodskega poročanja in poročanja o trajnostnosti. Strokovni nasvet EFRAG mora prav tako izpolnjevati nekatere zahteve 16 . EFRAG je leta 2022 spremenila svoje upravljanje, da bi odražalo njeno novo vlogo pri razvoju ESRS. Zlasti je spremenila svoje članstvo, da bi odražalo ravnovesje med deležniki, vključno s podjetji, vlagatelji, revizorji, sindikati, civilno družbo, pripadniki akademske skupnosti in nacionalnimi organi za določanje računovodskih standardov.

V skladu z računovodsko direktivo mora Komisija do 30. junija 2023 sprejeti prvi sklop standardov poročanja o trajnostnosti 17 . Ti standardi morajo določati informacije, ki jih morajo podjetja sporočiti v skladu s členom 19a(1) in (2) ter členom 29a(1) in (2) računovodske direktive, vključno vsaj z informacijami, ki jih udeleženci na finančnem trgu potrebujejo za izpolnjevanje obveznosti razkritja iz uredbe o razkritjih v zvezi s trajnostnostjo (2019/2088) 18 .

EFRAG je 22. novembra 2022 Komisiji predložila strokovni nasvet o prvem sklopu standardov 19 . Ta strokovni nasvet je bil pripravljen na podlagi delovnega programa, o katerem je bilo decembra 2021 opravljeno posvetovanje s Komisijo. Priloženi so mu analiza stroškov in koristi, ki vključuje analizo vplivov strokovnega nasveta na trajnostnostne zadeve, obvestilo o predpisanem postopku, ki ga EFRAG uporablja pri pripravi svojega strokovnega nasveta, in pojasnilo, kako strokovni nasvet upošteva delo nekaterih svetovnih pobud za določanje standardov ter nekatere obstoječe standarde in okvire, pa tudi zahteve, ki izhajajo iz posebnih aktov Unije.

S tem delegiranim aktom se sprejema prvi sklop evropskih standardov poročanja o trajnostnosti (ESRS), ki jih podjetja uporabijo za poročanje o trajnostnosti v skladu s členoma 19a in 29a računovodske direktive. ESRS v tem prvem sklopu so nesektorski, kar pomeni, da se uporabljajo za vsa podjetja, ki spadajo na področje uporabe direktive o poročanju podjetij o trajnostnosti, ne glede na sektor ali sektorje, v katerih poslujejo. Komisija bo spremljala izvajanje standardov iz tega delegiranega akta, da bi zagotovila, da bodo privedli do razkritja ustreznih, zanesljivih in primerljivih informacij o trajnostnosti.

Komisija naj bi v prihodnjih letih sprejela dodatne delegirane akte za dodatne sklope standardov. Direktiva o poročanju podjetij o trajnostnosti določa, da mora Komisija do junija 2024 sprejeti: sektorske standarde, sorazmerne standarde za MSP, ki kotirajo na borzi, in standarde za podjetja zunaj EU.

2.POSVETOVANJA PRED SPREJETJEM AKTA

Preden je EFRAG Komisiji predložila strokovni nasvet, je od maja do julija 2022 organizirala več dogodkov za ozaveščanje z različnimi skupinami deležnikov in izvedla javno posvetovanje o 13 osnutkih ESRS za javno obravnavo, ki jih je od aprila do avgusta 2022 pripravila projektna skupina EFRAG. EFRAG je na podlagi pripomb, prejetih med temi posvetovanji, revidirala osnutke za javno obravnavo, pri čemer je obravnavala pomisleke deležnikov. Glavna področja sprememb so bila:

(a)znatno zmanjšanje števila zahtev po razkritju in podatkovnih točk. EFRAG je število zahtev po razkritju zmanjšala za 40 %, število posameznih podatkovnih točk pa za približno 50 %;

(b)nadaljnje upoštevanje svetovnih standardov poročanja, zlasti za zagotovitev čim večje interoperabilnosti s prihodnjimi standardi, ki jih razvija Odbor za mednarodne standarde trajnostnosti, in standardi organizacije Global Reporting Initiative;

(c)osrednejša vloga v postopku ocenjevanja pomembnosti in zlasti odprava načela, da je treba vse informacije, določene v standardih, šteti za pomembne za podjetje, razen če se dokaže drugače (tako imenovana „izpodbojna domneva“). V skladu s strokovnim nasvetom EFRAG, predloženim Komisiji, bi podjetje, ki poroča, ocenilo pomembnost vseh razkritij, razen:

–vseh zahtev po razkritju in podatkovnih točk v standardu Splošna razkritja, ki določa bistvene informacije, ki jih je treba razkriti, ne glede na to, katera trajnostnostna zadeva se obravnava,

–vseh zahtev po razkritju in podatkovnih točk v podnebnem standardu, ki bi bile obvezne za vsa podjetja, ki spadajo na področje uporabe,

–vseh zahtev po razkritju in podatkovnih točk, vključenih v standarde, ker neposredno ustrezajo potrebam drugih oseb po informacijah, da izpolnijo svoje zahteve po razkritju v skladu z ločenimi zakonodajnimi akti. To se nanaša zlasti na informacije, ki jih udeleženci na finančnih trgih potrebujejo za izpolnitev svojih zahtev po razkritju glede glavnih škodljivih vplivov v skladu z uredbo o razkritjih v zvezi s trajnostnostjo; informacije o trajnostnosti, ki jih upravljavci referenčnih vrednosti potrebujejo za izpolnitev svojih zahtev po razkritju v skladu z uredbo o referenčnih vrednostih, ter informacije, ki jih finančne institucije potrebujejo za izpolnitev svojih tako imenovanih zahtev po razkritju v okviru tretjega stebra v skladu z uredbo o kapitalskih zahtevah. Te zahteve po razkritju in podatkovne točke bi bile obvezne tudi za vsa podjetja, ki spadajo na področje uporabe;

–številne zahteve po razkritju in podatkovne točke v zvezi z lastno delovno silo podjetja, ki bi bile obvezne za podjetja z več kot 250 zaposlenimi;

(d)postopno uvajanje številnih zahtev po razkritju, ki se štejejo za zahtevnejše za podjetja. Podjetjem bi bilo dovoljeno, da za obdobje treh let izpustijo metrike (podatke) v svojih vrednostnih verigah. Poleg tega bi obstajalo določeno postopno uvajanje, ki bi trajalo od enega do treh let, za nekatere informacije o naslednjih vprašanjih: finančni učinki na podjetje, ki izhajajo iz podnebja; razčlenitev zaposlenih po spolu; obseg kolektivnih pogajanj; ustrezne plače; socialna zaščita in usposabljanje ter razvoj znanj in spretnosti.

V analizi stroškov in koristi, ki jo je EFRAG izvedla v zvezi s prvim sklopom osnutkov ESRS 20 , je predstavljena ocena učinka prvega sklopa standardov na različne skupine deležnikov (tj. predvsem na podjetja iz EU, vlagatelje, nevladne organizacije, sindikate in družbo na splošno). V oceni stroškov in koristi se razlikuje med neposrednimi stroški in koristmi ter posrednimi stroški in koristmi 21 . Na splošno so stroški kratkoročno veliko bolj vidni, oprijemljivi in merljivi, koristi pa so večinoma neoprijemljive in neizmerljive ter odvisne od drugih zakonodajnih in nezakonodajnih dogodkov, pri čemer bodo postale očitne šele srednje- in dolgoročno. Ti ocenjeni stroški in koristi temeljijo na predlaganih standardih, ki jih je predložila EFRAG, in ne na končnem predlaganem delegiranem aktu, ki ga je predstavila Komisija.

Potem ko je EFRAG Komisiji predložila strokovni nasvet in preden je bil sprejet ta delegirani akt, je Komisija v skladu z računovodsko direktivo izvedla naslednji posvetovanji 22 :

–skupno posvetovanje s strokovno skupino držav članic za trajnostno financiranje in Računovodskim regulativnim odborom 23 ;

–posvetovanje z Evropskim organom za vrednostne papirje in trge (ESMA), Evropskim bančnim organom (EBA), Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA), Evropsko agencijo za okolje (EEA), Agencijo Evropske unije za temeljne pravice (FRA), Evropsko centralno banko (ECB), Odborom evropskih organov za nadzor revizorjev (CEAOB) in platformo za trajnostno financiranje.

Poleg tega je Komisija v skladu s smernicami za boljše pravno urejanje predlagano končno različico delegiranega akta za štiritedensko obdobje za povratne informacije javnosti, in sicer od 9. junija do 7. julija 2023, objavila na portalu Povejte svoje mnenje.

Ta posvetovanja so potrdila, da osnutki standardov, ki jih je predložila EFRAG, na splošno izpolnjujejo nalogo direktive o poročanju podjetij o trajnostnosti in bi dosegli načrtovane cilje politike v okviru evropskega zelenega dogovora. Hkrati so nekateri anketiranci opozorili, da so zahteve po razkritju, ki jih je predložila EFRAG, za mnoga podjetja zahtevne, zlasti za podjetja, za katera prej niso veljale pravne zahteve za sporočanje informacij o trajnostnosti. Nekatere najzahtevnejše zahteve po razkritju v osnutkih standardov, ki jih je predložila EFRAG, naj bi se nanašale na biotsko raznovrstnost, lastno delovno silo podjetja in razkritja v zvezi z delavci v vrednostni verigi, prizadetimi skupnostmi ter potrošniki in končnimi uporabniki.

Drugi anketiranci so osnutke standardov, ki jih je predložila EFRAG, podprli, in sicer vključno s predlaganim pristopom k pomembnosti, postopnim uvajanjem določenih zahtev po razkritju in določitvijo, katera razkritja bi morala biti obvezna. Številni anketiranci so poudarili potrebo po skladnosti med informacijami, ki jih podjetja razkrijejo na podlagi ESRS, in informacijami, ki jih potrebujejo udeleženci na finančnem trgu, upravljavci referenčnih vrednosti in finančne institucije, da bi izpolnili svoje obveznosti razkritja iz uredbe o razkritjih za trajnostno financiranje, uredbe o referenčnih vrednostih oziroma uredbe o kapitalskih zahtevah.

Številni anketiranci so poudarili, da so potrebne dodatne smernice, ki bi podjetjem omogočile učinkovito in dosledno uporabo standardov, zlasti v zvezi s postopkom ocenjevanja pomembnosti in razkritjem informacij o vrednostni verigi, vendar ne samo v zvezi z njim. Nekateri anketiranci so predložili tudi predloge za izboljšanje skladnosti nekaterih določb standardov z direktivo o poročanju podjetij o trajnostnosti ali drugimi zakonodajnimi akti EU.

Poleg tega je Komisija v svoji strategiji za dolgoročno konkurenčnost poudarila pomen regulativnega sistema, ki zagotavlja, da se cilji dosežejo z minimalnimi stroški. Zavezala se je, da bo racionalizirala obveznosti poročanja in hkrati ohranila ambiciozne cilje svoje zakonodaje. Čeprav so nekatere obveznosti poročanja bistvene, morajo biti čim bolj učinkovite, pri čemer se je treba izogibati prekrivanju, odpraviti nepotrebna bremena ter v čim večji meri uporabljati digitalne in interoperabilne rešitve. V duhu te zaveze so se s to pobudo dodatno racionalizirale obveznosti poročanja, ne da bi to vplivalo na doseganje cilja Direktive. Natančneje, Komisija je v osnutke standardov, ki jih je predložila EFRAG, uvedla naslednje spremembe, zlasti da bi zagotovila sorazmernost in podjetjem olajšala pravilno uporabo standardov:

·pomembnost: podjetje bo za vse standarde ter vse zahteve po razkritju in podatkovne točke v okviru posameznega standarda ocenilo pomembnost, razen za zahteve po razkritju, določene v standardu Splošna razkritja. To se od predloga EFRAG razlikuje le v tem, da je EFRAG predlagala tri druga izvzetja iz splošnega načela pomembnosti (podnebni standard; podatkovne točke, ki izhajajo iz uredbe o razkritjih v zvezi s trajnostnostjo, uredbe o referenčnih vrednostih in zahtev po razkritju iz tretjega stebra iz uredbe o kapitalskih zahtevah, ter v primeru podjetij z več kot 250 zaposlenimi nekatere podatkovne točke v zvezi z lastno delovno silo podjetja). S širšo uporabo načela pomembnosti in zahtevo, da se morajo podjetja osredotočiti na tiste vplive, tveganja in priložnosti, ki so bili ocenjeni kot pomembni, se pričakuje, da bo ta ukrep privedel do znatnega zmanjšanja bremena za podjetja in pomagal zagotoviti, da so standardi sorazmerni. Zahteve po razkritju, ki so predmet pomembnosti, pa niso prostovoljne. Zadevne informacije je treba razkriti, če so pomembne, postopek ocenjevanja pomembnosti, ki ga izvede podjetje, pa je predmet zunanjega zagotovila v skladu z določbami direktive o poročanju podjetij o trajnostnosti. Standardi od podjetij zahtevajo, da izvedejo zanesljivo oceno pomembnosti za zagotovitev, da bodo razkrite vse informacije, potrebne za izpolnitev ciljev in zahtev iz direktive o poročanju podjetij o trajnostnosti. Komisija je EFRAG pozvala, naj pripravi dodatne smernice za podjetja, med drugim o oceni pomembnosti. Standardi določajo tudi, da:

–če podjetje ugotovi, da podnebne spremembe niso pomembna tema in da zato ne poroča v skladu z navedenim standardom, razkrije podrobno razlago ugotovitev iz svoje ocene pomembnosti v zvezi s podnebnimi spremembami. Ta določba je vključena zaradi priznavanja razširjenih in sistemskih učinkov podnebnih sprememb na celotno gospodarstvo.

–Če podjetje ugotovi, da podatkovna točka, ki izhaja iz uredbe o razkritjih v zvezi s trajnostnostjo, uredbe o referenčnih vrednostih ali zahtev po razkritju iz tretjega stebra iz uredbe o kapitalskih zahtevah, ni pomembna, izrecno navede, da zadevna podatkovna točka „ni pomembna“. Poleg tega podjetja razkrijejo preglednico z vsemi takšnimi podatkovnimi točkami, v kateri navedejo, kje jih je mogoče najti v njihovi izjavi o trajnostnosti, ali ustrezno navedejo, da točka „ni pomembna“. Namen teh določb je udeležencem na finančnem trgu, upravljavcem referenčnih vrednosti in finančnim institucijam olajšati izpolnjevanje njihovih obveznosti razkritja v skladu z uredbo o razkritjih v zvezi s trajnostnostjo, uredbo o referenčnih vrednostih oziroma uredbo o kapitalskih zahtevah.

·postopno uvajanje nekaterih zahtev: poleg postopnega uvajanja, ki ga je predlagala EFRAG, je Komisija predvidela nadaljnje postopno uvajanje, ki bo vsem podjetjem, zlasti manjšim podjetjem, za katera se prvič uporabljajo zahteve glede poročanja o trajnostnosti, pomagalo učinkovito uporabljati standarde. Dodatna postopna uvajanja, ki jih je uvedla Komisija, so:

–podjetja z manj kot 750 zaposlenimi lahko izpustijo: podatke o emisijah TGP obsega 3 in zahteve po razkritju, določene v standardu o lastni delovni sili, in sicer v prvem letu uporabe standardov, ter zahteve po razkritju, določene v standardih o biotski raznovrstnosti in delavcih v vrednostni verigi, prizadetih skupnostih ter potrošnikih in končnih uporabnikih, in sicer v prvih dveh letih uporabe standardov;

–vsa podjetja lahko v prvem letu uporabe standardov izpustijo naslednje informacije: pričakovane finančne učinke, povezane z nepodnebnimi okoljskimi vprašanji (onesnaževanje, voda, biotska raznovrstnost in raba virov), in nekatere podatkovne točke, povezane z njihovo lastno delovno silo (socialna zaščita, invalidi, z delom povezane bolezni ter usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja).

·nekatera prostovoljna razkritja: osnutki standardov, ki jih je predložila EFRAG, so že vključevali številne prostovoljne podatkovne točke. Poleg tega je Komisija več obveznih podatkovnih točk na podlagi predloga EFRAG preoblikovala v prostovoljne podatkovne točke. Med njimi so na primer: načrti za prehod v zvezi z biotsko raznovrstnostjo; nekateri kazalniki o „delavcih, nezaposlenih v lastni delovni sili“ podjetja 24 , in pojasnilo, zakaj lahko podjetje meni, da določena tema v zvezi s trajnostnostjo ni pomembna;

·dodatna prožnost pri nekaterih razkritjih: poleg tega, da so nekatere podatkovne točke postale prostovoljne, je Komisija uvedla tudi določeno prožnost pri nekaterih obveznih podatkovnih točkah. Na primer, dodatna prožnost pri zahtevah po razkritju glede finančnih učinkov, ki izhajajo iz tveganj glede trajnostnosti, ter sodelovanju z deležniki in metodologiji, ki jo je treba uporabiti v postopku ocenjevanja pomembnosti. Poleg tega je Komisija spremenila podatkovne točke v zvezi s korupcijo in podkupovanjem ter zaščito žvižgačev, za katere bi se lahko štelo, da so bile v nasprotju s pravico, da se ne prispeva k samoobtožbi;

·skladnost s pravnim okvirom EU: tehnične spremembe za zagotovitev boljše usklajenosti z drugimi določbami računovodske direktive in drugimi ustreznimi zakonodajnimi akti, na primer v zvezi z direktivo o preglednosti plačil ter Evropskim registrom izpustov in prenosov onesnaževal;

·interoperabilnost s svetovnimi pobudami za določanje standardov: Komisija in EFRAG sta še naprej tesno sodelovali z Odborom za mednarodne standarde trajnostnosti in organizacijo Global Reporting Initiative, da bi zagotovili visoko stopnjo interoperabilnosti z ESRS, osnutek ESRS pa je bil na podlagi tega sodelovanja dodatno spremenjen;

·redakcijske spremembe in spremembe glede predstavitve: Komisija je uvedla redakcijske spremembe in spremembe glede predstavitve, da bi izboljšala jasnost, uporabnost in skladnost standardov. To na primer vključuje uvedbo dogovorjenega zapisa za jasno opredelitev vseh pojmov, ki so v ESRS natančno opredeljeni.

Komisija pričakuje, da bodo predlagani dodatni ukrepi postopnega uvajanja omogočili skupno znižanje stroškov v obdobju postopnega uvajanja v višini 1 172 milijonov EUR v primerjavi z osnutki standardov, ki jih je predlagala EFRAG. Poleg tega Komisija ocenjuje, da se bodo zaradi predlaganih sprememb v zvezi s pomembnostjo skupaj s preoblikovanjem nekaterih razkritij v prostovoljna razkritja stroški zmanjšali za 230 milijonov EUR letno v primerjavi s predlogom EFRAG. Te ocene stroškov temeljijo na najpomembnejših spremembah v primerjavi z osnutki EFRAG. Temeljijo na zadržanih predpostavkah, saj dodatnih znižanj stroškov zaradi drugih sprememb (dodatna prožnost pri nekaterih razkritjih, izboljšana skladnost s pravnim okvirom EU, interoperabilnost s svetovnimi pobudami za določanje standardov ter redakcijske spremembe in spremembe glede predstavitve) na tej stopnji ni bilo mogoče smiselno količinsko opredeliti.

Komisija vzpostavlja mehanizem za razlago, da bi zagotovila uradno razlago standardov. Komisija je EFRAG tudi pozvala, naj objavi dodatne smernice in izobraževalno gradivo, v katerih bo obravnavala postopek ocenjevanja pomembnosti in druga vprašanja.

Poleg tega je Komisija ocenila skladnost tega delegiranega akta s ciljem podnebne nevtralnosti iz člena 2(1) evropskih podnebnih pravil (Uredba (EU) 2021/1119) 25 in ciljem zagotavljanja napredka pri prilagajanju iz člena 5 navedene uredbe.

3.PRAVNI ELEMENTI DELEGIRANEGA AKTA

Ta delegirani akt temelji členu 29b(1), prvi pododstavek, računovodske direktive.

Določa evropske standarde poročanja o trajnostnosti (ESRS), ki jih podjetja uporabljajo pri svojem poročanju o trajnostnosti v skladu s členoma 19a in 29a računovodske direktive.

Temu delegiranemu aktu so priložene naslednje priloge:

–Priloga I, ki vključuje:

·medsektorske standarde:

ESRS 1 Splošne zahteve,

ESRS 2 Splošna razkritja,

·standarde o okoljskih, socialnih in upravljavskih zadevah:

ESRS E1 Podnebne spremembe,

ESRS E2 Onesnaževanje,

ESRS E3 Vodni in morski viri,

ESRS E4 Biotska raznovrstnost in ekosistemi,

ESRS E5 Raba virov in krožno gospodarstvo,

ESRS S1 Lastna delovna sila,

ESRS S2 Delavci v vrednostni verigi,

ESRS S3 Prizadete skupnosti,

ESRS S4 Potrošniki in končni uporabniki,

ESRS G1 Poslovno ravnanje;

–Priloga II, ki vključuje seznam kratic in glosar z opredelitvami pojmov, ki se uporabljajo za namene poročanja o trajnostnosti v skladu z ESRS.

Ta delegirani akt se uporablja od 1. januarja 2024 za podjetja, za katera so se že uporabljale zahteve glede nefinančnega poročanja, uvedene z direktivo o nefinančnem poročanju. Njegova uporaba se bo postopno uvedla za druge kategorije podjetij na podlagi postopnega pristopa iz člena 5 direktive o poročanju podjetij o trajnostnosti 26 . MSP, ki kotirajo na borzi, bodo lahko svoje zahteve glede poročanja v skladu z direktivo o poročanju podjetij o trajnostnosti izpolnila s poročanjem v skladu z ločenimi in sorazmernimi standardi, ki jih bo Komisija sprejela do konca junija 2024.    

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) …/…

z dne 31.7.2023

o dopolnitvi Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede standardov poročanja o trajnostnosti

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS 27 in zlasti člena 29b(1), prvi pododstavek, Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Direktiva 2013/34/EU, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2022/2464 28 , določa, da morajo velika podjetja, mala in srednja podjetja z vrednostnimi papirji, uvrščenimi v trgovanje na reguliranih trgih EU, ter obvladujoča podjetja velikih skupin v poseben oddelek svojega poslovnega poročila ali konsolidiranega poslovnega poročila vključiti informacije, potrebne za razumevanje vplivov podjetja na trajnostnostne zadeve, ter informacije, potrebne za razumevanje, kako trajnostnostne zadeve vplivajo na razvoj, uspešnost in položaj podjetja. Podjetja morajo te informacije pripraviti v skladu s standardi poročanja o trajnostnosti od poslovnega leta iz člena 5(2) Direktive (EU) 2022/2464 za vsako kategorijo podjetij.

(2)Komisija mora do 30. junija 2023 sprejeti prvi sklop standardov, ki določajo informacije, ki jih morajo podjetja sporočiti v skladu s členom 19a(1) in (2) ter členom 29a(1) in (2) navedene direktive, vključno vsaj z informacijami, ki jih udeleženci na finančnem trgu potrebujejo za izpolnitev obveznosti razkritja iz Uredbe (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta 29 .

(3)Komisija je upoštevala strokovni nasvet EFRAG. Neodvisni strokovni nasvet EFRAG izpolnjuje merila iz člena 49(3b), prvi, drugi in tretji pododstavek, Direktive 2013/34/EU. Da bi Komisija zagotovila sorazmernost in podjetjem olajšala pravilno uporabo standardov, je uvedla spremembe strokovnega nasveta EFRAG v zvezi s pristopom pomembnosti, postopnim uvajanjem nekaterih zahtev, preoblikovanjem nekaterih zahtev v prostovoljne podatkovne točke, uvedbo prožnosti pri številnih zahtevah po razkritju, uvedbo tehničnih sprememb za zagotovitev skladnosti s pravnim okvirom Unije in visoko stopnjo interoperabilnosti s svetovnimi pobudami za določanje standardov, pa tudi redakcijske spremembe.

(4)Ti standardi poročanja o trajnostnosti izpolnjujejo zahteve iz člena 29b Direktive 2013/34/EU.

(5)Zato bi bilo treba sprejeti skupne standarde poročanja o trajnostnosti.

(6)V skladu s členom 29b(1), četrti pododstavek, Direktive 2013/34/EU ta uredba ne bi smela začeti veljati prej kot štiri mesece po tem, ko jo Komisija sprejme. Glede na to, da člen 5(2) Direktive (EU) 2022/2464 zahteva, da nekatere kategorije podjetij uporabljajo te standarde poročanja o trajnostnosti za poslovna leta, ki se začnejo 1. januarja 2024 ali pozneje, bi morala ta uredba začeti veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(7)Komisija se je v skladu s členom 49(3b), četrti pododstavek, Direktive 2013/34/EU skupaj posvetovala s strokovno skupino držav članic za trajnostno financiranje iz člena 24 Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta 30 ter Računovodskim regulativnim odborom iz člena 6 Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta 31 . Komisija je v skladu s členom 49(3b), peti pododstavek, Direktive 2013/34/EU zaprosila za mnenje Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), Evropski bančni organ (EBA) ter Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA), zlasti glede skladnosti te uredbe z Uredbo (EU) 2019/2088 in delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi navedene uredbe. Komisija se je v skladu s členom 49(3b), šesti pododstavek, Direktive 2013/34/EU posvetovala tudi z Evropsko agencijo za okolje, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, Evropsko centralno banko, Odborom evropskih organov za nadzor revizorjev in platformo za trajnostno financiranje, ustanovljeno na podlagi člena 20 Uredbe (EU) 2020/852 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Standardi poročanja o trajnostnosti, ki jih morajo podjetja uporabiti za poročanje o trajnostnosti v skladu s členoma 19a in 29a Direktive 2013/34/EU v skladu s časovnim načrtom iz člena 5(2) Direktive (EU) 2022/2464, so določeni v prilogah I in II k tej uredbi.

Člen 2

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2024 za poslovna leta, ki se začnejo 1. januarja 2024 ali pozneje.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 31.7.2023

(1)    Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS(UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

(2)    Direktiva (EU) 2022/2464 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 537/2014, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2006/43/ES in Direktive 2013/34/EU glede poročanja podjetij o trajnostnosti (UL L 322, 16.12.2022, str. 15). Z navedeno direktivo so se okrepile in revidirale zahteve po razkritju nefinančnih informacij, ki so bile v računovodsko direktivo uvedene z Direktivo 2014/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o spremembi Direktive 2013/34/EU glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin (direktiva o nefinančnem poročanju).

(3)    Zahteve glede poročanja o trajnostnosti za velika podjetja in MSP, ki kotirajo na borzi, so določene v členih 19a in 29a računovodske direktive. Računovodska direktiva, kakor je bila spremenjena z direktivo o poročanju podjetij o trajnostnosti, določa tudi, da morajo podružnice ali odvisna podjetja nekaterih podjetij zunaj EU sporočiti nekatere informacije o trajnostnosti (člen 40a). Obveznost poročanja za te podružnice in odvisne družbe se bo uporabljala od poslovnega leta 2028, informacije, ki jih je treba sporočiti, pa bodo določene v ločenih standardih, ki jih ta delegirani akt ne zajema.

(4)    Člen 29b(1), prvi pododstavek, računovodske direktive.

(5)    Člen 19a(2), drugi pododstavek, in člen 29a(2), drugi pododstavek, računovodske direktive.

(6)    Člen 19a(2) in (3) ter člen 29a(2) in (3) računovodske direktive.

(7)    Člen 29b(2), prvi pododstavek, računovodske direktive.

(8)    Člen 29b(2), prvi pododstavek, računovodske direktive.

(9)    Člen 29b(2), drugi pododstavek, računovodske direktive.

(10)    Člen 29b(3) računovodske direktive.

(11)    Člen 29b(4) računovodske direktive.

(12)    Člen 29b(4) računovodske direktive.

(13)    Člen 29b(4) računovodske direktive.

(14)    Člen 29b(5) računovodske direktive. Zakonodaja Unije, ki jo je treba upoštevati, so uredba o razkritjih v zvezi s trajnostnostjo (2019/2088) in povezani delegirani akti, ustrezni delegirani akti, sprejeti na podlagi uredbe o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb (2020/852), ustrezni delegirani akti, sprejeti na podlagi uredbe o referenčnih vrednostih (2016/1011), nekateri izvedbeni akti, sprejeti v skladu z uredbo o kapitalskih zahtevah (575/2013), priporočilo Komisije o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (2013/179/EU), direktiva o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov (2003/87/ES), uredba o podnebni nevtralnosti (2021/1119), uredba EMAS (1221/2009) in direktiva o zaščiti prijaviteljev (2019/1937).

(15)    Člen 49(3b) računovodske direktive. EFRAG se je prej imenovala Evropska svetovalna skupina za računovodsko poročanje. Leta 2022 je spremenila svoje ime v zgolj EFRAG.

(16)    Člen 49(3b) računovodske direktive določa naslednje zahteve za strokovni nasvet EFRAG: (i) pripravljen je po primernem predpisanem postopku, pod javnim nadzorom in pregledom, s strokovnim znanjem in z uravnoteženo udeležbo ustreznih deležnikov, z ustreznim financiranjem, da se zagotovi njegova neodvisnost; (ii) pripravljen je na podlagi delovnega programa, o katerem se je posvetovalo s Komisijo; (iii) priložene so mu analize stroškov in koristi, ki vključujejo analize vplivov strokovnega nasveta na trajnostnostne zadeve; (iv) priloženo mu je pojasnilo, kako upošteva delo nekaterih svetovnih pobud za določanje standardov ter nekatere obstoječe standarde in okvire, pa tudi zahteve, ki izhajajo iz posebnih aktov Unije; (v) sodelovanje pri delu EFRAG na tehnični ravni temelji na strokovnem znanju na področju poročanja o trajnostnosti in ni pogojeno s finančnim prispevkom; (vi) spremni dokumenti se predložijo skupaj s strokovnim nasvetom.

(17)    Člen 29b(1), drugi pododstavek, računovodske direktive.

(18)    Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (UL L 317, 9.12.2019, str. 1).

(19)    Prvi sklop standardov EFRAG je na voljo na naslovu https://www.efrag.org/lab6 .

(20)    Na voljo na naslovu https://www.efrag.org/lab6 . Ta analiza je bila naročena pri Centru za evropske politične študije (CEPS) in njegovi partnerski družbi Milieu.

(21)    ESRS bo verjetno prispeval k sporočanju ustreznejših, primerljivejših, zanesljivejših in uporabnejših, digitalno dostopnejših in obveznih informacij o trajnostnosti večjega števila podjetij kot direktiva o nefinančnem poročanju. To bo vlagateljem omogočilo, da pri svojih naložbenih odločitvah bolje upoštevajo okoljska in socialna tveganja, državljanom, sindikatom, nevladnim organizacijam in drugim družbenim organizacijam pa, da od podjetij zahtevajo odgovornost za njihove družbene in okoljske vplive. Pravilno izvajanje ESRS bo na koncu verjetno prispevalo k zmanjšanju sistemskih tveganj za gospodarstvo, večjim kapitalskim tokovom v podjetja, ki obravnavajo vprašanja trajnostnosti, ter h krepitvi socialnih pogodb med podjetji in državljani. Poleg tega bo prispevalo k doseganju ambicioznih ciljev evropskega zelenega dogovora.

(22)    Člen 49(3b) računovodske direktive.

(23)    Poleg poziva k pisnim pripombam, ki je bil 25. novembra 2022 predložen Računovodskemu regulativnemu odboru in 28. novembra 2022 strokovni skupini držav članic za trajnostno financiranje, je bil 15. decembra 2022 organiziran skupni virtualni sestanek strokovne skupine držav članic za trajnostno financiranje in Računovodskega regulativnega odbora.

(24)    „Delavci, nezaposleni v lastni delovni sili,“ so samozaposleni ali osebe, ki jih zagotovijo podjetja, ki opravljajo predvsem „zaposlovalne dejavnosti“ (oznaka NACE N78).

(25)    Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).

(26)    Od poslovnih let, ki se začnejo 1. januarja 2024 ali pozneje, za: Od poslovnih let, ki se začnejo 1. januarja 2025 ali pozneje, za: Od poslovnih let, ki se začnejo 1. januarja 2026 (z možnostjo prostovoljnega izvzetja za poslovni leti 2026 in 2027), za:

(27)    UL L 182, 29.6.2013, str. 19.

(28)    Direktiva (EU) 2022/2464 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 537/2014, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2006/43/ES in Direktive 2013/34/EU glede poročanja podjetij o trajnostnosti (UL L 322, 16.12.2022, str. 15).

(29)    Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (UL L 317, 9.12.2019, str. 1).

(30)    Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

(31)    Uredba (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L 243, 11.9.2002, str. 1).

PRILOGA I

EVROPSKI STANDARDI POROČANJA O TRAJNOSTNOSTI (ESRS)

ESRS 1	Splošne zahteve
ESRS 2	Splošna razkritja
ESRS E1	Podnebne spremembe
ESRS E2	Onesnaževanje
ESRS E3	Vodni in morski viri
ESRS E4	Biotska raznovrstnost in ekosistemi
ESRS E5	Raba virov in krožno gospodarstvo
ESRS S1	Lastna delovna sila
ESRS S2	Delavci v vrednostni verigi
ESRS S3	Prizadete skupnosti
ESRS S4	Potrošniki in končni uporabniki
ESRS G1	Poslovno ravnanje

ESRS 1

SPLOŠNE ZAHTEVE

Kazalo

Cilj

1.Kategorije standardov ESRS, področja poročanja in pravila pri pripravi

1.1 Kategorije standardov ESRS

1.2 Področja poročanja ter minimalne zahteve po razkritju vsebine politik, ukrepov, ciljev in metrik

1.3 Pravila pri pripravi

2.Kvalitativne značilnosti informacij

3.Dvojna pomembnost kot podlaga za razkritja v zvezi s trajnostnostjo

3.1 Deležniki in njihov pomen za postopek ocenjevanja pomembnosti

3.2 Pomembne zadeve in pomembnost informacij

3.3 Dvojna pomembnost

3.4 Pomembnost vplivov

3.5 Finančna pomembnost

3.6 Pomembni vplivi ali tveganja, ki izhajajo iz ukrepov za obravnavanje trajnostnostnih zadev

3.7 Raven razčlenitve

4.Skrbni pregled

5.Vrednostna veriga

5.1 Podjetje, ki poroča, in vrednostna veriga

5.2 Ocena na podlagi sektorskih povprečij in približkov

6.Časovna obdobja

6.1 Obdobje poročanja

6.2 Povezovanje preteklosti, sedanjosti in prihodnosti

6.3 Poročanje o napredku glede na izhodiščno leto

6.4 Opredelitev kratko-, srednje- in dolgoročnega obdobja za namene poročanja

7.Priprava in predstavitev informacij o trajnostnosti

7.1Predstavitev primerjalnih informacij

7.2Viri negotovosti ocene in rezultatov

7.3Posodobitev razkritij o dogodkih po koncu obdobja poročanja

7.4Spremembe pri pripravi ali predstavitvi informacij o trajnostnosti

7.5Napake pri poročanju v preteklih obdobjih

7.6Konsolidirano poročanje in izvzetje odvisnih podjetij

7.7Tajni in občutljivi podatki ter informacije o intelektualni lastnini, znanju in izkušnjah ali rezultatih inovacij

7.8 Poročanje o priložnostih

8.Struktura izjave o trajnostnosti

8.1Splošna zahteva glede predstavitve

8.2Vsebina in struktura izjave o trajnostnosti

9.Povezave z drugimi deli poročanja podjetij in povezanimi informacijami

9.1Vključitev s sklicevanjem

9.2Povezane informacije in povezljivost z računovodskimi izkazi

10.Prehodne določbe

10.1Prehodna določba v zvezi z razkritji, specifičnimi za posamezne subjekte

10.2Prehodna določba v zvezi s poglavjem 5 Vrednostna veriga

10.3Prehodna določba v zvezi z oddelkom 7.1 Predstavitev primerjalnih informacij

10.4 Prehodna določba: seznam zahtev po razkritju, ki se postopno uvedejo

Dodatek A: Zahteve glede uporabe

-Razkritja, specifična za posamezne subjekte

-Dvojna pomembnost

-Ocena na podlagi sektorskih povprečij in približkov    

-Vsebina in struktura izjave o trajnostnosti

Dodatek B: Kvalitativne značilnosti informacij

Dodatek C: Seznam postopno uvedenih zahtev po razkritju

Dodatek D: Struktura izjave o trajnostnosti iz ESRS

Dodatek E: Diagram poteka za določitev razkritij, ki jih je treba vključiti

Dodatek F: Primer strukture izjave o trajnostnosti iz ESRS

Dodatek G: Primer vključitve s sklicevanjem

Cilj

1.Cilj evropskih standardov poročanja o trajnostnosti (ESRS) je opredeliti informacije o trajnostnosti, ki jih podjetje razkrije v skladu z Direktivo 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta 1 , kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2022/2464 Evropskega parlamenta in Sveta 2 . Poročanje v skladu z ESRS podjetij ne razbremeni drugih obveznosti, določenih s pravom Unije.

2.Natančneje, v ESRS so določene informacije, ki jih podjetje razkrije o svojih pomembnih vplivih, tveganjih in priložnostih, povezanih z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi trajnostnostnimi zadevami. Podjetjem v skladu z ESRS ni treba razkriti nobenih informacij o okoljskih, socialnih in upravljavskih temah, zajetih v ESRS, kadar jih je podjetje ocenilo kot nepomembne (glej ta standard, Dodatek E Diagram poteka za določitev razkritij, ki jih je treba vključiti). Informacije, razkrite v skladu z ESRS, uporabnikom izjave o trajnostnosti omogočajo, da razumejo pomembne vplive, ki jih ima podjetje na ljudi in okolje, ter pomembne vplive trajnostnostnih zadev na razvoj, uspešnost in položaj podjetja.

3.Cilj tega standarda (ESRS 1) je omogočiti razumevanje strukture ESRS, pravil pri pripravi in temeljnih uporabljenih konceptov ter splošnih zahtev za pripravo in predstavitev informacij o trajnostnosti v skladu z Direktivo 2013/34/EU, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2022/2464.

1.Kategorije standardov ESRS, področja poročanja in pravila pri pripravi

1.1Kategorije standardov ESRS

4.Obstajajo tri kategorije ESRS:

(a)medsektorski standardi;

(b)tematski standardi (okoljski, socialni in upravljavski standardi) ter

(c)sektorski standardi.

Medsektorski in tematski standardi niso specifični za posamezen sektor, kar pomeni, da se uporabljajo za vsa podjetja ne glede na to, v katerih sektorjih poslujejo.

5.Medsektorska standarda ESRS 1 Splošne zahteve in ESRS 2 Splošna razkritja se uporabljata za trajnostnostne zadeve, zajete v tematskih in sektorskih standardih.

6.V tem standardu (ESRS 1) je opisana struktura standardov ESRS, pojasnjeni so pravila pri pripravi in temeljni koncepti ter določene splošne zahteve za pripravo in predstavitev informacij, povezanih s trajnostnostjo.

7.V ESRS 2 so določene zahteve po razkritju informacij, ki jih podjetja zagotovijo na splošni ravni za vse pomembne trajnostnostne zadeve na področjih poročanja, ki zajemajo upravljanje, strategijo, upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti ter metrike in cilje.

8.Vsak tematski ESRS zajema eno temo v zvezi s trajnostnostjo in je strukturiran v obliki tem in podtem ter po potrebi podpodtem. Preglednica iz zahteve glede uporabe 16 (AR 16) v tem standardu vsebuje pregled tem, podtem in podpodtem v zvezi s trajnostnostjo (skupaj „trajnostnostne zadeve“), zajetih v tematskih ESRS.

9.Tematski ESRS lahko vključujejo posebne zahteve, ki dopolnjujejo splošne zahteve po razkritju iz ESRS 2. Dodatek C k ESRS 2 Zahteve po razkritju / glede uporabe iz tematskih ESRS, ki se uporabljajo skupaj z ESRS 2 Splošna razkritja vsebuje seznam dodatnih zahtev iz tematskih ESRS, ki jih podjetja uporabijo skupaj s splošnimi zahtevami po razkritju iz ESRS 2.

10.Sektorski standardi se uporabljajo za vsa podjetja v sektorju. V njih so obravnavani vplivi, tveganja in priložnosti, ki so lahko pomembni za vsa podjetja v posameznem sektorju ter niso zajeti oziroma niso zadostno zajeti v tematskih standardih. Sektorski standardi vključujejo več tem, ki so najpomembnejše za zadevni sektor. Ti standardi zagotavljajo visoko stopnjo primerljivosti.

11.Poleg zahtev po razkritju iz treh kategorij ESRS velja, da če podjetje ugotovi, da je vpliv, tveganje ali priložnost, ki je ESRS ne zajema ali v njem ni dovolj razčlenjena, pomembna zaradi njenih posebnih dejstev in okoliščin, zagotovi dodatna razkritja, specifična za posamezne subjekte, da uporabnikom omogoči razumevanje s trajnostnostjo povezanih vplivov, tveganj ali priložnosti podjetja. Zahteve glede uporabe AR 1 do AR 5 zagotavljajo dodatne smernice glede razkritij, specifičnih za posamezne subjekte.

1.2 Področja poročanja ter minimalne zahteve po razkritju vsebine politik, ukrepov, ciljev in metrik  

12.Zahteve po razkritju iz ESRS 2, tematskih ESRS in sektorskih ESRS so razvrščene po naslednjih področjih poročanja:

(a)upravljanje (GOV): postopki upravljanja, kontrole in postopki, ki se uporabljajo za spremljanje, upravljanje in nadzor vplivov, tveganj in priložnosti (glej ESRS 2, poglavje 2 Upravljanje);

(b)strategija (SBM): kako strategija in poslovni model podjetja sovplivata na njegove pomembne vplive, tveganja in priložnosti, vključno z načinom, kako podjetje obravnava te vplive, tveganja in priložnosti (glej ESRS 2, poglavje 3 Strategija);

(c)upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti (IRO): postopki, s katerimi podjetje:

I.opredeli vplive, tveganja in priložnosti ter oceni njihovo pomembnost (glej IRO-1 v oddelku 4.1 ESRS 2);

II.s politikami in ukrepi upravlja pomembne trajnostnostne zadeve (glej oddelek 4.2 ESRS 2);

(d)metrike in cilji (MT): uspešnost podjetja, vključno z zastavljenimi cilji in napredkom pri njihovem doseganju (glej ESRS 2, poglavje 5 Metrike in cilji).

13.ESRS 2 vključuje:

(a)minimalne zahteve po razkritju v zvezi s politikami (MDR-P) in ukrepi (MDR-A) v oddelku 4.2;

(b)minimalne zahteve po razkritju v zvezi z metrikami (MDR-M) in cilji (MDR-T) v oddelku 5.  

Podjetja minimalne zahteve po razkritju v zvezi s politikami, ukrepi, metrikami in cilji upoštevajo skupaj z ustreznimi zahtevami po razkritju iz tematskih in sektorskih ESRS.

1.3Pravila pri pripravi

14.V vseh ESRS:

(a)se pojem „vplivi“ nanaša na pozitivne in negativne s trajnostnostjo povezane vplive, ki se nanašajo na poslovanje podjetja, kot se ugotovijo v postopku ocenjevanja pomembnosti vplivov (glej oddelek 3.4 Pomembnost vplivov). Nanaša se tako na dejanske kot na morebitne prihodnje vplive;

(b)se pojem „tveganja in priložnosti“ nanaša na s trajnostnostjo povezana finančna tveganja in priložnosti podjetja, vključno s tistimi, ki izhajajo iz odvisnosti od naravnih, človeških in socialnih virov, kot se ugotovijo v postopku ocenjevanja finančne pomembnosti (glej oddelek 3.5).

Skupaj se ti pojmi imenujejo „vplivi, tveganja in priložnosti“ (IRO). Odražajo vidik dvojne pomembnosti ESRS, opisane v oddelku 3.

15.V vseh ESRS so pojmi, ki so opredeljeni v glosarju opredelitev (Priloga II), zapisani v krepkem ležečem tisku, razen kadar se opredeljeni pojem v istem odstavku uporablja večkrat.

16.V ESRS so informacije, ki jih je treba razkriti, strukturirane na podlagi zahtev po razkritju. Vsaka zahteva po razkritju je sestavljena iz ene ali več ločenih podatkovnih točk. Pojem „podatkovna točka“ se lahko nanaša tudi na opisni podelement zahteve po razkritju.

17.Poleg zahtev po razkritju večina ESRS vsebuje tudi zahteve glede uporabe. Zahteve glede uporabe podpirajo uporabo zahtev po razkritju in imajo enako veljavo kot drugi deli ESRS.

18.V ESRS se za razlikovanje med različnimi ravnmi obveznosti za podjetje glede razkritja informacij uporabljata naslednja pojma:

(a)„razkrije“ – pomeni, da je določba določena z zahtevo po razkritju ali podatkovno točko;

(b)„lahko razkrije“ – pomeni prostovoljno razkritje za spodbujanje dobre prakse.

Poleg tega se v ESRS uporablja pojem „preuči“ pri sklicevanju na vprašanja, vire ali metodologije, ki naj bi jih podjetje po potrebi upoštevalo ali uporabilo pri pripravi določenega razkritja.

2.Kvalitativne značilnosti informacij

19.Podjetje pri pripravi izjave o trajnostnosti uporabi:

(a)temeljne kvalitativne značilnosti informacij, tj. ustreznost in natančna slika, ter

(b)pomožne kvalitativne značilnosti informacij, tj. primerljivost, preverljivost in razumljivost.

20.Te kvalitativne značilnosti informacij so opredeljene in opisane v Dodatku B k temu standardu.

3. Dvojna pomembnost kot podlaga za razkritja v zvezi s trajnostnostjo

21.Podjetje poroča o trajnostnostnih zadevah na podlagi načela dvojne pomembnosti, kot je opredeljeno in pojasnjeno v tem poglavju.

3.1Deležniki in njihov pomen za postopek ocenjevanja pomembnosti

22.Deležniki so tisti, ki lahko vplivajo na podjetje ali na katere lahko vpliva podjetje. Dve glavni skupini deležnikov sta:

(a)prizadeti deležniki: posamezniki ali skupine, na katerih interese pozitivno ali negativno vplivajo ali lahko vplivajo dejavnosti podjetja ter njegovi neposredni in posredni poslovni odnosi vzdolž njegove vrednostne verige, ter

(b)uporabniki izjav o trajnostnosti: primarni uporabniki splošnega računovodskega poročanja (obstoječi in morebitni vlagatelji, posojilodajalci in drugi upniki, vključno z upravitelji premoženja, kreditnimi institucijami in zavarovalnicami) ter drugi uporabniki izjav o trajnostnosti, vključno s poslovnimi partnerji podjetja, sindikati in socialnimi partnerji, civilno družbo ter nevladnimi organizacijami, vladami, analitiki in člani akademske skupnosti.

23.Nekateri deležniki lahko pripadajo obema skupinama iz odstavka 22.

24.Sodelovanje s prizadetimi deležniki je osrednjega pomena za stalni postopek skrbnega pregleda podjetja (glej poglavje 4 Skrbni pregled) in njegovo oceno pomembnosti v zvezi s trajnostnostjo. To vključuje postopke podjetja za opredelitev in ocenjevanje dejanskih in morebitnih negativnih vplivov, na katerih nato temelji postopek ocenjevanja za opredelitev pomembnih vplivov za namene poročanja o trajnostnosti (glej oddelek 3.4 tega standarda).

3.2Pomembne zadeve in pomembnost informacij

25.Podjetje mora oceniti pomembnost (glej oddelek 3.4 Pomembnost vplivov in oddelek 3.5 Finančna pomembnost), da lahko opredeli pomembne vplive, tveganja in priložnosti, o katerih je treba poročati.

26.Ocena pomembnosti je izhodišče za poročanje o trajnostnosti na podlagi ESRS. IRO-1 v oddelku 4.1 ESRS 2 vključuje splošne zahteve po razkritju postopka podjetja za opredelitev vplivov, tveganj in priložnosti ter ocenjevanje njihove pomembnosti. V SBM-3 iz ESRS 2 so določene splošne zahteve po razkritju pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, ki izhajajo iz ocene pomembnosti, ki jo opravi podjetje.

27.Zahteve glede uporabe iz Dodatka A k temu standardu vključujejo za podporo oceni pomembnosti seznam trajnostnostnih zadev, zajetih v tematskih ESRS, na katerem so razvrščene po temah, podtemah in podpodtemah. Dodatek E Diagram poteka za določitev razkritij, ki jih je treba vključiti, k temu standardu vključuje ponazoritev ocene pomembnosti, opisane v tem oddelku.

28.Trajnostnostna zadeva je „pomembna“, kadar izpolnjuje merila, opredeljena za pomembnost vplivov (glej oddelek 3.4 tega standarda) ali finančno pomembnost (glej oddelek 3.5 tega standarda) ali oboje.

29.Ne glede na rezultat ocenjevanja pomembnosti podjetje vedno razkrije informacije, ki se zahtevajo v skladu z: ESRS 2 Splošna razkritja (tj. vsemi zahtevami po razkritju in podatkovnimi točkami, določenimi v ESRS 2) in zahtevami po razkritju (vključno z njihovimi podatkovnimi točkami) iz tematskih ESRS, povezanih z zahtevo po razkritju IRO-1 Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, kot so navedene v ESRS 2, Dodatek C Zahteve po razkritju / glede uporabe iz tematskih ESRS, ki se uporabljajo skupaj z ESRS 2 Splošna razkritja.

30.Kadar podjetje na podlagi ocene pomembnosti, na kateri temeljijo zahteve po razkritju iz ESRS 2 IRO-1, IRO-2 in SBM-3, ugotovi, da je trajnostnostna zadeva pomembna:

(a)razkrije informacije v skladu z zahtevami po razkritju (pa tudi v skladu z zahtevami glede uporabe), ki so povezane s to specifično trajnostnostno zadevo v ustreznih tematskih in sektorskih ESRS, ter

(b)razkrije dodatna razkritja, specifična za posamezne subjekte (glej odstavek 11 in AR 1 do AR 5 tega standarda), če pomembna trajnostnostna zadeva ni zajeta v ESRS ali v njem ni dovolj razčlenjena.

31.Informacije, ki se uporabljajo in so predpisane v okviru zahteve po razkritju, vključno z njenimi podatkovnimi točkami, ali razkritja, specifičnega za posamezne subjekte, se razkrijejo, kadar podjetje v okviru svoje ocene pomembnih informacij oceni, da so informacije pomembne z enega ali več naslednjih vidikov:

(a)pomena informacij v zvezi z zadevo, ki naj bi jo prikazovale ali pojasnile, ali

(b)zmožnost takih informacij, da zadostijo potrebam uporabnikov v zvezi z odločanjem, vključno s potrebami primarnih uporabnikov splošnega računovodskega poročanja, opisanimi v odstavku 48, in/ali potrebami uporabnikov, katerih glavni interes je po informacijah o vplivih podjetja.

32.Če podjetje ugotovi, da podnebne spremembe niso pomembne, in zato izpusti vse zahteve po razkritju iz ESRS E1 Podnebne spremembe, razkrije podrobno razlago ugotovitev iz svoje ocene pomembnosti v zvezi s podnebnimi spremembami (glej ESRS 2 IRO-2 Zahteve po razkritju iz ESRS, zajete v izjavi podjetja o trajnostnosti), vključno z v prihodnost usmerjeno analizo pogojev, na podlagi katerih bi podjetje v prihodnosti lahko ugotovilo, da so podnebne spremembe pomembne. Če podjetje ugotovi, da ni pomembna tema, ki ni podnebne spremembe, in zato v ustreznem tematskem ESRS izpusti vse zahteve po razkritju, lahko na kratko pojasni zaključke svoje ocene pomembnosti za to temo.

33.Podjetje pri razkrivanju informacij o politikah, ukrepih in ciljih, povezanih s trajnostnostno zadevo, ki je bila ocenjena kot pomembna, vključi informacije, ki so določene z vsemi zahtevami po razkritju in podatkovnimi točkami v tematskih in sektorskih ESRS, povezanih s to zadevo, ter v ustreznih minimalnih zahtevah po razkritju politik, ukrepov in ciljev iz ESRS 2. Če podjetje ne more razkriti informacij, določenih z zahtevami po razkritju in podatkovnimi točkami iz tematskih ali sektorskih ESRS ali minimalnimi zahtevami po razkritju iz ESRS 2 o politikah, ukrepih in ciljih, ker ni sprejelo, izvedlo ali določilo zadevnih politik, ukrepov oziroma ciljev, to razkrije ter lahko sporoči časovni okvir, v katerem namerava to storiti.

34.Podjetje pri razkrivanju informacij o metrikah za pomembno trajnostnostno zadevo v skladu z oddelkom Metrike in cilji ustreznega tematskega ESRS:

(a)vključi informacije, določene z zahtevo po razkritju, če oceni, da so take informacije pomembne, ter

(b)lahko izpusti informacije, določene s podatkovno točko zahteve po razkritju, če oceni, da take informacije niso pomembne, in ugotovi, da take informacije niso potrebne za izpolnitev cilja zahteve po razkritju.

35.Če podjetje izpusti informacije, določene s podatkovno točko, ki izhaja iz druge zakonodaje EU, navedene v Dodatku B k ESRS 2, izrecno navede, da zadevne informacije „niso pomembne“.

36.Podjetje določi, kako bo uporabljalo merila, vključno z ustreznimi pragi, za določitev:

(a)informacij, ki jih razkrije o metrikah za pomembno trajnostnostno zadevo v skladu z oddelkom Metrike in cilji ustreznega tematskega ESRS ob upoštevanju odstavka 34, ter

(b)informacij, ki jih je treba razkriti kot razkritja, specifična za posamezne subjekte.

3.3Dvojna pomembnost

37.Dvojna pomembnost ima dve razsežnosti, in sicer pomembnost vplivov in finančno pomembnost. Če ni določeno drugače, se pojma „pomemben“ in „pomembnost“ v vseh ESRS nanašata na dvojno pomembnost.

38.Oceni pomembnosti vplivov in finančne pomembnosti sta medsebojno povezani, soodvisnosti teh dveh razsežnosti pa se preučijo. Na splošno je izhodišče ocena vplivov, čeprav lahko obstajajo tudi pomembna tveganja in priložnosti, ki niso povezani z vplivi podjetja. Vpliv na trajnostnost je lahko finančno pomemben že od nastanka ali pa postane finančno pomemben, kadar se lahko razumno pričakuje, da bo kratko-, srednje- ali dolgoročno prizadel finančni položaj, finančno uspešnost, denarne tokove, dostop do financiranja ali stroške kapitala podjetja. Vplivi so zajeti z vidikom pomembnosti vplivov ne glede na to, ali so finančno pomembni.

39.Podjetje se pri opredelitvi ter ocenjevanju vplivov, tveganj in priložnosti v svoji vrednostni verigi za določitev njihove pomembnosti osredotoči na področja, na katerih se na podlagi narave zadevnih dejavnosti, poslovnih odnosov, geografskih območij ali drugih zadevnih dejavnikov šteje, da se vplivi, tveganja ali priložnosti verjetno lahko pojavijo.

40.Podjetje preuči, kako nanj vplivajo njegove odvisnosti od razpoložljivosti naravnih, človeških in socialnih virov ustrezne kakovosti po primernih cenah, ne glede na njegove morebitne vplive na te vire.

41.Glavni vplivi, tveganja in priložnosti podjetja se razumejo kot enaki pomembnim vplivom, tveganjem in priložnostim, ki so opredeljeni v skladu z načelom dvojne pomembnosti ter o katerih se zato poroča v njegovi izjavi o trajnostnosti.

42.Podjetje uporablja merila, določena v oddelkih 3.4 in 3.5 tega standarda, pri čemer upošteva ustrezne kvantitativne in/ali kvalitativne prage. Ustrezni pragi so potrebni, da se določi, katere vplive, tveganja in priložnosti podjetje opredeli in obravnava kot pomembne ter katere trajnostnostne zadeve so pomembne za namene poročanja. V nekaterih obstoječih standardih in okvirih se uporablja pojem „najpomembnejši vplivi“ v zvezi s pragom, ki se uporablja za opredelitev vplivov, opisanih v ESRS kot „pomembni vplivi“.

3.4Pomembnost vplivov

43.Trajnostnostna zadeva je pomembna z vidika vplivov, če se nanaša na dejanske ali morebitne pomembne pozitivne ali negativne vplive podjetja na ljudi ali okolje v kratko-, srednje- in dolgoročnem obdobju. Vplivi zajemajo tiste, ki so povezani z lastnimi dejavnostmi podjetja ter višjim in nižjim delom njegove vrednostne verige, tudi prek njegovih proizvodov in storitev ter prek njegovih poslovnih odnosov. Poslovni odnosi vključujejo tiste v višjem in nižjem delu vrednostne verige podjetja ter niso omejeni na neposredna pogodbena razmerja.

44.V zvezi s tem vplivi na ljudi ali okolje vključujejo vplive, ki so povezani z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi zadevami.

45.Ocena pomembnosti negativnega vpliva temelji na postopku skrbnega pregleda, ki je opredeljen v mednarodnih instrumentih vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernicah OECD za večnacionalna podjetja. Pri dejanskih negativnih vplivih pomembnost temelji na resnosti vpliva, pri morebitnih negativnih vplivih pa na resnosti in verjetnosti vpliva. Resnost temelji na naslednjih dejavnikih:

(a)razsežnosti;

(b)obsegu in

(c)nepopravljivem značaju vpliva.

V primeru morebitnega negativnega vpliva na človekove pravice ima resnost vpliva prednost pred njegovo verjetnostjo.

46.Pri pozitivnih vplivih pomembnost temelji na:

(a)razsežnosti in obsegu za dejanske vplive ter

(b)razsežnosti, obsegu in verjetnosti za morebitne vplive.

3.5Finančna pomembnost

47.Obseg finančne pomembnosti za poročanje o trajnostnosti je razširjen obseg pomembnosti, ki se uporablja v postopku določanja informacij, ki bi jih bilo treba vključiti v računovodske izkaze podjetja.

48.Ocena finančne pomembnosti ustreza opredelitvi informacij, ki veljajo za pomembne za primarne uporabnike splošnih računovodskih poročil pri sprejemanju odločitev v zvezi z zagotavljanjem sredstev subjektu. Informacije se štejejo za pomembne za primarne uporabnike splošnih računovodskih poročil zlasti, če se lahko razumno pričakuje, da bo izpustitev, napačna navedba ali zakrivanje teh informacij vplivalo na odločitve, ki jih uporabniki sprejmejo na podlagi izjave podjetja o trajnostnosti.

49.Trajnostnostna zadeva je s finančnega vidika pomembna, če povzroči pomembne finančne učinke na podjetje ali se lahko razumno pričakuje, da jih bo povzročila. To velja, če zaradi trajnostnostne zadeve nastanejo ali lahko nastanejo tveganja ali priložnosti, ki pomembno vplivajo ali za katere se lahko razumno pričakuje, da bodo pomembno vplivale na razvoj podjetja ter na njegov finančni položaj, finančno uspešnost, denarne tokove, dostop do financiranja ali stroške kapitala v kratko-, srednje- ali dolgoročnem obdobju. Tveganja in priložnosti lahko izhajajo iz preteklih ali prihodnjih dogodkov. Finančna pomembnost trajnostnostne zadeve ni omejena na zadeve, ki so pod nadzorom podjetja, ampak vključuje informacije o pomembnih tveganjih in priložnostih, povezanih s poslovnimi odnosi, ki presegajo obseg konsolidacije, uporabljen pri pripravi računovodskih izkazov.

50.Odvisnosti od naravnih, človeških in socialnih virov so lahko vir finančnih tveganj ali priložnosti. Odvisnosti lahko povzročijo učinke na dva načina:

(a)vplivajo lahko na zmožnost podjetja, da še naprej uporablja ali pridobiva vire, ki jih potrebuje pri svojih poslovnih procesih, ter na kakovost in oblikovanje cen teh virov ter

(b)vplivajo lahko na zmožnost podjetja, da se pod sprejemljivimi pogoji opira na odnose, ki so potrebni pri njegovih poslovnih procesih.

51.Pomembnost tveganj in priložnosti se oceni na podlagi kombinacije verjetnosti nastanka finančnih učinkov in njihovega morebitnega obsega.

3.6Pomembni vplivi ali tveganja, ki izhajajo iz ukrepov za obravnavanje trajnostnostnih zadev

52.Ocenjevanje pomembnosti, ki ga izvede podjetje, lahko privede do opredelitve okoliščin, v katerih imajo lahko ukrepi podjetja za obravnavanje nekaterih vplivov ali tveganj ali za izkoriščanje nekaterih priložnosti, ki so povezane s trajnostnostno zadevo, pomembne negativne vplive ali povzročijo pomembna tveganja v zvezi z eno ali več drugimi trajnostnostnimi zadevami. Na primer:

(a)akcijski načrt za razogljičenje proizvodnje, ki vključuje opustitev nekaterih proizvodov, lahko ima pomembne negativne vplive na lastno delovno silo podjetja in povzroči pomembna tveganja zaradi odpravnin ali

(b)akcijski načrt dobavitelja avtomobilov, da bi se osredotočil na dobavo e-vozil, lahko privede do nasedlih naložb za proizvodnjo rezervnih delov za dobavo konvencionalnih vozil.

53.V takih primerih podjetje:

(a)razkrije obstoj pomembnih negativnih vplivov ali pomembnih tveganj skupaj z ukrepi, ki jih ustvarjajo, s sklicem na temo, na katero se vplivi ali tveganja nanašajo, in

(b)opiše, kako se pomembni negativni vplivi ali pomembna tveganja obravnavajo v okviru teme, na katero se nanašajo.

3.7Raven razčlenitve

54.Podjetje po potrebi za pravilno razumevanje svojih pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti sporočene informacije razčleni:

(a)po državah, če med državami obstajajo znatne razlike pri pomembnih vplivih, tveganjih in priložnostih ter če bi se s predstavitvijo informacij na višji ravni združevanja zakrile pomembne informacije o vplivih, tveganjih ali priložnostih, ali

(b)po pomembnih mestih ali pomembnih sredstvih, če so pomembni vplivi, tveganja in priložnosti močno odvisni od določene lokacije ali sredstva.

55.Podjetje pri opredelitvi ustrezne ravni razčlenitve za poročanje upošteva razčlenitev, ki je bila sprejeta v oceni pomembnosti. Glede na specifična dejstva in okoliščine podjetja je morda potrebna razčlenitev po odvisnih podjetjih.

56.Če so podatki z različnih ravni ali več lokacij na eni ravni združeni, podjetje zagotovi, da se s tem združevanjem ne zakrijeta specifičnost in kontekst, potrebna za razlago informacij. Podjetje ne združuje pomembnih postavk različne narave.

57.Če podjetje predstavi informacije, razčlenjene po sektorjih, uporabi klasifikacijo sektorjev ESRS, ki se določi v delegiranem aktu, ki ga Komisija sprejme na podlagi člena 29b(1), tretji pododstavek, točka (ii), Direktive 2013/34/EU. Če je treba v skladu s tematskim ali sektorskim ESRS pri pripravi specifične informacije sprejeti posebno raven razčlenitve, ima prednost zahteva iz tematskega ali sektorskega ESRS.

4.Skrbni pregled

58.Podjetje upošteva rezultat svojega postopka skrbnega pregleda v zvezi s trajnostnostjo (v mednarodnih instrumentih, navedenih v nadaljevanju, imenovan „potrebna skrbnost“) pri ocenjevanju svojih pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti. ESRS ne uvajajo nobenih zahtev glede ravnanja v zvezi s skrbnim pregledom in ne razširjajo ali spreminjajo vloge upravnih, poslovodnih ali nadzornih organov podjetja, kar zadeva izvajanje skrbnega pregleda.

59.Skrbni pregled je postopek, s katerim podjetja opredelijo, preprečijo in ublažijo dejanske in morebitne negativne vplive na okolje in ljudi, povezane z njihovim poslovanjem, ter pojasnijo način, na katerega te vplive obravnavajo. Ti vplivi vključujejo negativne vplive, ki so povezani z lastnimi dejavnostmi podjetja ter višjim in nižjim delom njegove vrednostne verige, tudi prek njegovih proizvodov ali storitev ter poslovnih odnosov. Skrbni pregled je stalna praksa, ki se prilagaja na oziroma lahko sproži spremembe v strategiji, poslovnem modelu, dejavnostih, poslovnih odnosih, poslovanju, pridobivanju in prodaji podjetja. Ta postopek je opisan v mednarodnih instrumentih vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernicah OECD za večnacionalna podjetja.

60.V teh mednarodnih instrumentih je opredeljenih več korakov v postopku skrbnega pregleda, vključno z opredelitvijo in oceno negativnih vplivov, povezanih z lastnimi dejavnostmi podjetja ter višjim in nižjim delom njegove vrednostne verige, tudi prek njegovih proizvodov ali storitev ter njegovih poslovnih odnosov. Kadar podjetje ne more sočasno obravnavati vseh vplivov, jih lahko s postopkom skrbnega pregleda prednostno razvrsti na podlagi njihove resnosti in verjetnosti. Ravno ta vidik postopka skrbnega pregleda se upošteva pri ocenjevanju pomembnih vplivov (glej oddelek 3.4 tega standarda). Z opredelitvijo pomembnih vplivov se podpira tudi opredelitev pomembnih tveganj in priložnosti v zvezi s trajnostnostjo, ki so pogosto rezultat takih vplivov.

61.Ključni elementi skrbnega pregleda so neposredno izraženi v zahtevah po razkritju iz ESRS 2 in tematskih ESRS, kot je ponazorjeno v nadaljevanju:

(a)vključitev skrbnega pregleda v upravljanje, strategijo in poslovni model 3 . To je obravnavano v:

I.ESRS 2 GOV-2 – Informacije, predložene upravnim, poslovodnim in nadzornim organom podjetja, ter trajnostnostne zadeve, ki jih ti organi obravnavajo;

II.ESRS 2 GOV-3 – Vključitev s trajnostnostjo povezane uspešnosti v sisteme spodbud ter

III.ESRS 2 SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom;

(b)sodelovanje s prizadetimi deležniki 4 . To je obravnavano v:

I.ESRS 2 GOV-2;

II.ESRS 2 SBM-2 – Interesi in stališča deležnikov;

III.ESRS 2 IRO-1;

IV.ESRS 2 MDR-P ter

V.tematskih ESRS, ki odražajo različne faze in namene sodelovanja z deležniki v celotnem postopku skrbnega pregleda;

(c)opredelitev ter ocenjevanje negativnih vplivov na ljudi in okolje 5 . To je obravnavano v:

I.ESRS 2 IRO-1 (vključno z zahtevami glede uporabe, ki se nanašajo na posebne trajnostnostne zadeve v ustreznem ESRS) in

II.ESRS 2 SBM-3;

(d)ukrepanje za obravnavanje negativnih vplivov na ljudi in okolje 6 . To je obravnavano v:

I.ESRS 2 MDR-A in

II.tematskih ESRS: odražajo različne ukrepe, vključno z načrti za prehod, s katerimi se obravnavajo vplivi, ter

(e)spremljanje učinkovitosti teh prizadevanj 7 . To je obravnavano v:

I.ESRS 2 MDR-M;

II.ESRS 2 MDR-T ter

III.tematskih ESRS: v zvezi z metrikami in cilji.

5.Vrednostna veriga

5.1Podjetje, ki poroča, in vrednostna veriga

62.Izjava o trajnostnosti se uporablja za isto podjetje, ki poroča, kot računovodski izkazi. Če je na primer podjetje, ki poroča, obvladujoče podjetje, ki mora pripraviti konsolidirane računovodske izkaze, se izjava o trajnostnosti pripravi za skupino. Ta zahteva se ne uporablja, kadar podjetju, ki poroča, ni treba pripraviti računovodskih izkazov ali kadar pripravlja konsolidirano poročanje o trajnostnosti v skladu s členom 48i Direktive 2013/34/EU.

63.Informacije o podjetju, ki poroča, ki so navedene v izjavi o trajnostnosti, se razširijo tako, da vključujejo informacije o pomembnih vplivih, tveganjih in priložnostih, povezanih s podjetjem prek njegovih neposrednih in posrednih poslovnih odnosov v višjem in/ali nižjem delu vrednostne verige (v nadaljnjem besedilu: informacije o vrednostni verigi). Pri razširitvi informacij o podjetju, ki poroča, podjetje vključi pomembne vplive, tveganja in priložnosti, povezane z višjim in nižjim delom svoje vrednostne verige:

(a)na podlagi rezultatov svojega postopka skrbnega pregleda in ocenjevanja pomembnosti ter

(b)v skladu z vsemi posebnimi zahtevami, povezanimi z vrednostno verigo, iz drugih ESRS.

64.V skladu z odstavkom 63 ni treba predložiti informacij o vsakem udeležencu vrednostne verige, temveč le vključiti pomembne informacije o višjem in nižjem delu vrednostne verige. Posamezne trajnostnostne zadeve so lahko pomembne v zvezi z različnimi deli višjih ali nižjih delov vrednostne verige podjetja. Informacije se razširijo tako, da vključujejo informacije o vrednostni verigi, ki so povezane le z deli vrednostne verige, za katere je zadeva pomembna.

65.Podjetje vključi pomembne informacije o vrednostni verigi, če je to potrebno, da se:

(a)uporabnikom izjav o trajnostnosti omogoči razumevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti podjetja ter/ali

(b)pripravi niz informacij, ki dosegajo kvalitativne značilnosti informacij (glej Dodatek B k temu standardu).

66.Podjetje pri določanju, na kateri ravni v lastnih dejavnostih ter višjem in nižjem delu njegove vrednostne verige se pojavi pomembna trajnostnostna zadeva, uporabi svojo oceno vplivov, tveganj in priložnosti na podlagi načela dvojne pomembnosti (glej poglavje 3 tega standarda).

67.Če so pridružena podjetja ali skupna podjetja, ki so upoštevana po kapitalski metodi ali sorazmerno konsolidirana v računovodskih izkazih, del vrednostne verige podjetja, na primer kot dobavitelji, podjetje vključi informacije v zvezi s temi podjetji v skladu z odstavkom 63 in skladno s pristopom, sprejetim za druge poslovne odnose v vrednostni verigi. V tem primeru pri določanju metrik vpliva podatki pridruženega ali skupnega podjetja niso omejeni na delež lastniškega kapitala, ampak se upoštevajo na podlagi vplivov, ki so prek poslovnih odnosov podjetja povezani z njegovimi proizvodi in storitvami.

5.2Ocena na podlagi sektorskih povprečij in približkov

68.Zmožnost podjetja, da pridobi potrebne informacije o višjem in nižjem delu vrednostne verige, je lahko odvisna od različnih dejavnikov, kot so pogodbeni dogovori podjetja, raven nadzora, ki ga izvaja nad dejavnostmi zunaj obsega konsolidacije, in njegova kupna moč. Če podjetje ne more nadzorovati dejavnosti v višjem in/ali nižjem delu svoje vrednostne verige ter svojih poslovnih odnosov, lahko težje pridobi informacije o vrednostni verigi.

69.V nekaterih okoliščinah podjetje kljub razumnim prizadevanjem ne more zbrati informacij o višjem in nižjem delu svoje vrednostne verige, kot se zahteva v skladu z odstavkom 63. V teh okoliščinah podjetje oceni informacije, ki jih mora sporočiti o višjem in nižjem delu svoje vrednostne verige, pri čemer uporabi vse razumne in dokazljive informacije, kot so podatki o sektorskem povprečju in drugi približki.

70.Pridobivanje informacij o vrednostni verigi je lahko zahtevno tudi v primeru MSP in drugih subjektov v višjem in/ali nižjem delu vrednostne verige, ki ne spadajo na področje poročanja o trajnostnosti, ki se zahteva v skladu s členoma 19a in 29a Direktive 2013/34/EU (glej ESRS 2 BP-2 Razkritja v zvezi s posebnimi okoliščinami).

71.V zvezi s politikami, ukrepi in cilji poročanje podjetja vključuje informacije o višjem in/ali nižjem delu vrednostne verige, če te politike, ukrepi in cilji vključujejo udeležence vrednostne verige. V zvezi z metrikami lahko podjetje v številnih primerih, zlasti pri okoljskih zadevah, za katere so na voljo približki, izpolni zahteve glede poročanja, ne da bi zbralo podatke od udeležencev v višjem in nižjem delu svoje vrednostne verige, zlasti od MSP, na primer pri izračunu emisij TGP obsega 3 podjetja.

72.Vključitev ocen, ki temeljijo na podatkih o sektorskem povprečju ali drugih približkih, ne sme privesti do informacij, ki ne dosegajo kvalitativnih značilnosti informacij (glej poglavje 2 ter oddelek 7.2 Viri negotovosti ocene in rezultatov tega standarda).

6.Časovna obdobja

6.1Obdobje poročanja

73.Obdobje poročanja za izjavo podjetja o trajnostnosti je skladno z obdobjem poročanja za njegove računovodske izkaze.

6.2Povezovanje preteklosti, sedanjosti in prihodnosti

74.Podjetje v svoji izjavi o trajnostnosti po potrebi vzpostavi ustrezne povezave med informacijami glede preteklosti in informacijami glede prihodnosti, da je mogoče jasno razumeti, kako so pretekle informacije povezane z informacijami, usmerjenimi v prihodnost.

6.3Poročanje o napredku glede na izhodiščno leto

75.Izhodiščno leto je pretekli referenčni datum ali obdobje, za katero so na voljo informacije in s katerim je mogoče primerjati poznejše informacije v daljšem časovnem obdobju.

76.Podjetje pri poročanju o razvoju dogodkov in napredku pri doseganju cilja predstavi primerjalne informacije za izhodiščno leto za zneske, sporočene v tekočem obdobju, razen če je v okviru zadevne zahteve po razkritju že določeno, kako se poroča o napredku. Podjetje lahko vključi tudi pretekle informacije o mejnikih, doseženih med izhodiščnim letom in obdobjem poročanja, če so te informacije relevantne.

6.4Opredelitev kratko-, srednje- in dolgoročnega obdobja za namene poročanja

77.Podjetje pri pripravi izjave o trajnostnosti uporabi naslednja časovna obdobja od konca obdobja poročanja:

(a)kratkoročno obdobje: obdobje, ki ga podjetje uporabi kot obdobje poročanja v svojih računovodskih izkazih;

(b)za srednjeročno obdobje: od konca kratkoročnega obdobja poročanja, opredeljenega v točki (a), do pet let in

(c)za dolgoročno obdobje: več kot 5 leta.

78.Podjetje uporabi dodatno razčlenitev za dolgoročno obdobje, če se vplivi ali ukrepi pričakujejo v obdobju, daljšem od 5 let, in je to potrebno, da se uporabnikom izjav o trajnostnosti zagotovijo relevantne informacije.

79.Če se za posamezne elemente razkritja iz drugih ESRS zahtevajo različne opredelitve srednje- ali dolgoročnih časovnih obdobij, imajo prednost opredelitve iz navedenih ESRS.

80.V nekaterih okoliščinah se lahko zaradi uporabe srednje- ali dolgoročnega obdobja iz odstavka 77 pridobijo nerelevantne informacije, saj podjetje uporablja drugačno opredelitev za (i) svoje postopke opredelitve ter upravljanja pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti ali (ii) opredelitev svojih ukrepov in določitev ciljev. Te okoliščine so lahko posledica značilnosti posameznih panog, kot so denarni tok in poslovni cikli, pričakovano trajanje kapitalskih naložb, časovna obdobja, v katerih uporabniki izjav o trajnostnosti izvajajo ocenjevanja, ali obdobja načrtovanja, ki se v panogi podjetja običajno uporabljajo za sprejemanje odločitev. V teh okoliščinah lahko podjetje uporabi drugačno opredelitev srednje- in/ali dolgoročnega obdobja (glej ESRS 2 BP-2, odstavek 9).

81.Sklici na „kratkoročna“, „srednjeročna“ in „dolgoročna“ obdobja v ESRS se nanašajo na časovno obdobje, kot ga določi podjetje v skladu z določbami iz odstavkov 77 do 80.

7.Priprava in predstavitev informacij o trajnostnosti

82.V tem poglavju so določene splošne zahteve, ki jih je treba uporabiti pri pripravi in predstavitvi informacij o trajnostnosti.

7.1Predstavitev primerjalnih informacij

83.Podjetje razkrije primerjalne informacije za prejšnje obdobje za vse kvantitativne metrike in denarne zneske, razkrite v tekočem obdobju. Podjetje razkrije tudi primerjalne informacije za opisna razkritja, kadar je to pomembno za razumevanje izjave o trajnostnosti za tekoče obdobje.

84.Če podjetje sporoči primerjalne informacije, ki se razlikujejo od informacij, sporočenih v prejšnjem obdobju, razkrije:

(a)razliko med podatkom, sporočenim v prejšnjem obdobju, in posodobljenim primerjalnim podatkom ter

(b)razloge za posodobitev podatka.

85.V nekaterih primerih prilagoditev primerjalnih informacij za eno ali več preteklih obdobij, da se doseže primerljivost s tekočim obdobjem, ni izvedljiva. Na primer, podatki v preteklih obdobjih morda niso bili zbrani na način, ki bi omogočal uporabo nove opredelitve metrike ali cilja za nazaj ali preračun za nazaj, da bi se popravila napaka iz preteklega obdobja, ponovno ustvarjanje informacij pa morda ni izvedljivo (glej ESRS 2 BP-2). Če prilagoditev primerjalnih informacij za eno ali več preteklih obdobij ni izvedljiva, podjetje to dejstvo razkrije.

86.Če mora podjetje v skladu z določenim ESRS predstaviti več primerjalnih obdobij za posamezno metriko ali podatkovno točko, imajo prednost zahteve iz tega ESRS.

7.2Viri negotovosti ocene in rezultatov

87.Če kvantitativnih metrik in denarnih zneskov, vključno z informacijami o višjem in nižjem delu vrednostne verige (glej poglavje 5 tega standarda), ni mogoče meriti neposredno in jih je mogoče le oceniti, se lahko pojavi merilna negotovost.

88.Podjetje razkrije informacije, da lahko uporabniki razumejo najpomembnejše negotovosti, ki vplivajo na kvantitativne metrike in denarne zneske, navedene v njegovi izjavi o trajnostnosti.

89.Uporaba razumnih predpostavk in ocen, vključno z analizo scenarijev ali občutljivosti, je bistven del priprave s trajnostnostjo povezanih informacij ter ne ogroža uporabnosti informacij, če so predpostavke in ocene natančno opisane in pojasnjene. Celo visoka stopnja merilne negotovosti ne bi nujno preprečila, da se s tako predpostavko ali oceno izgotovijo uporabne informacije ali dosežejo kvalitativne značilnosti informacij (glej Dodatek B k temu standardu).

90.Podatki in predpostavke, uporabljeni pri pripravi izjave o trajnostnosti, so, kolikor je mogoče, skladni z ustreznimi finančnimi podatki in predpostavkami, uporabljenimi v računovodskih izkazih podjetja.

91.V skladu z nekaterimi ESRS je treba razkriti informacije, kot so, kot so obrazložitve možnih prihodnjih dogodkov z negotovimi rezultati. Pri presojanju, ali so informacije o takih možnih prihodnjih dogodkih pomembne, se podjetje sklicuje na merila iz poglavja 3 tega standarda in upošteva:

(a)potencialne finančne učinke dogodkov (morebitni izid);

(b)resnost vplivov na ljudi ali okolje in verjetnost njihovega nastanka zaradi morebitnih dogodkov ob upoštevanju dejavnikov resnosti iz odstavka 45 ter

(c)celoten razpon možnih rezultatov in verjetnost možnih rezultatov v okviru tega razpona.

92.Podjetje pri ocenjevanju možnih rezultatov upošteva vsa ustrezna dejstva in okoliščine, vključno z informacijami o rezultatih z majhno verjetnostjo in velikim vplivom, ki bi lahko postali pomembni, če bi bili združeni. Podjetje je lahko na primer izpostavljeno več vplivom ali tveganjem, od katerih bi lahko vsako povzročilo isto vrsto motnje, kot so motnje v dobavni verigi podjetja. Informacije o posameznem viru tveganja morda niso pomembne, če je verjetnost motnje iz tega vira zelo majhna. Vendar pa so lahko pomembne informacije o skupnem tveganju motenj v dobavni verigi iz vseh virov (glej ESRS 2 BP-2).

7.3Posodobitev razkritij o dogodkih po koncu obdobja poročanja

93.V nekaterih primerih lahko podjetje prejme informacije po obdobju poročanja, vendar pred odobritvijo izdaje poslovnega poročila. Če take informacije zagotavljajo dokaze ali vpoglede v pogoje, ki obstajajo ob koncu obdobja, podjetje po potrebi posodobi ocene in razkritja v zvezi s trajnostnostjo glede na nove informacije.

94.Če take informacije vsebujejo dokaze ali omogočajo vpoglede v pomembne transakcije, druge dogodke in pogoje, ki nastanejo po koncu obdobja poročanja, podjetje po potrebi navede opisne informacije o obstoju, naravi in morebitnih posledicah teh dogodkov, ki se zgodijo po koncu leta.

7.4Spremembe pri pripravi ali predstavitvi informacij o trajnostnosti

95.Opredelitev in izračun metrik, vključno z metrikami, ki se uporabljajo za določanje in spremljanje doseganja ciljev, sta ves čas dosledna. Podjetje navede preračunane primerjalne podatke, razen če to ni izvedljivo (glej ESRS 2 BP-2), kadar:

(a)na novo opredeli ali nadomesti metriko ali cilj;

(b)opredeli nove informacije v zvezi z ocenjenimi podatki, razkritimi v predhodnem obdobju, in informacije vsebujejo dokaze o okoliščinah, ki so obstajale v tem obdobju.

7.5Napake pri poročanju v preteklih obdobjih

96.Podjetje popravi pomembne napake iz preteklega obdobja, tako da preračuna primerjalne zneske za pretekla obdobja, razen če to ni izvedljivo. Ta zahteva ne velja za obdobja poročanja pred letom, ko je podjetje prvič začelo uporabljati ESRS.

97.Napake iz preteklega obdobja so izpustitve in napačne navedbe v izjavi podjetja o trajnostnosti za eno ali več preteklih obdobij. Take napake izhajajo iz neuporabe ali napačne uporabe zanesljivih informacij:

(a)ki so bile na voljo, ko je bila odobrena izdaja poslovnega poročila, ki vključuje izjavo o trajnostnosti za navedena obdobja, ter

(b)za katere bi se lahko razumno pričakovalo, da so bile pridobljene in upoštevane pri pripravi razkritij v zvezi s trajnostnostjo, vključenih v ta poročila.

98.Take napake vključujejo: učinke matematičnih napak, napak pri uporabi opredelitev za metrike ali cilje, pomote ali napačne razlage dejstev in goljufije.

99.Morebitne napake v tekočem obdobju, odkrite v navedenem obdobju, se popravijo, preden se odobri izdaja poslovnega poročila. Vendar se pomembne napake včasih odkrijejo šele v naslednjem obdobju.

100.Če ni mogoče ugotoviti učinka napake na vsa pretekla predstavljena obdobja, podjetje preračuna primerjalne informacije, da napako popravi od najzgodnejšega možnega datuma. Podjetje pri popravljanju razkritij za preteklo obdobje ne uporabi poznejših ugotovitev o takratnih okoliščinah niti pri oblikovanju predpostavk o namenih vodstva v preteklem obdobju niti pri ocenjevanju zneskov, razkritih v prejšnjem obdobju. Ta zahteva se uporablja za popravke razkritij, usmerjenih v preteklost, in razkritij, usmerjenih v prihodnost.

101.Popravki napak se razlikujejo od sprememb ocen. Ocene je morda treba revidirati, ko so na voljo dodatne informacije (glej ESRS 2 BP-2).

7.6Konsolidirano poročanje in izvzetje odvisnih podjetij

102.Če podjetje poroča na konsolidirani ravni, oceni pomembne vplive, tveganja in priložnosti za celotno konsolidirano skupino, ne glede na pravno strukturo skupine. Zagotovi, da so vsa odvisna podjetja zajeta na način, ki omogoča nepristransko opredelitev pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti. Merila in pragi, s katerimi se vpliv, tveganje ali priložnost oceni kot pomembna, se določijo na podlagi poglavja 3 tega standarda.

103.Če podjetje ugotovi znatne razlike med pomembnimi vplivi, tveganji ali priložnostmi na ravni skupine in pomembnimi vplivi, tveganji ali priložnostmi enega ali več odvisnih podjetij, zagotovi ustrezen opis vplivov, tveganj in priložnosti zadevnih odvisnih podjetij, kot je primerno.

104.Podjetje lahko pri ocenjevanju, ali so razlike med pomembnimi vplivi, tveganji ali priložnostmi na ravni skupine in pomembnimi vplivi, tveganji ali priložnostmi enega ali več njegovih odvisnih podjetij znatne, upošteva različne okoliščine, na primer ali odvisna podjetja delujejo v drugem sektorju kot preostali del skupine, ali pa okoliščine iz oddelka 3.7 Raven razčlenitve.

7.7Tajni in občutljivi podatki ter informacije o intelektualni lastnini, znanju in izkušnjah ali rezultatih inovacij

105.Podjetju ni treba razkriti tajnih ali občutljivih podatkov, tudi če se ti podatki štejejo za pomembne.

106.Kadar je posebna informacija, ki se nanaša na intelektualno lastnino, znanje in izkušnje ali rezultate inovacij, relevantna za izpolnitev cilja zahteve po razkritju, lahko podjetje pri razkrivanju informacij o svoji strategiji, načrtih in ukrepih to posebno informacijo vseeno izpusti, če:

(a)je tajna v smislu, da kot celota ali v zadevni konfiguraciji in sestavi svojih komponent ni splošno znana ali enostavno dostopna osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

(b)ima tržno vrednost, ker je tajna, in

(c)je podjetje sprejelo razumne ukrepe za ohranitev tajnosti.

107.Če podjetje izpusti tajne ali občutljive podatke ali posebno informacijo, ki se nanaša na intelektualno lastnino, znanje in izkušnje ali rezultate inovacij, ker ta informacija izpolnjuje merila iz prejšnjega odstavka, izpolni zadevno zahtevo po razkritju tako, da razkrije vse druge zahtevane informacije.

108.Podjetje si po najboljših močeh prizadeva zagotoviti, da se ne glede na izpustitev tajnih ali občutljivih podatkov ali posebne informacije, ki se nanaša na intelektualno lastnino, znanje in izkušnje ali rezultate inovacij, splošna ustreznost zadevnega razkritja ne zmanjša.

7.8Poročanje o priložnostih

109.Pri poročanju o priložnostih bi moralo razkritje vsebovati opisne informacije, na podlagi katerih lahko bralec razume priložnost za podjetje ali celotni sektor. Podjetje pri poročanju o priložnostih preuči pomembnost informacij, ki jih je treba razkriti. V zvezi s tem med drugim preuči:

(a)ali gre za priložnost, ki si jo podjetje zdaj prizadeva izkoristiti in jo je vključilo v svojo splošno strategijo, in ne za splošno priložnost za podjetje ali sektor ter

(b)ali je vključitev kvantitativnih meril predvidenih finančnih učinkov ustrezna ob upoštevanju števila predpostavk, ki bi lahko bile potrebne, in posledične negotovosti.

8.    Struktura izjave o trajnostnosti

110.To poglavje je podlaga za predstavitev informacij o trajnostnostnih zadevah, pripravljenih v skladu s členoma 19a in 29a Direktive 2013/34/EU (tj. izjava o trajnostnosti), v poslovnem poročilu podjetja. Take informacije so predstavljene v namenskem oddelku poslovnega poročila, opredeljenem kot izjava o trajnostnosti. V Dodatku F Primer strukture izjave o trajnostnosti iz ESRS k temu standardu je naveden ponazoritveni primer izjave o trajnostnosti, strukturirane v skladu z zahtevami iz tega poglavja.

8.1 Splošna zahteva glede predstavitve

111.Informacije o trajnostnosti se predstavijo:

(a)na način, na podlagi katerega je mogoče razlikovati med informacijami, ki se zahtevajo v skladu z razkritji v ESRS, in drugimi informacijami, vključenimi v poslovno poročilo, ter

(b)v okviru strukture, ki olajšuje dostop do izjave o trajnostnosti in njeno razumevanje, ter v obliki, ki je berljiva za ljudi in strojno berljiva.

8.2 Vsebina in struktura izjave o trajnostnosti

112.Razen možnosti vključitve informacij s sklicevanjem v skladu z oddelkom 9.1 Vključitev s sklicevanjem tega standarda podjetje sporoči vsa veljavna razkritja, ki se zahtevajo z ESRS v skladu s poglavjem 1 tega standarda, v namenskem oddelku poslovnega poročila.

113.Podjetje v svojo izjavo o trajnostnosti vključi razkritja v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta 8 ter delegiranimi uredbami Komisije, v katerih so določeni vsebina in druge podrobnosti teh razkritij. Podjetje zagotovi, da je mogoče v izjavi o trajnostnosti razlikovati med temi razkritji. Razkritja, ki se nanašajo na vsakega od okoljskih ciljev, opredeljenih v uredbi o taksonomiji, se predstavijo skupaj v jasno razpoznavnem delu okoljskega oddelka izjave o trajnostnosti. Za ta razkritja ne veljajo določbe ESRS, razen tega odstavka in prvega stavka odstavka 115 tega standarda.

114.Kadar podjetje v svojo izjavo o trajnostnosti vključi dodatna razkritja, ki izhajajo iz (i) druge zakonodaje, v skladu s katero mora podjetje razkriti informacije o trajnostnosti, ali (ii) splošno sprejetih standardov in okvirov poročanja o trajnostnosti, vključno z neobveznimi smernicami in sektorskimi smernicami, ki jih objavijo drugi organi za določanje standardov (kot je tehnično gradivo, ki ga izda Odbor za mednarodne standarde trajnostnosti ali organizacija Global Reporting Initiative), za taka razkritja velja, da:

(a) so jasno označena z ustreznim sklicem na povezano zakonodajo, standard ali okvir (glej ESRS 2 BP-2, odstavek 15);

(b) izpolnjujejo zahteve za kvalitativne značilnosti informacij, določene v poglavju 2 in Dodatku B k temu standardu.

115.Podjetje svojo izjavo o trajnostnosti strukturira v štirih delih v naslednjem vrstnem redu: splošne informacije, okoljske informacije (vključno z razkritji v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2020/852), socialne informacije in informacije o upravljanju. Če informacije iz enega dela vključujejo informacije, ki jih je treba sporočiti v drugem delu, se lahko podjetje v skladu z določbo iz oddelka 3.6 Pomembni vplivi ali tveganja, ki izhajajo iz ukrepov za obravnavanje trajnostnostnih zadev tega standarda v enem delu sklicuje na informacije, predstavljene v drugem delu, da se prepreči podvajanje. Podjetje lahko uporabi podrobno strukturo, prikazano v Dodatku F k temu standardu.

116.Razkritja, ki se zahtevajo v skladu s sektorskim ESRS, se združijo v skupine po področju poročanja in po potrebi po temi v zvezi s trajnostnostjo. Predstavijo se skupaj z razkritji, ki se zahtevajo v skladu z ESRS 2 in ustreznim tematskim ESRS.

117.Kadar podjetje pripravi pomembna razkritja, specifična za posamezne subjekte, v skladu z odstavkom 11, ta razkritja sporoči skupaj z najpomembnejšimi nesektorskimi in sektorskimi razkritji.

9.Povezave z drugimi deli poročanja podjetij in povezanimi informacijami

118.Podjetje predloži informacije, na podlagi katerih lahko uporabniki njegove izjave o trajnostnosti razumejo povezave med različnimi informacijami v izjavi ter povezave med informacijami v izjavi o trajnostnosti in drugimi informacijami, ki jih podjetje razkrije v drugih delih svojega poslovnega poročanja.

9.1 Vključitev s sklicevanjem

119.Če so pogoji iz odstavka 120 izpolnjeni, se lahko informacije, določene z zahtevo po razkritju iz ESRS, vključno s posebno podatkovno točko, določeno z zahtevo po razkritju, vključijo v izjavo o trajnostnosti s sklicevanjem na:

(a)drug oddelek poslovnega poročila;

(b)računovodske izkaze;

(c)izjavo o upravljanju podjetja (če ni del poslovnega poročila);

(d)poročilo o prejemkih, ki se zahteva v skladu z Direktivo 2007/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta 9 ;

(e)univerzalni registracijski dokument iz člena 9 Uredbe (EU) 2017/1129 10 in

(f)javna razkritja v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (razkritja v okviru stebra 3) 11 . Če podjetje s sklicevanjem vključi informacije iz razkritij v okviru stebra 3, zagotovi, da se informacije ujemajo z obsegom konsolidacije, uporabljenim za izjavo o trajnostnosti, tako da vključene informacije po potrebi dopolni z dodatnimi elementi.

120.Podjetje lahko vključi informacije s sklicevanjem na dokumente ali dele dokumentov iz odstavka 119, če za razkritja, vključena s sklicevanjem, velja naslednje:

(a)predstavljajo ločen element informacij in so v zadevnem dokumentu jasno opredeljena kot odgovor na zadevno zahtevo po razkritju ali ustrezno posebno podatkovno točko, določeno z zahtevo po razkritju;

(b)objavijo se pred poslovnim poročilom ali hkrati z njim;

(c)so v istem jeziku kot izjava o trajnostnosti;

(d)zanje velja vsaj enaka stopnja zagotovila kot za izjavo o trajnostnosti in

(e)izpolnjujejo enake tehnične zahteve glede digitalizacije kot izjava o trajnostnosti.

121.Če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 120, se lahko informacije, določene z zahtevo po razkritju iz ESRS, vključno s posebno podatkovno točko, določeno z zahtevo po razkritju, vključijo v izjavo o trajnostnosti s sklicevanjem na poročilo podjetja, pripravljeno v skladu z uredbo (EU) št. 1221/2009 o sistemu EU za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) 12 . V tem primeru podjetje zagotovi, da se informacije, vključene s sklicevanjem, pripravijo na isti podlagi kot informacije ESRS, vključno z obsegom konsolidacije in obravnavo informacij o vrednostni verigi.

122.Podjetje pri pripravi svoje izjave o trajnostnosti z vključitvijo s sklicevanjem upošteva splošno povezanost sporočenih informacij in zagotovi, da vključitev s sklicevanjem ne zmanjša berljivosti izjave o trajnostnosti. Dodatek G Primer vključitve s sklicevanjem k temu standardu je ponazoritveni primer vključitve s sklicevanjem (glej ESRS 2 BP-2).

9.2 Povezane informacije in povezljivost z računovodskimi izkazi

123.Podjetje opiše razmerja med različnimi informacijami. Pri tem je morda treba povezati opisne informacije o upravljanju, strategiji in upravljanju tveganja s povezanimi metrikami in cilji. Na primer pri navajanju povezanih informacij bo podjetje morda moralo pojasniti učinek ali verjeten učinek svoje strategije na svoje računovodske izkaze ali finančne načrte ali pojasniti, kako je strategija povezana z metrikami in cilji, ki se uporabljajo za merjenje napredka pri doseganju uspešnosti. Morda mora pojasniti tudi, kako bi se lahko z njegovo rabo naravnih virov in spremembami v njegovi dobavni verigi povečali, spremenili ali zmanjšali njegovi pomembni vplivi, tveganja in priložnosti. Morda mora te informacije povezati z informacijami o sedanjih ali predvidenih finančnih učinkih na njegove proizvodne stroške, s strateškim odzivom za blažitev vplivov ali zmanjšanje tveganj in s povezanimi naložbami v nova sredstva. Morda mora tudi povezati opisne informacije s povezanimi metrikami in cilji ter informacijami v računovodskih izkazih. Informacije, ki opisujejo povezave, so jasne in jedrnate.

124.Če izjava o trajnostnosti vključuje denarne zneske ali druge kvantitativne podatkovne točke nad pragom pomembnosti, ki so predstavljene v računovodskih izkazih (neposredna povezljivost med informacijami, razkritimi v izjavi o trajnostnosti, in informacijami, razkritimi v računovodskih izkazih), podjetje vključi sklic na ustrezni odstavek svojih računovodskih izkazov, v katerem so navedene ustrezne informacije.

125.Izjava o trajnostnosti lahko vključuje denarne zneske ali druge kvantitativne podatkovne točke nad pragom pomembnosti, ki so seštevek ali del denarnih zneskov ali kvantitativnih podatkov, predstavljenih v računovodskih izkazih podjetja (posredna povezljivost med informacijami, razkritimi v izjavi o trajnostnosti, in informacijami, razkritimi v računovodskih izkazih). V tem primeru podjetje pojasni, kako so ti zneski ali podatkovne točke v izjavi o trajnostnosti povezane z najpomembnejšimi zneski, predstavljenimi v računovodskih izkazih. To razkritje vključuje sklic na vrstično postavko in/ali ustrezne odstavke njegovih računovodskih izkazov, v katerih so navedene ustrezne informacije. Po potrebi se lahko zagotovi uskladitev, ki se lahko predstavi v obliki preglednice.

126.V primeru informacij, ki niso zajete v odstavkih 124 in 125, podjetje na podlagi praga pomembnosti pojasni skladnost pomembnih podatkov, predpostavk in kvalitativnih informacij, vključenih v njegovo izjavo o trajnostnosti, z ustreznimi podatki, predpostavkami in kvalitativnimi informacijami, vključenimi v računovodske izkaze. To se lahko zgodi, če izjava o trajnostnosti vključuje:

(a)denarne zneske ali druge kvantitativne podatke, ki so povezani z denarnimi zneski ali drugimi kvantitativnimi podatki iz računovodskih izkazov, ali

(b)kvalitativne informacije, ki so povezane s kvalitativnimi informacijami iz računovodskih izkazov.

127.Skladnost, kot se zahteva v skladu z odstavkom 126, je na ravni ene same podatkovne točke in vključuje sklic na ustrezno vrstično postavko ali odstavek pojasnil k računovodskim izkazom. Če pomembni podatki, predpostavke in kvalitativne informacije niso skladni, podjetje to navede in pojasni.

128.Primeri postavk, za katere je potrebna razlaga iz odstavka 126, zajemajo naslednje:

(a)kadar je ista metrika v računovodskih izkazih predstavljena kot metrika na datum poročanja, v izjavi o trajnostnosti pa kot napoved za prihodnja obdobja, ter

(b)kadar se makroekonomske ali poslovne napovedi uporabijo za pripravo metrik v izjavi o trajnostnosti in so relevantne tudi za ocenjevanje nadomestljive vrednosti sredstev, zneska obveznosti ali rezervacij v računovodskih izkazih.

129.Tematski in sektorski ESRS lahko vključujejo zahteve po vključitvi uskladitev ali ponazoritvi skladnosti podatkov in predpostavk za posebne zahteve po razkritju. V takih primerih imajo prednost zahteve iz teh ESRS.

10 Prehodne določbe

10.1 Prehodna določba v zvezi z razkritji, specifičnimi za posamezne subjekte

130.Obseg, v katerem so trajnostnostne zadeve zajete z ESRS, se bo z oblikovanjem dodatnih zahtev po razkritju po pričakovanjih spremenil. Zato se bo potreba po razkritjih, specifičnih za posamezne subjekte, sčasoma verjetno zmanjšala, zlasti zaradi prihodnjega sprejetja sektorskih standardov.

131.Podjetje lahko pri opredelitvi svojih razkritij, specifičnih za posamezne subjekte, sprejme prehodne ukrepe za njihovo pripravo v prvih treh letnih izjavah o trajnostnosti, v skladu s katerimi prednostno:

(a)v svoje poročanje vključi razkritja, specifična za posamezne subjekte, o katerih je poročalo v preteklih obdobjih, če ta razkritja dosegajo kvalitativne značilnosti informacij iz poglavja 2 tega standarda ali so prilagojena tako, da jih dosegajo, in

(b)dopolni svoja razkritja, pripravljena na podlagi tematskih ESRS, z ustreznim sklopom dodatnih razkritij, da vključi trajnostnostne zadeve, ki so pomembne za podjetje v njegovih sektorjih, pri čemer uporabi razpoložljive dobre prakse in/ali razpoložljive okvire ali standarde poročanja, kot so smernice MSRP za posamezne panoge in sektorski standardi organizacije GRI.

10.2 Prehodna določba v zvezi s poglavjem 5 Vrednostna veriga

132.Če niso na voljo vse potrebne informacije o višjem in nižjem delu vrednostne verige podjetja, podjetje v prvih 3 letih poročanja o trajnostnosti na podlagi ESRS pojasni prizadevanja za pridobitev potrebnih informacij o višjem in nižjem delu svoje vrednostne verige, razloge, zakaj ni bilo mogoče pridobiti vseh potrebnih informacij, in načrte za pridobitev takih informacij v prihodnosti.

133.Da bi se upoštevale težave, s katerimi bi se lahko podjetja srečala pri zbiranju informacij od udeležencev v celotni vrednostni verigi, in da bi se omejilo breme za MSP v vrednostni verigi, v prvih 3 letih poročanja o trajnostnosti na podlagi ESRS:

(a)podjetje lahko pri razkrivanju informacij o politikah, ukrepih in ciljih v skladu z ESRS 2 in drugimi ESRS omeji informacije o višjem in nižjem delu vrednostne verige na notranje razpoložljive informacije, kot so podatki, ki so že na voljo podjetju, in javno dostopne informacije, ter

(b)podjetju pri razkrivanju metrik ni treba vključiti informacij o višjem in nižjem delu vrednostne verige, razen za podatkovne točke, ki izhajajo iz druge zakonodaje EU, kot je navedena v Dodatku B k ESRS 2.

134.Odstavka 132 in 133 se uporabljata ne glede na to, ali je zadevni udeleženec vrednostne verige MSP ali ne.

135.Podjetje od četrtega leta poročanja na podlagi ESRS vključi informacije o višjem in/ali nižjem delu vrednostne verige v skladu z odstavkom 63. V zvezi s tem informacije, ki jih je treba v skladu z ESRS pridobiti od MSP višjem in/ali nižjem delu vrednostne verige podjetja, ne bodo presegale vsebine prihodnjega ESRS za MSP, ki kotirajo na borzi.

10.3 Prehodna določba v zvezi z oddelkom 7.1 Predstavitev primerjalnih informacij

136.Da bi se olajšala prva uporaba tega standarda, podjetju v prvem letu priprave izjave o trajnostnosti na podlagi ESRS ni treba razkriti primerjalnih informacij, ki se zahtevajo v skladu z oddelkom 7.1 Predstavitev primerjalnih informacij. Za zahteve po razkritju, navedene v Dodatku C Seznam postopno uvedenih zahtev po razkritju, se ta prehodna določba uporablja za prvo leto obvezne uporabe postopno uvedene zahteve po razkritju.

10.4 Prehodna določba: seznam zahtev po razkritju, ki se postopno uvedejo

137.Dodatek C Seznam postopno uvedenih zahtev po razkritju k temu standardu vsebuje določbe glede uvedbe zahtev po razkritju ali podatkovnih točk zahtev po razkritju iz ESRS, ki se lahko izpustijo ali se ne uporabljajo v prvem letu oziroma prvih letih priprave izjave o trajnostnosti na podlagi ESRS.

Dodatek A: Zahteve glede uporabe

Ta dodatek je sestavni del ESRS 1 in ima enako veljavo kot drugi deli standarda.

Razkritja, specifična za posamezne subjekte

AR 1.Razkritja, specifična za posamezne subjekte, uporabnikom omogočajo, da razumejo vplive, tveganja in priložnosti podjetja, povezane z okoljskimi, socialnimi ali upravljavskimi zadevami.

AR 2.Podjetje pri pripravi razkritij, specifičnih za posamezne subjekte, zagotovi, da:

(a)imajo razkritja kvalitativne značilnosti informacij, kot so določene v poglavju 2 Kvalitativne značilnosti informacij, ter

(b)njegova razkritja po potrebi vključujejo vse pomembne informacije, povezane s področji poročanja, ki zajemajo upravljanje; strategijo; upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti ter metrike in cilje (glej ESRS 2, poglavja 2 do 5).

AR 3.Podjetje pri določanju uporabnosti metrik za vključitev v razkritja, specifična za posamezne subjekte, preuči, ali:

(a)izbrane metrike uspešnosti omogočajo vpogled v:

I.učinkovitost praks podjetja pri zmanjševanju negativnih rezultatov in/ali povečanju pozitivnih rezultatov za ljudi in okolje (za vplive) in/ali

II.verjetnost, da bodo imele prakse podjetja finančne učinke nanj (za tveganja in priložnosti);

(b)so izmerjeni rezultati dovolj zanesljivi, tj. ne vključujejo prevelikega števila predpostavk in neznank, zaradi katerih bi bila metrika preveč poljubna, da bi prikazala natančno sliko, ter

(c)zagotavlja dovolj spremnih informacij za ustrezno razlago metrik uspešnosti in ali lahko razlike v takih spremnih informacijah vplivajo na primerljivost metrik skozi čas.

AR 4.Podjetje pri pripravi razkritij, specifičnih za posamezne subjekte, skrbno upošteva: 

(a)primerljivost med podjetji ob hkratnem zagotavljanju ustreznosti predloženih informacij, pri čemer se priznava, da je lahko primerljivost pri razkritjih, specifičnih za posamezne subjekte, omejena. Podjetje preuči, ali razpoložljivi in ustrezni okviri, pobude, standardi poročanja in referenčne vrednosti (kot je tehnično gradivo, ki ga izda Odbor za mednarodne standarde trajnostnosti ali organizacija Global Reporting Initiative) zagotavljajo elemente, ki lahko kar najbolj podpirajo primerljivost, ter

(b)primerljivost skozi čas: doslednost metodologij in razkritij je ključni dejavnik za doseganje primerljivosti skozi čas.

AR 5.Dodatne smernice za pripravo razkritij, specifičnih za posamezne subjekte, je mogoče najti s preučitvijo informacij, ki se zahtevajo v skladu s tematskim ESRS, ki obravnava podobne trajnostnostne zadeve.

Dvojna pomembnost

Deležniki in njihov pomen za postopek ocenjevanja pomembnosti

AR 6.Poleg kategorij deležnikov iz odstavka 22 so splošne kategorije deležnikov: zaposleni in drugi delavci, dobavitelji, potrošniki, stranke, končni uporabniki, lokalne skupnosti in osebe v ranljivem položaju ter javni organi, vključno z regulatorji, nadzorniki in centralnimi bankami.

AR 7.Narava se lahko šteje za tihi deležnik. V tem primeru se lahko ekološki podatki in podatki o ohranjanju vrst uporabijo v podporo oceni pomembnosti, ki jo izvede podjetje.

AR 8.Pri ocenjevanju pomembnosti se upošteva dialog s prizadetimi deležniki. Podjetje lahko sodeluje s prizadetimi deležniki ali njihovimi predstavniki (kot so zaposleni ali sindikati) ter uporabniki poročanja o trajnostnosti in drugimi strokovnjaki, da bi pridobilo vhodne podatke ali povratne informacije o svojih ugotovitvah glede pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti.

Ocena pomembnosti vplivov

AR 9.Podjetje pri ocenjevanju pomembnosti vplivov in določanju pomembnih zadev, o katerih se poroča, upošteva naslednje tri korake:

(a)razumevanje konteksta v zvezi s svojimi vplivi, vključno s svojimi dejavnostmi, poslovnimi odnosi, in deležniki;

(b)opredelitev dejanskih in morebitnih vplivov (negativnih in pozitivnih), tudi prek sodelovanja z deležniki in strokovnjaki. V tem koraku se lahko podjetje opre na znanstvene in analitične raziskave o vplivih na trajnostnostne zadeve;

(c)oceno pomembnosti svojih dejanskih in morebitnih vplivov ter določitev pomembnih zadev. V tem koraku podjetje sprejme prage za določitev, kateri vplivi bodo zajeti v izjavi o trajnostnosti.

Značilnosti resnosti

AR 10.Resnost je odvisna od naslednjih dejavnikov:

(a)razsežnosti, tj. kako resen je negativen vpliv ali kako koristen je pozitiven vpliv za ljudi ali okolje;

(b)obsega, tj. kako razširjeni so negativni ali pozitivni vplivi. V primeru vplivov na okolje se lahko obseg razume kot obseg okoljske škode ali geografski obseg. V primeru vplivov na ljudi se lahko obseg razume kot število ljudi, ki jih prizadenejo negativni vplivi, in

(c)nepopravljivega značaja, tj. ali in v kakšnem obsegu je mogoče za negativne vplive izvesti popravne ukrepe, tj. obnoviti prejšnje stanje okolja ali prizadetih ljudi.

AR 11.Negativen vpliv lahko zaradi katere koli od teh treh značilnosti (razsežnosti, obsega in nepopravljivega značaja) postane resen. V primeru morebitnega negativnega vpliva na človekove pravice ima resnost vpliva prednost pred njegovo verjetnostjo.

Vplivi, povezani s podjetjem

AR 12.Za ponazoritev:

(a)če podjetje v svojih proizvodih uporablja kobalt, izkopan z izkoriščanjem dela otrok, je negativni vpliv (tj. delo otrok) povezan s proizvodi podjetja prek stopenj poslovnih odnosov v višjem delu njegove vrednostne verige. Ti odnosi vključujejo odnose s talilnico in trgovcem z minerali ter rudarskim podjetjem, ki izkorišča delo otrok, in

(b)če podjetje drugemu podjetju zagotavlja finančna posojila za poslovne dejavnosti, ki v nasprotju z dogovorjenimi standardi povzročajo onesnaževanje voda in zemljišč v okolici dejavnosti, je ta negativni vpliv povezan s podjetjem prek njegovega odnosa z drugim podjetjem, ki mu zagotavlja posojila.

Ocena finančne pomembnosti

AR 13.V nadaljevanju so navedeni primeri, kako so vplivi in odvisnosti vir tveganj ali priložnosti:

(a)če je poslovni model podjetja odvisen od naravnega vira, na primer vode, bodo nanj verjetno vplivale spremembe kakovosti, razpoložljivosti in oblikovanja cen tega vira;

(b)če imajo dejavnosti podjetja negativne vplive, npr. na lokalne skupnosti, se lahko za dejavnosti uporabijo strožji vladni predpisi in/ali lahko ima vpliv posledice za ugled, kar lahko negativno vpliva na blagovno znamko podjetja in lahko povzroči višje stroške zaposlovanja, ter

(c)če se poslovni partnerji podjetja srečujejo s pomembnimi s trajnostnostjo povezanimi tveganji, je lahko tudi podjetje izpostavljeno povezanim posledicam.

AR 14.Opredelitev tveganj in priložnosti, ki vplivajo ali za katere se lahko razumno pričakuje, da bodo vplivali na finančni položaj podjetja, njegovo finančno uspešnost, denarne tokove, dostop do financiranja ali stroške kapitala v kratko-, srednje- ali dolgoročnem obdobju, je izhodišče za oceno finančne pomembnosti. V zvezi s tem podjetje upošteva:

(a)obstoj odvisnosti od naravnih in socialnih virov kot virov finančnih učinkov (glej odstavek 50);

(b)njihovo razvrstitev med vire:

I.tveganj (ki prispevajo k negativnemu odklonu prihodnjih pričakovanih denarnih pritokov ali povečanju odklona prihodnjih pričakovanih denarnih odtokov in/ali negativnemu odklonu od pričakovane spremembe kapitala, ki ni pripoznan v računovodskih izkazih) ali

II.priložnosti (ki prispevajo k pozitivnemu odklonu prihodnjih pričakovanih denarnih pritokov ali zmanjšanju odklona prihodnjih denarnih odtokov in/ali pozitivnemu odklonu od pričakovane spremembe kapitala, ki ni pripoznan v računovodskih izkazih).

AR 15.Ko podjetje opredeli svoja tveganja in priložnosti, določi, katera od njih so pomembna za poročanje. To temelji na kombinaciji (i) verjetnosti nastanka in (ii) morebitne razsežnosti finančnih učinkov, določene na podlagi ustreznih pragov. Pri tem koraku se upošteva prispevek teh tveganj in priložnosti k finančnim učinkom v kratko-, srednje- in dolgoročnem obdobju na podlagi:

(a)scenarijev/napovedi, za katere se šteje, da se bodo verjetno uresničile, ter

(b)potencialnih finančnih učinkov v zvezi s trajnostnostnimi zadevami, ki izhajajo iz primerov s pragom, nižjim od „bolj verjetno kot ne“, ali sredstev/obveznosti, ki niso ali še niso izražene v računovodskih izkazih. To vključuje:

I.morebitne situacije, ki lahko po prihodnjih dogodkih vplivajo na možnost ustvarjanja denarnega toka;

II.kapital, ki z računovodskega vidika in vidika računovodskega poročanja ni pripoznan kot sredstva, vendar pomembno vpliva na finančno uspešnost, kot so naravni, intelektualni (organizacijski), človeški in družbeni kapital ter kapital odnosov, ter

III.možne prihodnje dogodke, ki lahko vplivajo na razvoj takega kapitala.

Trajnostnostne zadeve, ki se vključijo v oceno pomembnosti

AR 16.Podjetje pri ocenjevanju pomembnosti upošteva naslednji seznam trajnostnostnih zadev, zajetih v tematskem ESRS. Če se na podlagi ocene pomembnosti, ki jo izvede podjetje (glej ESRS 2 IRO-1), oceni, da je določena trajnostnostna zadeva s tega seznama pomembna, podjetje poroča v skladu z ustreznimi zahtevami po razkritju iz ustreznega tematskega ESRS. Ta seznam se ne uporablja namesto postopka določanja pomembnih zadev. Seznam je orodje za pomoč podjetju pri ocenjevanju pomembnosti. Podjetje mora pri določanju svojih pomembnih zadev še vedno upoštevati svoje posebne okoliščine. Podjetje po potrebi pripravi tudi razkritja, specifična za posamezne subjekte, o pomembnih vplivih, tveganjih in priložnostih, ki niso zajeti v ESRS, kot je opisano v odstavku 11 tega standarda.

Tematski ESRS	Trajnostnostne zadeve, zajete v tematskem ESRS
	Tema	Podtema	Podpodteme
ESRS E1	Pod-nebne spre-membe	·Prilagajanje podnebnim spremembam ·Blažitev podnebnih sprememb ·Energija
ESRS E2	Onesnaže-vanje	·Onesnaževanje zraka ·Onesnaževanje vode ·onesnaževanje prsti ·Onesnaževanje živih organizmov in virov hrane ·Snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost ·Snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost ·Mikroplastika
ESRS E3	Vodni    in morski viri	·Voda ·Morski viri	·Poraba vode ·Odvzemi vode ·Odvajanje vode ·Odvajanje vode v oceane ·Pridobivanje in raba morskih virov
ESRS E4	Biotska raznovrstnost in ekosistemi	·Neposredna gonilna sila vplivov na izgubo biotske raznovrstnosti	·Podnebne spremembe ·Sprememba rabe zemljišč, sprememba rabe sladke vode in sprememba rabe morja ·Neposredno izkoriščanje ·Invazivne tujerodne vrste ·Onesnaževanje ·Drugo
		·Vplivi na stanje vrst	Primera: ·Velikost populacije vrst ·Tveganje izumrtja vrste na svetovni ravni
		·Vplivi na obseg in stanje ekosistemov	Primeri: ·Degradacija tal ·Dezertifikacija ·Pozidava tal
		·Vplivi na ekosistemske storitve in odvisnosti od njih
ESRS E5	Krožno gospo-darstvo	·Pritoki virov, vključno z rabo virov ·Odtoki virov, povezani s proizvodi in storitvami ·Odpadki
ESRS S1	Lastna delovna sila	·Delovni pogoji	·Varnost zaposlitve ·Delovni čas ·Dostojne plače ·Socialni dialog ·Svoboda združevanja, obstoj svetov delavcev ter pravice delavcev do obveščenosti, posvetovanja in udeležbe ·Kolektivna pogajanja, vključno z deležem delavcev, za katere veljajo kolektivne pogodbe ·Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ·Zdravje in varnost
		·Enaka obravnava in enake možnosti za vse	·Enakost spolov in enako plačilo za delo enake vrednosti ·Usposabljanje ter razvoj znanj in spretnosti ·Zaposlovanje in vključevanje invalidov ·Ukrepi proti nasilju in nadlegovanju na delovnem mestu ·Raznolikost
		·Druge z delom povezane pravice	·Delo otrok ·Prisilno delo ·Ustrezna stanovanja ·Zasebnost
ESRS S2	Delavci v vrednostni verigi	·Delovni pogoji	·Varnost zaposlitve ·Delovni čas ·Dostojne plače ·Socialni dialog ·Svoboda združevanja, vključno z obstojem svetov delavcev ·Kolektivna pogajanja ·Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ·Zdravje in varnost
		·Enaka obravnava in enake možnosti za vse	·Enakost spolov in enako plačilo za delo enake vrednosti ·Usposabljanje ter razvoj znanj in spretnosti ·Zaposlovanje in vključevanje invalidov ·Ukrepi proti nasilju in nadlegovanju na delovnem mestu ·Raznolikost
		·Druge z delom povezane pravice	·Delo otrok ·Prisilno delo ·Ustrezna stanovanja ·Voda in sanitarna ureditev ·Zasebnost
ESRS S3	Prizadete skupnosti	·Ekonomske, socialne in kulturne pravice skupnosti	·Ustrezna stanovanja ·Ustrezna hrana ·Voda in sanitarna ureditev ·Vplivi, povezani z zemljišči ·Vplivi, povezani z varnostjo
		·Državljanske in politične pravice skupnosti	·Svoboda izražanja ·Svoboda zbiranja ·Vplivi na zagovornike človekovih pravic
		·Pravice indigenih ljudstev	·Prostovoljno, predhodno in informirano soglasje ·Samoodločba ·Kulturne pravice
ESRS S4	Potrošniki in končni uporabniki	·Vplivi na potrošnike in/ali končne uporabnike, povezani z informacijami	·Zasebnost ·Svoboda izražanja ·Dostop do (kakovostnih) informacij
		·Osebna varnost potrošnikov in/ali končnih uporabnikov	·Zdravje in varnost ·Varnost osebe ·Zaščita otrok
		·Socialna vključenost potrošnikov in/ali končnih uporabnikov	·Nediskriminacija ·Dostop do proizvodov in storitev ·Odgovorne    tržne prakse
ESRS G1	Poslovno ravnanje	·Korporativna kultura ·Zaščita žvižgačev ·Dobrobit živali ·Politično sodelovanje    in dejavnosti lobiranja ·Upravljanje odnosov z dobavitelji, vključno s plačilnimi praksami
		·Korupcija in podkupovanje	·Preprečevanje    in    odkrivanje, vključno z usposabljanjem ·Incidenti

Ocena na podlagi sektorskih povprečij in približkov

AR 17.Če podjetje po razumnih prizadevanjih ne more zbrati informacij o višjem in nižjem delu vrednostne verige, kot se zahteva v odstavku 63, pripravi ocene informacij, ki jih je treba sporočiti, pri čemer uporabi vse smiselne in dokazljive informacije, ki so mu na voljo na datum poročanja brez čezmernih stroškov ali prizadevanj. To med drugim vključuje notranje in zunanje informacije, kot so podatki iz posrednih virov, podatki o sektorskem povprečju, analize vzorcev, tržni podatki in podatki primerljivih skupin, drugi približki ali podatki, ki temeljijo na porabi.

Vsebina in struktura izjave o trajnostnosti

AR 18.Za ponazoritev v zvezi z odstavkom 115 iz oddelka 8.2 Vsebina in struktura izjave o trajnostnosti tega standarda lahko podjetje, ki z isto politiko zajema okoljske in socialne zadeve, uporabi sklicevanje. To pomeni, da lahko v svojih okoljskih razkritjih poroča o politiki ter navede sklic nanjo v ustreznih socialnih razkritjih ali obratno. Dovoljena je konsolidirana predstavitev politik za vse teme.

Dodatek B: Kvalitativne značilnosti informacij

Ta dodatek je sestavni del ESRS 1 in ima enako veljavo kot drugi deli standarda. V tem dodatku so opredeljene kvalitativne značilnosti, ki jih dosegajo informacije, predstavljene v izjavi o trajnostnosti, pripravljeni v skladu z ESRS.

Ustreznost

QC 1.Informacije o trajnostnosti so relevantne, če lahko vplivajo na odločitve uporabnikov na podlagi pristopa dvojne pomembnosti (glej poglavje 3 tega standarda).

QC 2.Informacije lahko vplivajo na odločitev tudi, če se nekateri uporabniki odločijo, da jih ne bodo uporabili, ali pa jih že poznajo iz drugih virov. Informacije o trajnostnosti lahko vplivajo na odločitve uporabnikov, če imajo napovedno vrednost, potrditveno vrednost ali oboje. Informacije imajo napovedno vrednost, če se lahko uporabijo kot vhodni podatki za postopke, ki jih uporabniki uporabljajo za napovedovanje prihodnjih rezultatov. Ni treba, da so informacije o trajnostnosti napoved ali predvidevanje, da imajo napovedno vrednost, ampak jo imajo, če jih uporabniki uporabijo pri oblikovanju lastnih napovedi.

QC 3.Informacije imajo potrditveno vrednost, če zagotavljajo povratne informacije o prejšnjih vrednotenjih (jih potrjujejo ali spreminjajo).

QC 4.Pomembnost je vidik pomena, ki je specifičen za subjekt in temelji na naravi ali razsežnosti ali na naravi in razsežnosti postavk, na katere se informacije nanašajo, kot je ocenjeno v okviru poročanja podjetja o trajnostnosti (glej poglavje 3 tega standarda).

Natančna slika

QC 5.Da bi bile informacije uporabne, morajo predstavljati ustrezne pojave in prikazovati natančno sliko vsebine pojavov, ki naj bi jih predstavljale. Za natančno sliko morajo biti informacije (i) popolne; (ii) nevtralne in (iii) točne.

QC 6.Popoln prikaz vpliva, tveganja ali priložnosti vključuje vse pomembne informacije, ki jih uporabniki potrebujejo za razumevanje navedenega vpliva, tveganja ali priložnosti. To vključuje način, kako podjetje prilagodi svojo strategijo, upravljanje tveganja in upravljanje kot odziv na ta vpliv, tveganje ali priložnost, ter metrike, opredeljene za določitev ciljev in merjenje uspešnosti.

QC 7.Nevtralen prikaz ni pristranski pri izbiri ali razkritju informacij. Informacije so nevtralne, če niso popačene, utežene, poudarjene, brez poudarka ali drugače manipulirane, da se poveča verjetnost, da jih bodo uporabniki sprejeli pozitivno ali negativno. Informacije so uravnotežene, tako da zajemajo ugodne/pozitivne in neugodne/negativne vidike. Negativnim in pozitivnim pomembnim vplivom z vidika pomembnosti vplivov ter pomembnim tveganjem in priložnostim z vidika finančne pomembnosti se nameni enaka pozornost. Da se zagotovi nevtralen prikaz vseh ambicioznih informacij o trajnostnosti, na primer ciljev ali načrtov, se v te informacije vključijo ambicije, pa tudi dejavniki, ki bi lahko podjetju preprečili, da bi te ambicije uresničilo.

QC 8.Nevtralnost je podprta s preudarnostjo, tj. previdnostjo pri presojanju v negotovih razmerah. Informacije se ne pobotajo ali izravnajo, da bi bile nevtralne. Preudarnost pomeni, da priložnosti niso precenjene, tveganja pa ne podcenjena. Prav tako preudarnost ne dopušča podcenitve priložnosti ali precenitve tveganj. Podjetje lahko poleg bruto vrednosti predstavi tudi neto vrednosti, če s tako predstavitvijo ne zakrije relevantnih informacij ter vključi jasno obrazložitev učinkov pobota in razlogov zanj.

QC 9.Informacije so lahko točne, ne da bi bile v vseh pogledih popolnoma natančne. Točne informacije pomenijo, da je podjetje izvedlo ustrezne postopke in notranje kontrole, da bi se izognilo pomembnim napakam ali pomembnim napačnim navedbam. Zato se približki predstavijo z jasnim poudarkom njihovih morebitnih omejitev in povezane negotovosti (glej oddelek 7.2 tega standarda). Potrebna in dosegljiva natančnost ter dejavniki, zaradi katerih so informacije točne, so odvisni od narave informacij in narave zadev, na katere se nanašajo. Za točnost je na primer potrebno, da:

(a)informacije o dejstvih ne vsebujejo pomembnih napak;

(b)so opisi natančni;

(c)so ocene, približki in napovedi jasno opredeljeni kot taki;

(d)pri izbiri in uporabi ustreznega postopka za pripravo ocene, približka ali napovedi ni pomembnih napak, vhodni podatki za ta postopek pa so razumni in utemeljeni;

(e)so trditve razumne in temeljijo na zadostni količini informacij ustrezne kakovosti ter

(f)informacije o presojah o prihodnosti natančno odražajo te presoje in informacije, na katerih temeljijo.

Primerljivost

QC 10.Informacije o trajnostnosti so primerljive, če jih je mogoče primerjati z informacijami, ki jih je podjetje predložilo v prejšnjih obdobjih, in informacijami, ki jih predložijo druga podjetja, zlasti tista, ki opravljajo podobne dejavnosti ali delujejo v isti panogi. Referenčna točka za primerjavo je lahko cilj, izhodišče, referenčna vrednost za panogo, primerljive informacije drugih podjetij ali mednarodno priznane organizacije itd.

QC 11.Doslednost je povezana s primerljivostjo, vendar ni enaka. Doslednost se nanaša na to, da podjetje in druga podjetja v vseh obdobjih uporabljajo iste pristope ali metode za isto trajnostnostno zadevo. Doslednost prispeva k doseganju cilja glede primerljivosti.

QC 12.Primerljivost ni enotnost. Da bi bile informacije primerljive, so podobni elementi videti podobno, različni elementi pa različno. Primerljivost informacij o trajnostnosti se ne poveča, če se različni elementi prikažejo kot podobni ali če se podobni elementi prikažejo kot različni.

Preverljivost

QC 13.Na podlagi preverljivosti se lahko uporabniki prepričajo, da so informacije popolne, nevtralne in točne. Informacije o trajnostnosti so preverljive, če je mogoče potrditi take informacije ali vhodne podatke, ki so bili uporabljeni za njihovo izpeljavo.

QC 14.Preverljivost pomeni, da lahko različni neodvisni opazovalci z ustreznim znanjem soglašajo, da je določen prikaz natančna slika, čeprav to soglasje ni nujno popolno. Informacije o trajnostnosti se zagotovijo tako, da se poveča njihova preverljivost, na primer z:

(a)vključitvijo informacij, ki jih je mogoče potrditi s primerjavo z drugimi informacijami o poslovanju podjetja, drugih podjetjih ali zunanjem okolju, ki so na voljo uporabnikom;

(b)predložitvijo informacij o vhodnih podatkih in metodah izračuna, uporabljenih za oblikovanje ocen ali približkov, ter

(c)predložitvijo informacij, ki so jih pregledali in potrdili upravni, poslovodni in nadzorni organi ali njihovi odbori.

QC 15.Nekatere informacije o trajnostnosti so v obliki obrazložitev ali informacij, usmerjenih v prihodnost. Navedena razkritja je mogoče podpreti tako, da na podlagi dejstev natančno prikazujejo na primer strategije, načrte in analize tveganja podjetja. Da bi se uporabniki lažje odločili o uporabi takih informacij, podjetje opiše osnovne predpostavke in metode za pripravo informacij ter druge dejavnike, ki dokazujejo, da informacije odražajo dejanske načrte ali odločitve podjetja.

Razumljivost

QC 16.Informacije o trajnostnosti so razumljive, če so jasne in jedrnate. Razumljive informacije vsakemu uporabniku z zadovoljivo stopnjo znanja omogočajo, da zlahka razume sporočene informacije.

QC 17.Da bi bila razkritja v zvezi s trajnostnostjo jedrnata, se je treba (a) izogniti generičnim in splošnim informacijam, ki niso specifične za podjetje, (b) izogniti nepotrebnemu podvajanju informacij, vključno z informacijami, ki so navedene tudi v računovodskih izkazih, in (c) uporabljati jasen jezik ter dobro strukturirane stavke in odstavke. Jedrnata razkritja vključujejo samo pomembne informacije. Dopolnilne informacije, predložene v skladu z odstavkom 113, se predložijo na način, s katerim se prepreči zakrivanje pomembnih informacij.

QC 18.Jasnost se lahko izboljša z razlikovanjem med informacijami o razvoju dogodkov v obdobju poročanja in „stanovitnimi“ informacijami, ki med obdobji ostajajo razmeroma nespremenjene. To se lahko na primer stori tako, da se značilnosti postopkov podjetja za s trajnostnostjo povezano upravljanje in upravljanje tveganj, ki so se od prejšnjega obdobja poročanja spremenile, opišejo ločeno od tistih, ki se niso spremenile.

QC 19.Za popolnost, jasnost in primerljivost razkritij v zvezi s trajnostnostjo je treba informacije predstaviti kot skladno celoto. Da bi bila razkritja v zvezi s trajnostnostjo skladna, se predstavijo tako, da se pojasnijo ozadje in povezave med povezanimi informacijami. Za skladnost je potrebno tudi, da podjetje predloži informacije na način, ki uporabnikom omogoča, da informacije o njegovih s trajnostnostjo povezanih vplivih, tveganjih in priložnostih povežejo z informacijami v računovodskih izkazih podjetja.

QC 20.Če imajo s trajnostnostjo povezani tveganja in priložnosti, obravnavani v računovodskih izkazih, posledice za poročanje o trajnostnosti, podjetje v izjavo o trajnostnosti vključi informacije, ki jih uporabniki potrebujejo za oceno teh posledic, ter predstavi ustrezne povezave z računovodskimi izkazi (glej poglavje 9 tega standarda). Raven informacij, podrobnosti in tehničnosti je usklajena s potrebami in pričakovanji uporabnikov. Podjetje se izogiba okrajšavam, merske enote pa opredeli in razkrije.

Dodatek C: Seznam postopno uvedenih zahtev po razkritju

Ta dodatek je sestavni del ESRS 1 in ima enako veljavo kot drugi deli standarda.

ESRS	Zahteva po razkritju	Polno ime zahteve po razkritju	Datum postopne uvedbe ali datum uveljavitve (vključno s prvim letom)
ESRS 2	SBM-1	Strategija, poslovni model in vrednostna veriga	Podjetje razkrije informacije, določene z ESRS 2 SBM-1, odstavek 40(b) (razčlenitev skupnih prihodkov po pomembnem sektorju ESRS) in odstavek 40(c) (seznam dodatnih pomembnih sektorjev ESRS), in sicer od datuma začetka uporabe, določenega v delegiranem aktu Komisije, ki se sprejme na podlagi člena 29b(1), tretji pododstavek, točka (ii), Direktive 2013/34/EU.
ESRS 2	SBM-3	Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom	Podjetje lahko v prvem letu priprave izjave o trajnostnosti izpusti informacije, ki so določene v ESRS 2 SBM-3, odstavek 48(e) (predvideni finančni učinki). Podjetje lahko v prvih 3 letih priprave izjave o trajnostnosti upošteva ESRS 2 SBM-3, odstavek 48(e), tako, da objavi le kvalitativna razkritja, če ne more pripraviti kvantitativnih razkritij.
ESRS E1	E1-6	Bruto emisije TGP obsegov 1, 2 in 3 ter skupne emisije TGP	Podjetja ali skupine, ki na dan svoje bilance stanja ne presegajo povprečnega števila 750 zaposlenih v poslovnem letu (po potrebi na konsolidirani osnovi), lahko v prvem letu priprave izjave o trajnostnosti izpustijo podatkovne točke o emisijah TGP obsega 3 in skupnih emisijah TGP.
ESRS E1	E1-9	Predvideni finančni učinki pomembnih fizičnih in prehodnostnih tveganj ter morebitnih s podnebjem povezanih priložnosti	Podjetje lahko v prvem letu priprave izjave o trajnostnosti izpusti informacije, ki so določene v ESRS E1-9. Podjetje lahko v prvih 3 letih priprave izjave o trajnostnosti upošteva ESRS E1-9 tako, da objavi le kvalitativna razkritja, če ne more pripraviti kvantitativnih razkritij.
ESRS E2	E2-6	Predvideni finančni učinki z onesnaževanjem povezanih vplivov, tveganj in priložnosti	Podjetje lahko v prvem letu priprave izjave o trajnostnosti izpusti informacije, ki so določene v ESRS E2-6. Razen v zvezi z informacijami, ki so določene z odstavkom 40(b) o naložbah v obratna in osnovna sredstva v obdobju poročanja v povezavi z velikimi incidenti in depoziti, lahko podjetje ravna v skladu z ESRS E2-6 tako, da v prvih 3 letih priprave izjave o trajnostnosti objavi le kvalitativna razkritja.
ESRS E3	E3-5	Predvideni finančni učinki vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih z vodnimi in morskimi viri	Podjetje lahko v prvem letu priprave izjave o trajnostnosti izpusti informacije, ki so določene v ESRS E3-5.Podjetje lahko v prvih 3 letih priprave izjave o trajnostnosti ravna s skladu z ESRS E3-5 tako, da objavi le kvalitativna razkritja.
ESRS E4	Vse zahteve po razkritju	Vse zahteve po razkritju	Podjetja ali skupine, ki na dan svoje bilance stanja ne presegajo povprečnega števila 750 zaposlenih v poslovnem letu (po potrebi na konsolidirani osnovi), lahko v prvih dveh letih priprave izjave o trajnostnosti izpustijo informacije, določene z zahtevami po razkritju iz ESRS E4.
ESRS E4	E4-6	Predvideni finančni učinki vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi	Podjetje lahko v prvem letu priprave izjave o trajnostnosti izpusti informacije, ki so določene v ESRS E4-6. Podjetje lahko v prvih 3 letih priprave izjave o trajnostnosti ravna s skladu z ESRS E4-6 tako, da objavi le kvalitativna razkritja.
ESRS E5	E5-6	Predvideni finančni učinki vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih z rabo virov in krožnim gospodarstvom	Podjetje lahko v prvem letu priprave izjave o trajnostnosti izpusti informacije, ki so določene v ESRS E5-6. Podjetje lahko v prvih 3 letih priprave izjave o trajnostnosti ravna s skladu z ESRS E5-6 tako, da objavi le kvalitativna razkritja.
ESRS S1	Vse zahteve po razkritju	Vse zahteve po razkritju	Podjetja ali skupine, ki na dan svoje bilance stanja ne presegajo povprečnega števila 750 zaposlenih v poslovnem letu (po potrebi na konsolidirani osnovi), lahko v prvem letu priprave izjave o trajnostnosti izpustijo informacije, določene z zahtevami po razkritju iz ESRS S1.
ESRS S1	S1-7	Značilnosti delavcev, nezaposlenih v lastni delovni sili podjetja	Podjetje lahko v prvem letu priprave izjave o trajnostnosti izpusti poročanje za vse podatkovne točke iz te zahteve po razkritju.
ESRS S1	S1-8	Pokritost s kolektivnimi pogajanji in socialni dialog	Podjetje lahko v prvem letu priprave izjave o trajnostnosti izpusti to zahtevo po razkritju v zvezi z lastnimi zaposlenimi v državah nečlanicah EGP.
ESRS S1	S1-11	Socialna zaščita	Podjetje lahko v prvem letu priprave izjave o trajnostnosti izpusti informacije, ki so določene v ESRS S1-11.
ESRS S1	S1-12	Delež zaposlenih invalidov	Podjetje lahko v prvem letu priprave izjave o trajnostnosti izpusti informacije, ki so določene v ESRS S1-12.
ESRS S1	S1-13	Usposabljanje ter razvoj znanj in spretnosti	Podjetje lahko v prvem letu priprave izjave o trajnostnosti izpusti informacije, ki so določene v ESRS S1-13.
ESRS S1	S1-14	Zdravje in varnost	Podjetje lahko v prvem letu priprave izjave o trajnostnosti izpusti podatkovne točke o primerih z delom povezane bolezni ter o številu izgubljenih dni zaradi poškodb, nezgod, smrti in z delom povezanih bolezni.
ESRS S1	S1-14	Zdravje in varnost	Podjetje lahko v prvem letu priprave izjave o trajnostnosti izpusti poročanje o delavcih, nezaposlenih v lastni delovni sili.
ESRS S1	S1-15	Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja	Podjetje lahko v prvem letu priprave izjave o trajnostnosti izpusti informacije, ki so določene v ESRS S1-15.
ESRS S2	Vse zahteve po razkritju	Vse zahteve po razkritju	Podjetja ali skupine, ki na dan svoje bilance stanja ne presegajo povprečnega števila 750 zaposlenih v poslovnem letu (po potrebi na konsolidirani osnovi), lahko v prvih dveh letih priprave izjave o trajnostnosti izpustijo informacije, določene z zahtevami po razkritju iz ESRS S2.
ESRS S3	Vse zahteve po razkritju	Vse zahteve po razkritju	Podjetja ali skupine, ki na dan svoje bilance stanja ne presegajo povprečnega števila 750 zaposlenih v poslovnem letu (po potrebi na konsolidirani osnovi), lahko v prvih dveh letih priprave izjave o trajnostnosti izpustijo informacije, določene z zahtevami po razkritju iz ESRS S3.
ESRS S4	Vse zahteve po razkritju	Vse zahteve po razkritju	Podjetja ali skupine, ki na dan svoje bilance stanja ne presegajo povprečnega števila 750 zaposlenih v poslovnem letu (po potrebi na konsolidirani osnovi), lahko v prvih dveh letih priprave izjave o trajnostnosti izpustijo informacije, določene z zahtevami po razkritju iz ESRS S4.

Dodatek D: Struktura izjave o trajnostnosti iz ESRS

Ta dodatek je sestavni del ESRS 1 in ima enako veljavo kot drugi deli tega standarda v zvezi s poročanjem v štirih delih, kot je navedeno v odstavku 115.

Del poslovnega poročila	Kodifikacija iz ESRS	Naslov
1. Splošne informacije	ESRS 2	Splošna razkritja, vključno z informacijami, predloženimi v skladu z zahtevami glede uporabe iz tematskih ESRS in navedenimi v ESRS 2, Dodatek C.
2. Okoljske informacije	Ni relevantno	Razkritja v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2020/852 (uredba o taksonomiji)
	ESRS E1	Podnebne spremembe
	ESRS E2	Onesnaževanje
	ESRS E3	Vodni in morski viri
	ESRS E4	Biotska raznovrstnost in ekosistemi
	ESRS E5	Raba virov in krožno gospodarstvo
3. Socialne informacije	ESRS S1	Lastna delovna sila
	ESRS S2	Delavci v vrednostni verigi
	ESRS S3	Prizadete skupnosti
	ESRS S4	Potrošniki in končni uporabniki
4. Informacije o upravljanju	ESRS G1	Poslovno ravnanje

Dodatek E: Diagram poteka za določitev razkritij na podlagi ESRS

Ocena pomembnosti je izhodišče za poročanje o trajnostnosti na podlagi ESRS. Ta dodatek vsebuje nezavezujočo ponazoritev ocen pomembnosti vpliva in finančne pomembnosti, opisanih v poglavju 3. ESRS 2 IRO-1 v oddelku 4.1 vključuje splošne zahteve po razkritju (DR) postopka podjetja za opredelitev vplivov, tveganj in priložnosti ter za ocenjevanje njihove pomembnosti. V ESRS 2 SBM-3 so določene splošne zahteve po razkritju pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti iz ocene pomembnosti, ki jo je izvedlo podjetje. Podjetje lahko izpusti vse zahteve po razkritju iz tematskega standarda, če je ocenilo, da zadevna tema ni pomembna. V tem primeru lahko na kratko obrazloži ugotovitve iz ocene pomembnosti za to temo (ESRS 2 IRO-2), mora pa razkriti podrobno razlago v skladu z ESRS E1 Podnebne spremembe (IRO-2 ESRS 2). V ESRS so določene zahteve po razkritju, ne zahteve glede ravnanja. Zahteve po razkritju v zvezi z akcijskimi načrti, cilji, politikami, analizo scenarijev in načrti za prehod so sorazmerne, saj so odvisne od obstoja teh akcijskih načrtov, ciljev, politik, analize scenarijev in načrtov za prehod v podjetju, kar je lahko odvisno od njegove velikosti, zmogljivosti, virov ter znanja in spretnosti. Opomba: Spodnji diagram poteka ne zajema primera, v katerem podjetje trajnostno zadevo oceni kot pomembno, vendar ta ni zajeta v tematskem standardu; v tem primeru podjetje opravi dodatna razkritja, specifična za posamezne subjekte (ESRS 1, odstavek 30(b)).

Dodatek F: Primer strukture izjave o trajnostnosti iz ESRS

Ta dodatek dopolnjuje ESRS 1. Vsebuje nezavezujočo ponazoritev strukture izjave o trajnostnosti, opisane v oddelku 8.2 tega standarda. V tej ponazoritvi je podjetje ugotovilo, da biotska raznovrstnost in ekosistemi, onesnaževanje in prizadete skupnosti niso pomembni.

Dodatek G: Primer vključitve s sklicevanjem

Ta dodatek dopolnjuje ESRS 1. Vsebuje nezavezujoče ponazoritve vključitve drugega oddelka poslovnega poročila v izjavo o trajnostnosti s sklicevanjem, kot je opisano v oddelku 9.1 tega standarda.

ESRS 2

SPLOŠNA RAZKRITJA

Kazalo

Cilj    

1.    Podlaga za pripravo    

-Zahteva po razkritju BP-1 – Splošna podlaga za pripravo izjav o trajnostnosti

-Zahteva po razkritju BP-2 – Razkritja v zvezi s posebnimi okoliščinami

2.    Upravljanje

-Zahteva po razkritju GOV-1 – Vloga upravnih, poslovodnih in nadzornih organov

-Zahteva po razkritju GOV-2 – Informacije, predložene upravnim, poslovodnim in nadzornim organom podjetja, ter trajnostnostne zadeve, ki jih ti organi obravnavajo    

-Zahteva po razkritju GOV-3 – Vključitev s trajnostnostjo povezane uspešnosti v sisteme spodbud

-Zahteva po razkritju GOV-4 – Izjava o skrbnem pregledu

-Zahteva po razkritju GOV-5 – Upravljanje tveganja in notranje kontrole poročanja o trajnostnosti

3.    Strategija    

-Zahteva po razkritju SBM-1 – Strategija, poslovni model in vrednostna veriga

-Zahteva po razkritju SBM-2 – Interesi in stališča deležnikov

-Zahteva po razkritju SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom    

4.    Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti    

4.1Razkritja o postopku ocenjevanja pomembnosti    

-Zahteva po razkritju IRO-1 – Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti    

-Zahteva po razkritju IRO-2 – Zahteve po razkritju iz ESRS, zajete v izjavi podjetja o trajnostnosti

4.2    Minimalna zahteva po razkritju za politike in ukrepe    

-Minimalna zahteva po razkritju – Politike MDR-P – Politike, sprejete za upravljanje pomembnih trajnostnostnih zadev

-Minimalna zahteva po razkritju – Ukrepi MDR-A – Ukrepi in viri, povezani s pomembnimi trajnostnostnimi zadevami

5. Metrike in cilji    

-Minimalna zahteva po razkritju – Metrike MDR-M – Metrike, povezane s pomembnimi trajnostnostnimi zadevami

-Minimalna zahteva po razkritju – Cilji MDR-T – Spremljanje učinkovitosti politik in ukrepov na podlagi ciljev

Dodatek A: Zahteve glede uporabe    

1. Podlaga za pripravo

-Zahteva po razkritju BP-1 – Splošna podlaga za pripravo izjave o trajnostnosti

2. Upravljanje    

-Zahteva po razkritju GOV-1 – Vloga upravnih, poslovodnih in nadzornih organov

-Zahteva po razkritju GOV-2 – Informacije, predložene upravnim, poslovodnim in nadzornim organom podjetja, ter trajnostnostne zadeve, ki jih ti organi obravnavajo

-Zahteva po razkritju GOV-3 – Vključitev s trajnostnostjo povezane uspešnosti v sisteme spodbud    

-Zahteva po razkritju GOV-4 – Izjava o skrbnem pregledu    

-Zahteva po razkritju GOV-5 – Upravljanje tveganja in notranje kontrole poročanja o trajnostnosti

3.Strategija    

-Zahteva po razkritju SBM-1 – Strategija, poslovni model in vrednostna veriga

-Zahteva po razkritju SBM-2 – Interesi in stališča deležnikov    

-Zahteva po razkritju SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom    

4.Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti    

-Zahteva po razkritju IRO-2 – Zahteve po razkritju iz ESRS, zajete v izjavi podjetja o trajnostnosti

-Minimalna zahteva po razkritju – Politike MDR-P – Politike, sprejete za upravljanje pomembnih trajnostnostnih zadev

-Minimalna zahteva po razkritju – Ukrepi MDR-A – Ukrepi in viri, povezani s pomembnimi trajnostnostnimi zadevami

5.Metrike in cilji    

-Minimalna zahteva po razkritju – Cilji MDR-T – Spremljanje učinkovitosti politik in ukrepov na podlagi ciljev

Dodatek B: Seznam podatkovnih točk iz medsektorskih in tematskih standardov, ki izhajajo iz druge zakonodaje EU

Dodatek C: Zahteve po razkritju / glede uporabe iz tematskih ESRS, ki se uporabljajo skupaj z ESRS 2 Splošna razkritja

Cilj

1.V tem ESRS so določene zahteve po razkritju, ki se uporabljajo za vsa podjetja ne glede na njihov sektor dejavnosti (tj. nesektorske) in za vse teme v zvezi s trajnostnostjo (tj. medsektorske). Ta ESRS zajema področja poročanja, ki so opredeljena v ESRS 1 Splošne zahteve, oddelek 1.2 Medsektorski standardi in področja poročanja.

2.Podjetje pri pripravi razkritij na podlagi tega standarda uporablja zahteve po razkritju (vključno z njihovimi podatkovnimi točkami) iz tematskih ESRS, kot so navedene v Dodatku C Zahteve po razkritju / glede uporabe iz tematskih ESRS, ki se uporabljajo skupaj z ESRS 2 Splošna razkritja k temu standardu. Podjetje uporablja zahteve iz Dodatka C:

(a)v vseh primerih za zahteve iz tematskih standardov, povezane z zahtevo po razkritju IRO-1 Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, ter

(b)za vse druge zahteve iz Dodatka C le, če je tema v zvezi s trajnostnostjo pomembna glede na oceno pomembnosti, ki jo izvede podjetje (glej ESRS 1, poglavje 3 Dvojna pomembnost kot podlaga za razkritja v zvezi s trajnostnostjo).

1.Podlaga za pripravo

Zahteva po razkritju BP-1 – Splošna podlaga za pripravo izjave o trajnostnosti

3.Podjetje razkrije splošno podlago za pripravo svoje izjave o trajnostnosti.

4.Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje načina, kako podjetje pripravlja svojo izjavo o trajnostnosti, vključno z obsegom konsolidacije, informacijami o višjem in nižjem delu vrednostne verige ter po potrebi navedbo, ali je podjetje uporabilo katero od možnosti za izpustitev informacij iz točk (d) in (e) naslednjega odstavka.

5.Podjetje razkrije naslednje informacije:

(a)ali je bila izjava o trajnostnosti pripravljena na konsolidirani ali posamični podlagi;

(b)za konsolidirane izjave o trajnostnosti:

I.potrditev, da je obseg konsolidacije enak kot v računovodskih izkazih, ali po potrebi izjavo, da podjetju, ki poroča, ni treba pripraviti računovodskih izkazov ali da pripravlja konsolidirano poročanje o trajnostnosti v skladu s členom 48i Direktive 2013/34/EU, in

II.po potrebi navedbo, katera odvisna podjetja, vključena v konsolidacijo, so izvzeta iz posamičnega ali konsolidiranega poročanja o trajnostnosti v skladu s členom 19a(9) ali členom 29a(8) Direktive 2013/34/EU;

(c)v kakšnem obsegu izjava o trajnostnosti zajema višji in nižji del vrednostne verige podjetja (glej ESRS 1, oddelek 5.1 Podjetje, ki poroča, in vrednostna veriga);

(d)ali je podjetje uporabilo možnost, da izpusti posebno informacijo, ki se nanaša na intelektualno lastnino, znanje in izkušnje ali rezultate inovacij (glej ESRS 1, oddelek 7.7 Tajni in občutljivi podatki ter informacije o intelektualni lastnini, znanju in izkušnjah ali rezultatih inovacij), in

(e)za podjetja s sedežem v državi članici EU, ki dovoljuje izvzetje iz razkritja predvidenih dogodkov ali zadev, ki so predmet tekočih pogajanj, kot je določeno v členu 19a(3) in členu 29a(3) Direktive 2013/34/EU, navedbo, ali je podjetje uporabilo navedeno izvzetje.

Zahteva po razkritju BP-2 – Razkritja v zvezi s posebnimi okoliščinami

6.Podjetje zagotovi razkritja v zvezi s posebnimi okoliščinami.

7. Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje učinka teh posebnih okoliščin na pripravo izjave o trajnostnosti.

8.Podjetje lahko te informacije sporoči skupaj z razkritji, na katere se nanašajo.

Časovna obdobja

9.Če podjetje odstopa od srednje- ali dolgoročnih časovnih obdobij, opredeljenih v ESRS 1, oddelek 6.4 Opredelitev kratko-, srednje- in dolgoročnega obdobja za namene poročanja, opiše:

(a)svojo opredelitev srednje- ali dolgoročnega obdobja in

(b)razloge za uporabo teh opredelitev.

Ocena vrednostne verige

10.Če metrike vključujejo podatke o višjem in/ali nižjem delu vrednostne verige, ki so ocenjeni z uporabo posrednih virov, kot so podatki o sektorskem povprečju ali drugi približki, podjetje:

(a)opredeli metrike;

(b)opiše podlago za pripravo;

(c)opiše iz tega izhajajočo raven točnosti in

(d)po potrebi opiše načrtovane ukrepe za izboljšanje točnosti v prihodnosti (glej ESRS 1, poglavje 5 Vrednostna veriga).

Viri negotovosti ocene in rezultatov

11.V skladu z ESRS 1, oddelek 7.2 Viri negotovosti ocene in rezultatov, podjetje:

(a)opredeli razkrite kvantitativne metrike in denarne zneske, pri katerih je stopnja merilne negotovosti visoka;

(b)v zvezi z vsako opredeljeno kvantitativno metriko in denarnim zneskom:

I.razkrije informacije o razlogih za merilno negotovost (na primer odvisnost zneska od izida prihodnjega dogodka, od merilne tehnike ali od razpoložljivosti in kakovosti podatkov subjekta v višjem in/ali nižjem delu vrednostne verige) in

II.razkrije predpostavke, približke in presoje, ki jih je podjetje uporabilo pri merjenju.

12.Pri razkrivanju informacij, usmerjenih v prihodnost, lahko podjetje navede, da so po njegovem mnenju take informacije nezanesljive.

Spremembe pri pripravi ali predstavitvi informacij o trajnostnosti

13.Če pride do sprememb pri pripravi in predstavitvi informacij o trajnostnosti v primerjavi s prejšnjimi obdobji poročanja (glej ESRS 1, oddelek 7.4 Spremembe pri pripravi ali predstavitvi informacij o trajnostnosti), podjetje:

(a)pojasni te spremembe in razloge zanje, vključno s pojasnilom, zakaj nova metrika zagotavlja uporabnejše informacije;

(b)razkrije posodobljene primerjalne podatke, razen če to ni izvedljivo. Če prilagoditev primerjalnih informacij za eno ali več preteklih obdobij ni izvedljiva, podjetje to dejstvo razkrije, ter

(c)razkrije razliko med podatkom, razkritim v prejšnjem obdobju, in posodobljenim primerjalnim podatkom.

Napake pri poročanju v preteklih obdobjih

14.Če podjetje odkrije pomembne napake v preteklem obdobju (glej ESRS 1, oddelek 7.5 Napake pri poročanju v preteklih obdobjih), podjetje razkrije:

(a)naravo pomembne napake iz preteklega obdobja;

(b)popravek za vsako preteklo obdobje, vključeno v izjavi o trajnostnosti, kolikor je to izvedljivo, in

(c)okoliščine nastanka te napake, če napake ni mogoče popraviti.

Razkritja, ki izhajajo iz druge zakonodaje ali splošno sprejetih izjav v zvezi s poročanjem o trajnostnosti

15.Če podjetje v svojo izjavo o trajnostnosti poleg informacij, določenih v ESRS, vključi informacije, ki izhajajo iz druge zakonodaje, na podlagi katere mora razkriti informacije v zvezi s trajnostnostjo, ali iz splošno sprejetih standardov in okvirov poročanja o trajnostnosti (glej ESRS 1, oddelek 8.2 Vsebina in struktura izjave o trajnostnosti), razkrije to dejstvo. V primeru delne uporabe drugih standardov in okvirov poročanja podjetje navede natančen sklic na odstavke uporabljenega standarda ali okvira.

Vključitev s sklicevanjem

16.Če podjetje informacije vključi s sklicevanjem (glej ESRS 1, oddelek 9.1 Vključitev s sklicevanjem), razkrije seznam zahtev po razkritju iz ESRS ali posebnih podatkovnih točk, določenih z zahtevo po razkritju, ki so bile vključene s sklicevanjem.

Uporaba določb glede postopne uvedbe v skladu z Dodatkom C k ESRS 1

17.Če se podjetje ali skupina, ki na dan svoje bilance stanja ne presega povprečnega števila 750 zaposlenih v poslovnem letu, odloči izpustiti informacije, ki se zahtevajo z ESRS E4, ESRS S1, ESRS S2, ESRS S3 ali ESRS S4 v skladu z Dodatkom C k ESRS 1, kljub temu razkrije, ali so bile teme v zvezi s trajnostnostjo, zajete v ESRS E4, ESRS S1, ESRS S2, ESRS S3 oziroma ESRS S4, ocenjene kot pomembne na podlagi ocene pomembnosti, ki jo je izvedlo podjetje. Poleg tega, če je bila ena ali več teh tem ocenjena kot pomembna, podjetje za vsako pomembno temo:

(a)razkrije seznam zadev (tj. teme, podteme ali podpodteme) iz AR 16 v Dodatku A k ESRS 1, ki so ocenjene kot pomembne, ter na kratko opiše, kako v svojem poslovnem modelu in strategiji upošteva svoje vplive, povezane s temi zadevami. Podjetje lahko zadevo opredeli na ravni teme, podteme ali podpodteme;

(b)na kratko opiše vse časovno omejene cilje, ki jih je določilo v zvezi s temi zadevami, in napredek pri doseganju teh ciljev, ter navede, ali njegovi cilji v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi temeljijo na prepričljivih znanstvenih dokazih;

(c)na kratko opiše svoje politike v zvezi s temi zadevami;

(d)na kratko opiše ukrepe, sprejete za opredelitev, spremljanje, preprečevanje, blažitev ali odpravo dejanskih ali morebitnih škodljivih vplivov, povezanih s temi zadevami, ali popravni ukrep v zvezi z navedenimi vplivi, ter rezultate takih ukrepov ter

(e)razkrije metrike, ki so pomembne za te zadeve.

2.Upravljanje

18.Cilj tega poglavja je določiti zahteve po razkritju, ki omogočajo razumevanje procesov, kontrol in postopkov upravljanja, vzpostavljenih za spremljanje, upravljanje in nadzor trajnostnostnih zadev.

Zahteva po razkritju GOV-1 – Vloga upravnih, poslovodnih in nadzornih organov

19.Podjetje razkrije sestavo upravnih, poslovodnih in nadzornih organov, njihove vloge in odgovornosti ter dostop do strokovnega znanja ter znanj in spretnosti glede trajnostnostnih zadev.

20.Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje:

(a)sestave ter raznolikosti upravnih, poslovodnih in nadzornih organov;

(b)vlog ter odgovornosti upravnih, poslovodnih in nadzornih organov pri izvajanju nadzora nad postopkom upravljanja pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, vključno z vlogo vodstva v teh postopkih, ter

(c)strokovnega znanja in spretnosti v upravnih, poslovodnih in nadzornih organih podjetja na področju trajnostnostnih zadev ali dostopa do takega strokovnega znanja in spretnosti.

21.Podjetje razkrije naslednje informacije o sestavi in raznolikosti članov svojih upravnih, poslovodnih in nadzornih organov:

(a)število izvršnih in neizvršnih članov;

(b)zastopanost zaposlenih in drugih delavcev;

(c)izkušnje v zvezi s sektorji, proizvodi in geografskimi lokacijami podjetja;

(d)delež po spolu in druge vidike raznolikosti, ki jih podjetje upošteva. Zastopanost spolov 13 v upravnem odboru se izračuna kot povprečno razmerje med ženskami in moškimi v upravnem odboru ter

(e)odstotek neodvisnih članov odbora 14 . Za podjetja z enotnim odborom to ustreza odstotku neodvisnih neizvršnih članov upravnega odbora. Za podjetja z dvojnim odborom to ustreza odstotku neodvisnih članov nadzornega organa.

22.Podjetje razkrije naslednje informacije o vlogah in odgovornostih upravnih, poslovodnih in nadzornih organov:

(a)identiteto upravnih, poslovodnih in nadzornih organov (kot je komisija upravnega odbora ali podobno) ali posameznikov v organu, odgovornem za nadzor vplivov, tveganj in priložnosti;

(b)način, kako se odgovornosti posameznega organa ali posameznika v zvezi z vplivi, tveganji in priložnostmi odražajo v pristojnostih podjetja, mandatu upravnega odbora podjetja in drugih povezanih politikah podjetja;

(c)opis vloge vodstva v postopkih upravljanja, kontrolah in postopkih, ki se uporabljajo za spremljanje, upravljanje in nadzor vplivov, tveganj in priložnosti, vključno s:

I.tem, ali je ta vloga prenesena na določen vodstveni položaj ali odbor in kako se izvaja nadzor nad tem položajem ali odborom;

II.informacijami o linijah poročanja upravnim, poslovodnim in nadzornim organom;

III.tem, ali se za upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti uporabljajo namenske kontrole in postopki, in če se, kako so povezani z drugimi notranjimi funkcijami, ter

(d)način, kako upravni, poslovodni in nadzorni organi ter višje izvršno vodstvo nadzorujejo določanje ciljev v zvezi s pomembnimi vplivi, tveganji in priložnostmi ter kako spremljajo napredek pri njihovem doseganju.

23.Razkritje vključuje opis, kako upravni, poslovodni in nadzorni organi ocenijo, ali so za nadzor trajnostnostnih zadev na razpolago ustrezne spretnosti in strokovno znanje ali pa se bodo razvili, vključno s:

(a)strokovnim znanjem, povezanim s trajnostnostjo, ki ga organi kot celota bodisi neposredno imajo bodisi ga lahko izkoristijo, na primer z dostopom do strokovnjakov ali usposabljanja, ter

(b)načinom, kako so te spretnosti in strokovno znanje povezani s pomembnimi vplivi, tveganji in priložnostmi podjetja.

Zahteva po razkritju GOV-2 – Informacije, predložene upravnim, poslovodnim in nadzornim organom podjetja, ter trajnostnostne zadeve, ki jih ti organi obravnavajo

24.Podjetje razkrije, kako so upravni, poslovodni in nadzorni organi obveščeni o trajnostnostnih zadevah ter kako so se te zadeve obravnavale v obdobju poročanja.

25.Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje tega, kako so upravni, poslovodni in nadzorni organi obveščeni o trajnostnostnih zadevah ter tega, katere informacije in zadeve so obravnavali v obdobju poročanja. Tako je mogoče ugotoviti, ali so bili člani teh organov ustrezno obveščeni in ali so lahko opravili svoje naloge.

26.Podjetje razkrije naslednje informacije:

(a)ali in kako pogosto so upravni, poslovodni in nadzorni organi, vključno z njihovimi ustreznimi odbori, obveščeni o pomembnih vplivih, tveganjih in priložnostih ter kdo jih o tem obvešča (glej Zahtevo po razkritju IRO-1 – Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti iz tega standarda) ter informacije o izvajanju skrbnega pregleda ter o rezultatih in učinkovitosti politik, ukrepov, metrik in ciljev, sprejetih za obravnavanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti;

(b)kako upravni, poslovodni in nadzorni organi pri nadzoru strategije podjetja, njegovih odločitev o večjih transakcijah ter politik upravljanja tveganj upoštevajo vplive, tveganja in priložnosti, vključno s tem, ali upoštevajo kompromise, povezane s temi vplivi, tveganji in priložnostmi, ter

(c)seznam pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, ki so jih obravnavali upravni, poslovodni in nadzorni organi ali njihovi ustrezni odbori v obdobju poročanja.

Zahteva po razkritju GOV-3 – Vključitev s trajnostnostjo povezane uspešnosti v sisteme spodbud

27.Podjetje razkrije informacije o vključitvi svoje s trajnostnostjo povezane uspešnosti v sisteme spodbud.

28.Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje, ali so sistemi spodbud ponujeni članom upravnih, poslovodnih in nadzornih organov, ki so povezani s trajnostnostnimi zadevami.

29.Podjetje razkrije naslednje informacije o sistemih spodbud in politikah prejemkov, povezanih s trajnostnostnimi zadevami, za člane upravnih, poslovodnih in nadzornih organov podjetja, če ti obstajajo:

(a)opis ključnih značilnosti sistemov spodbud;

(b)ali se uspešnost ocenjuje glede na posebne s trajnostnostjo povezane cilje in/ali vplive, in če se, katere;

(c)ali in kako se metrike s trajnostnostjo povezane uspešnosti štejejo za referenčne vrednosti v zvezi z uspešnostjo oziroma ali in kako so vključene v politike prejemkov;

(d)delež variabilnih prejemkov glede na s trajnostnostjo povezane cilje in/ali vplive ter

(e)raven v podjetju, na kateri so pogoji v sistemih spodbud odobreni in posodobljeni.

Zahteva po razkritju GOV–4 – Izjava o skrbnem pregledu

30.Podjetje razkrije vzporejanje informacij o postopkih skrbnega pregleda, navedenih v njegovi izjavi o trajnostnosti.

31.Cilj te zahteve po razkritju je olajšati razumevanje postopka skrbnega pregleda podjetja, ki je povezan s trajnostnostnimi zadevami.

32.Glavni vidiki in koraki skrbnega pregleda iz ESRS 1, poglavje 4 Skrbni pregled, so povezani s številnimi medsektorskimi in tematskimi zahtevami po razkritju na podlagi ESRS. Podjetje zagotovi vzporejanje informacij, ki pojasnjuje, kako in kje se njegova uporaba glavnih vidikov in korakov postopka skrbnega pregleda odraža v njegovi izjavi o trajnostnosti, da se omogoči prikaz dejanskih praks podjetja v zvezi s skrbnim pregledom 15 .

33.Ta zahteva po razkritju ne predpisuje nobenih posebnih zahtev glede ravnanja v zvezi z ukrepi skrbnega pregleda ter ne zajema ali spreminja vloge upravnih, poslovodnih in nadzornih organov, kot je določena v drugi zakonodaji ali ureditvi.

Zahteva po razkritju GOV–5 – Upravljanje tveganj in notranje kontrole poročanja o trajnostnosti

34.Podjetje razkrije glavne značilnosti svojega sistema upravljanja tveganj in notranjih kontrol v zvezi s postopkom poročanja o trajnostnosti.

35.Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje postopkov podjetja za upravljanje tveganj in notranje kontrole v zvezi s poročanjem o trajnostnosti.

36.Podjetje razkrije naslednje informacije:

(a)obseg, glavne značilnosti in elemente postopkov in sistemov upravljanja tveganj in notranjih kontrol v zvezi s poročanjem o trajnostnosti;

(b)uporabljeni pristop k oceni tveganja, vključno z metodologijo prednostnega razvrščanja tveganj;

(c)glavna ugotovljena tveganja ter strategije za njihovo zmanjšanje, vključno s povezanimi kontrolami;

(d)opis načina, kako podjetje vključi ugotovitve ocene tveganja in notranjih kontrol v zvezi s postopkom poročanja o trajnostnosti v ustrezne notranje funkcije in postopke, ter

(e)opis rednega poročanja o ugotovitvah iz točke (d) upravnim, poslovodnim in nadzornim organom.

3.Strategija

37.V tem poglavju so določene zahteve po razkritju, ki omogočajo razumevanje:

(a)elementov strategije podjetja, ki se nanašajo na trajnostnostne zadeve ali nanje vplivajo, ter poslovnega modela in vrednostne verige podjetja;

(b)načina, kako se v strategiji in poslovnem modelu podjetja upoštevajo interesi in stališča deležnikov, ter

(c)rezultatov ocene pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, ki jo izvede podjetje, vključno s tem, kako se upoštevajo pri njegovi strategiji in poslovnemu modelu.

Zahteva po razkritju SBM-1 – Strategija, poslovni model in vrednostna veriga

38.Podjetje razkrije elemente svoje strategije, ki se nanašajo na trajnostnostne zadeve ali nanje vplivajo, ter svojega poslovnega modela in vrednostne verige.

39.Cilj te zahteve po razkritju je opisati ključne elemente splošne strategije podjetja, ki se nanašajo na trajnostnostne zadeve ali nanje vplivajo, ter ključne elemente poslovnega modela in vrednostne verige podjetja, da se omogoči razumevanje njegove izpostavljenosti vplivom, tveganjem in priložnostim ter njihovih virov.

40.Podjetje razkrije naslednje informacije o ključnih elementih svoje splošne strategije, ki se nanašajo na trajnostnostne zadeve ali nanje vplivajo:

(a)opis:

I.pomembnih skupin proizvodov in/ali storitev, ki jih ponuja, vključno s spremembami v obdobju poročanja (novi/odstranjeni proizvodi in/ali storitve);

II.pomembnih trgov in/ali skupin strank, ki jih oskrbuje, vključno s spremembami v obdobju poročanja (novi/odstranjeni trgi in/ali skupine strank);

III.števila zaposlenih po geografskih območjih ter

IV.po potrebi in kadar je pomembno, proizvodov in storitev, ki so na nekaterih trgih prepovedani;

(b)razčlenitev skupnih prihodkov, kot so vključeni v njegove računovodske izkaze, po pomembnih sektorjih ESRS. Če podjetje v svojih računovodskih izkazih poroča po odsekih, kot se zahteva v skladu z MSRP 8 Poslovni odseki, so te informacije o prihodkih sektorja čim bolj usklajene z informacijami iz MSRP 8;

(c)seznam dodatnih pomembnih sektorjev ESRS poleg tistih iz odstavka 40(b), med drugim dejavnosti, ki ustvarjajo dohodke med podjetji, v katerih podjetje vzpostavi pomembne dejavnosti ali v katerih je ali je lahko povezano s pomembnimi vplivi. Opredelitev teh dodatnih sektorjev ESRS je skladna z načinom, kako jih je podjetje upoštevalo pri izvajanju ocene pomembnosti, in z načinom njegovega razkritja pomembnih sektorskih informacij;

(d)po potrebi izjavo, v kateri je skupaj s povezanimi prihodki navedeno, da podjetje opravlja dejavnosti:

I.v sektorju fosilnih goriv (premog, nafta in plin) 16 (tj. ustvarja prihodke z raziskovanjem, rudarjenjem, pridobivanjem, proizvodnjo, predelavo, skladiščenjem, rafiniranjem ali distribucijo, vključno s prevozom, skladiščenjem in trgovanjem s fosilnimi gorivi, kot so opredeljeni v členu 2(62) Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta 17 ), vključno z razčlenitvijo prihodkov od premoga, od nafte in od plina ter prihodkov od gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, v zvezi s fosilnim plinom, kot je določeno v členu 8(7), točka (a), Delegirane uredbe Komisije 2021/2178 18 ;

II.v proizvodnji kemikalij 19 , tj. njegove dejavnosti spadajo v oddelek 20.2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1893/2006;

III.na področju spornega orožja 20 (protipehotne mine, kasetno strelivo, kemično orožje in biološko orožje) in/ali

IV.na področju pridelave in proizvodnje tobaka 21 ;

(e)svoje s trajnostnostjo povezane cilje v smislu pomembnih skupin proizvodov in storitev, kategorij strank, geografskih območij in odnosov z deležniki;

(f)oceno sedanjih pomembnih proizvodov in/ali storitev ter pomembnih trgov in skupin strank v zvezi s cilji, povezanimi s trajnostnostjo, ter

(g)elemente strategije podjetja, ki se nanašajo na trajnostnostne zadeve ali vplivajo nanje, vključno z glavnimi prihodnjimi izzivi, ključnimi rešitvami ali projekti, ki jih je treba vzpostaviti, če je to potrebno za poročanje o trajnostnosti.

41.Če ima podjetje sedež v državi članici EU, ki dovoljuje izvzetje iz razkritja informacij iz člena 18(1), točka (a), Direktive 2013/34/EU 22 , in če uporabi to izvzetje, lahko izpusti razčlenitev prihodkov po pomembnih sektorjih ESRS, ki se zahteva v skladu z odstavkom 40(b). V tem primeru podjetje kljub temu razkrije seznam sektorjev ESRS, ki so pomembni za podjetje.

42.Podjetje razkrije opis svojega poslovnega modela in vrednostne verige, vključno s

(a)svojimi vhodnimi podatki ter pristopom k zbiranju, razvoju in pridobivanju teh vhodnih podatkov;

(b)svojimi učinki in rezultati v smislu sedanjih in pričakovanih koristi za stranke, vlagatelje in druge deležnike ter

(c)glavnimi značilnostmi višjega in nižjega dela njegove vrednostne verige ter njegovim položajem v vrednostni verigi, vključno z opisom glavnih poslovnih akterjev (kot so ključni dobavitelji, stranke, distribucijski kanali in končni uporabniki) ter njihovega odnosa s podjetjem. Če ima podjetje več vrednostnih verig, razkritje zajema ključne vrednostne verige.

Zahteva po razkritju SBM-2 – Interesi in stališča deležnikov

43.Podjetje razkrije, kako v svoji strategiji in poslovnem modelu upošteva interese in stališča svojih deležnikov.

44.Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje, kako se v strategiji in poslovnem modelu podjetja upoštevajo interesi in stališča deležnikov.

45.Podjetje razkrije kratek opis:

(a)sodelovanja s svojimi deležniki, vključno s:

I.ključnimi deležniki podjetja;

II.informacijami o tem, ali podjetje sodeluje z njimi in za katere kategorije deležnikov gre;

III.načinom, kako je tako sodelovanje organizirano;

IV.namenom tega sodelovanja in

V.načinom, kako podjetje upošteva rezultat tega sodelovanja;

(b)načina, kako podjetje razume interese in stališča svojih ključnih deležnikov, ki se nanašajo na strategijo in poslovni model podjetja, kolikor so bili za podjetje analizirani med postopkom skrbnega pregleda in/ali postopkom ocenjevanja pomembnosti (glej zahtevo po razkritju IRO-1 tega standarda);

(c)po potrebi sprememb strategije in/ali poslovnega modela podjetja, vključno s:

I.tem, kako je podjetje spremenilo oziroma načrtuje, da bo spremenilo svojo strategijo in/ali poslovni model, da bi upoštevalo interese in stališča svojih deležnikov;

II.vsemi nadaljnjimi ukrepi, ki se načrtujejo, in povezanim časovnim okvirom ter

III.informacijami o tem, ali se lahko s temi ukrepi spremeni odnos z deležniki in njihova stališča, ter

(d)tega, ali in kako so upravni, poslovodni in nadzorni organi obveščeni o stališčih in interesih prizadetih deležnikov, kar zadeva s trajnostnostjo povezane vplive podjetja.

Zahteva po razkritju SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom

46.Podjetje razkrije svoje pomembne vplive, tveganja in priložnosti ter njihovo povezanost s svojo strategijo in poslovnim modelom.

47.Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, kot izhajajo iz ocene pomembnosti podjetja, ter načina, kako izhajajo iz strategije, poslovnega modela in dodeljevanja sredstev podjetja ter kako se strategije, poslovni model in dodeljevanje sredstev podjetja zaradi njih prilagajajo. Informacije, ki jih je treba razkriti o upravljanju pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti podjetja, so predpisane v tematskih ESRS in sektorskih standardih, ki se uporabljajo skupaj z minimalnimi zahtevami po razkritju politik, ukrepov in ciljev, določenimi v tem standardu.

48.Podjetje razkrije:

(a)kratek opis njegovih pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, ki izhajajo iz njegove ocene pomembnosti (glej zahtevo po razkritju IRO-1 iz tega standarda), vključno z opisom, kje v njenem poslovnem modelu, lastnih dejavnostih ter višjem in nižjem delu njegove vrednostne verige so ti pomembni vplivi, tveganja in priložnosti koncentrirani;

(b)sedanje in predvidene učinke svojih pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti na svoj poslovni model, vrednostno verigo, strategijo in odločanje ter to, kako se je odzvalo ali se namerava odzvati na te učinke, vključno z vsemi spremembami, ki jih je uvedlo ali jih namerava uvesti v svojo strategijo ali poslovni model v okviru svojih ukrepov za obravnavanje določenih pomembnih vplivov ali tveganj ali za izkoriščanje posebnih pomembnih priložnosti;

(c)v zvezi s pomembnimi vplivi podjetja:

I.kako pomembni negativni ali pozitivni vplivi podjetja učinkujejo (oziroma, v primeru morebitnih vplivov, lahko učinkujejo) na ljudi ali okolje;

II.ali in kako vplivi izhajajo iz strategije in poslovnega modela podjetja oziroma so z njima povezani;

III.razumno pričakovana časovna obdobja vplivov in

IV.ali podjetje prispeva k pomembnim vplivom prek svojih dejavnosti ali zaradi svojih poslovnih odnosov, pri čemer opiše naravo zadevnih dejavnosti ali poslovnih odnosov;

(d)sedanje finančne učinke pomembnih tveganj in priložnosti podjetja na njegov finančni položaj, finančno uspešnost in denarne tokove ter pomembna tveganja in priložnosti, pri katerih obstaja znatno tveganje, da bodo v naslednjem obdobju poročanja povzročili pomembno prilagoditev knjigovodskih vrednosti sredstev in obveznosti, objavljenih v povezanih računovodskih izkazih;

(e)predvidene finančne učinke pomembnih tveganj in priložnosti podjetja na njegov finančni položaj, finančno uspešnost in denarne tokove v kratkoročnem, srednjeročnem in dolgoročnem obdobju, vključno z razumno pričakovanimi časovnimi obdobji za te učinke. To vključuje kratko-, srednje- in dolgoročno spremembo finančnega položaja, finančne uspešnosti in denarnih tokov, ki jo podjetje pričakuje zaradi svoje strategije upravljanja tveganj in priložnosti, ob upoštevanju:

I.svojih naložbenih načrtov in načrtov odprodaje (na primer, naložbe v osnovna sredstva, večje pridobitve in odprodaje, skupna podjetja, preoblikovanje podjetij, inovacije, nova poslovna področja in umiki sredstev), vključno z načrti, ki jim podjetje ni pogodbeno zavezano, ter

II.načrtovanih virov financiranja za izvajanje strategije;

(f)informacije o odpornosti strategije in poslovnega modela podjetja v zvezi z njegovo zmožnostjo obravnavanja pomembnih vplivov in tveganj ter izkoriščanja pomembnih priložnosti. Podjetje razkrije kvalitativno in po potrebi kvantitativno analizo odpornosti, vključno z načinom izvedbe analize in uporabljenimi časovnimi obdobji, kot je opredeljeno v ESRS 1 (glej ESRS 1, poglavje 6 Časovna obdobja). Podjetje lahko pri zagotavljanju kvantitativnih informacij razkrije posamezne zneske ali razpone;

(g)spremembe pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti v primerjavi s prejšnjim obdobjem poročanja ter

(h)opredelitev tistih vplivov, tveganj in priložnosti, ki jih zajemajo zahteve po razkritju iz ESRS, v nasprotju s tistimi, ki jih zajema podjetje z dodatnimi razkritji, specifičnimi za posamezne subjekte.

49.Podjetje lahko razkrije opisne informacije, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 46, skupaj z razkritji, določenimi v ustreznem tematskem ESRS, pri čemer poleg razkritij, pripravljenih v skladu s tem poglavjem ESRS 2, predloži tudi izjavo o svojih pomembnih vplivih, tveganjih in priložnostih.

4.Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti

4.1 Razkritja o postopku ocenjevanja pomembnosti

50.V tem poglavju so določene zahteve po razkritju, ki omogočajo razumevanje:

(a)postopkov za opredelitev pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti ter

(b)informacij, ki jih je podjetje na podlagi ocene pomembnosti vključilo v svojo izjavo o trajnostnosti.

Zahteva po razkritju IRO-1 – Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti

51.Podjetje razkrije postopek, s katerim opredeli svoje vplive, tveganja in priložnosti ter oceni, kateri so pomembni.

52.Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje postopka, s katerim podjetje opredeli vplive, tveganja in priložnosti ter oceni njihovo pomembnost, na podlagi česar določi razkritja v okviru svoje izjave o trajnostnosti (glej ESRS 1, poglavje 3, in z njim povezane zahteve glede uporabe, v katerih so določene zahteve in načela v zvezi s postopkom za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti na podlagi načela dvojne pomembnosti).

53.Podjetje razkrije naslednje informacije:

(a)opis metodologij in predpostavk, uporabljenih v opisanem postopku;

(b)pregled postopka za opredelitev, ocenjevanje, prednostno razvrstitev in spremljanje morebitnih in dejanskih vplivov podjetja na ljudi in okolje, pri katerem se upošteva postopek skrbnega pregleda podjetja, vključno z obrazložitvijo, ali in kako:

I.je postopek osredotočen na določene dejavnosti, poslovne odnose, geografska območja ali druge dejavnike, ki povečujejo tveganje škodljivih vplivov;

II.se v okviru postopka upoštevajo vplivi, v katerih je podjetje udeleženo prek lastnih dejavnosti ali zaradi svojih poslovnih odnosov;

III.postopek vključuje posvetovanje s prizadetimi deležniki za razumevanje, kako bi to lahko vplivalo nanje, in z zunanjimi strokovnjaki;

IV.se v okviru postopka prednostno razvrstijo negativni vplivi na podlagi njihove relativne resnosti in verjetnosti (glej ESRS 1, oddelek 3.4 Pomembnost vplivov) ter po potrebi pozitivni vplivi glede na njihovo relativno razsežnost, obseg in verjetnost ter ali in kako se v okviru postopka določi, katere trajnostnostne zadeve so pomembne za namene poročanja, vključno s kvalitativnimi ali kvantitativnimi pragi in drugimi merili, ki se uporabljajo, kot je določeno v ESRS 1, oddelek 3.4 Pomembnost vplivov;

(c)pregled postopka, ki se uporablja za opredelitev, ocenjevanje in prednostno razvrstitev tveganj in priložnosti, ki imajo ali lahko imajo finančne učinke. Razkritje vključuje:

I.kako je podjetje upoštevalo povezave svojih vplivov in odvisnosti s tveganji in priložnostmi, ki lahko izhajajo iz teh učinkov in odvisnosti;

II.način, kako podjetje ocenjuje verjetnost, razsežnost in naravo učinkov opredeljenega tveganja in priložnosti (kot so kvalitativni ali kvantitativni pragi in druga merila, ki se uporabljajo, kot je določeno v ESRS 1, oddelek 3.3 Finančna pomembnost);

III.način, kako podjetje prednostno razvršča s trajnostnostjo povezana tveganja v primerjavi z drugimi vrstami tveganj, vključno z uporabo orodij za ocenjevanje tveganj;

(d)opis postopka odločanja in povezanih postopkov notranje kontrole;

(e)stopnjo in način vključitve postopka za opredelitev, ocenjevanje in upravljanje vplivov in tveganj v celoten postopek upravljanja tveganj podjetja ter stopnjo in način njegove uporabe pri ocenjevanju splošnega profila tveganja in postopkov upravljanja tveganj podjetja;

(f)stopnjo in način vključitve postopka za opredelitev, ocenjevanje in upravljanje priložnosti v celoten postopek upravljanja podjetja, kjer je to ustrezno;

(g)vhodne parametre, ki jih podjetje uporablja (na primer vire podatkov, obseg zajetih dejavnosti in podrobnosti, uporabljenih v predpostavkah), ter

(h)podatek, ali in kako se je postopek spremenil v primerjavi s preteklim obdobjem poročanja, ko je bil postopek zadnjič spremenjen, ter datume prihodnjih revizij ocene pomembnosti.

Zahteva po razkritju IRO-2 – Zahteve po razkritju iz ESRS, zajete v izjavi podjetja o trajnostnosti

54.Podjetje v svojih izjavah o trajnostnosti poroča o zahtevah po razkritju, ki jih izpolnjuje.

55.Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje zahtev po razkritju, ki so vključene v izjavo podjetja o trajnostnosti, in tem, ki so bile na podlagi ocene pomembnosti izpuščene kot nepomembne.

56.Podjetje vključi seznam zahtev po razkritju, ki so bile izpolnjene pri pripravi izjave o trajnostnosti, in sicer na podlagi rezultata ocene pomembnosti (glej ESRS 1, poglavje 3), vključno s številkami strani in/ali odstavki izjav o trajnostnosti, v katerih so navedena povezana razkritja. To se lahko prikaže kot kazalo vsebine. Podjetje vključi tudi preglednico vseh podatkovnih točk, ki izhajajo iz druge zakonodaje EU, kot so navedene v Dodatku B k temu standardu, ter navede, kje jih je mogoče najti v izjavi o trajnostnosti; vključi tudi tiste, za katere je ocenilo, da niso pomembne, pri čemer v skladu z odstavkom 35 ESRS 1 v preglednici navede „niso pomembne“.

57.Če podjetje ugotovi, da podnebne spremembe niso pomembne, in zato izpusti vse zahteve po razkritju iz ESRS E1 Podnebne spremembe, razkrije podrobno razlago ugotovitev iz svoje ocene pomembnosti v zvezi s podnebnimi spremembami (glej ESRS 2 IRO-2 Zahteve po razkritju iz ESRS, zajete v izjavi podjetja o trajnostnosti), vključno z v prihodnost usmerjeno analizo pogojev, na podlagi katerih bi podjetje v prihodnosti lahko ugotovilo, da so podnebne spremembe pomembne.

58.Če podjetje ugotovi, da ni pomembna tema, ki ni podnebne spremembe, in zato v ustreznem tematskem ESRS izpusti vse zahteve po razkritju, lahko navede kratko pojasnilo zaključkov svoje ocene pomembnosti za to temo.

59.Podjetje pojasni, kako je določilo pomembne informacije, ki jih je treba razkriti v zvezi z vplivi, tveganji in priložnostmi, za katere je ocenilo, da so pomembni, vključno z uporabo pragov, in/ali kako je uporabilo merila iz ESRS 1, oddelek 3.2 Pomembne zadeve in pomembnost informacij.

4.2 Minimalne zahteve po razkritju za politike in ukrepe

60.V tem oddelku so določene minimalne zahteve po razkritju, ki jih je treba vključiti, če podjetje razkrije informacije o svojih politikah in ukrepih za preprečevanje in blažitev dejanskih in morebitnih pomembnih vplivov ter popravni ukrep v zvezi z njimi, obravnavanje tveganj in/ali izkoriščanje pomembnih priložnosti (skupaj „upravljanje pomembnih trajnostnostnih zadev“). Uporabljajo se skupaj z zahtevami po razkritju, vključno z zahtevami glede uporabe, ki so navedene v ustreznem tematskem in sektorskem ESRS. Uporabljajo se tudi, ko podjetje pripravlja razkritja, specifična za posamezne subjekte.

61.Ustrezna razkritja so predložena skupaj z razkritji, določenimi z ustreznim tematskim ESRS. Če ena sama politika ali isti ukrepi obravnavajo več medsebojno povezanih trajnostnostnih zadev, lahko podjetje razkrije zahtevane informacije pri svojem poročanju na podlagi enega tematskega ESRS in se nanje navzkrižno sklicuje pri svojem poročanju na podlagi drugega tematskega ESRS.

62.Če podjetje ne more razkriti informacij o politikah in ukrepih, ki se zahtevajo v skladu z ustreznim tematskim ESRS, ker ni sprejelo politik in/ali ukrepov, povezanih z zadevno posebno trajnostnostno zadevo, to razkrije in navede razloge, zakaj ni sprejelo politik in/ali ukrepov. Podjetje lahko razkrije časovni okvir, v katerem jih namerava sprejeti.

Minimalna zahteva po razkritju – Politike MDR-P – Politike, sprejete za upravljanje pomembnih trajnostnostnih zadev

63.Podjetje pri razkritju politik, ki jih je izpostavilo glede posamezne trajnostnostne zadeve, ki je opredeljena kot pomembna, uporablja minimalne zahteve po razkritju iz te določbe.

64.Cilj te minimalne zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje politik, ki jih je podjetje vzpostavilo za preprečevanje, blaženje in popravne ukrepe v zvezi z dejanskimi in morebitnimi vplivi, obravnavanje tveganj in izkoriščanje priložnosti.

65.Podjetje razkrije informacije o politikah, sprejetih za upravljanje pomembnih trajnostnostnih zadev. Razkritje vključuje naslednje informacije:

(a)opis ključne vsebine politike, vključno z njenimi splošnimi cilji in pomembnimi vplivi, tveganji ali priložnostmi, s katerimi je politika povezana, ter opis postopka spremljanja;

(b)opis področja uporabe politike ali področij, na katerih se ne uporablja, v smislu dejavnosti, višjega in/ali nižjega dela vrednostne verige, geografskih območij in po potrebi skupin prizadetih deležnikov;

(c)najvišjo raven v organizaciji podjetja, ki je odgovorna za izvajanje politike;

(d)po potrebi sklic na standarde ali pobude tretjih oseb, za katere se podjetje zavezuje, da jih bo spoštovalo z izvajanjem politike;

(e)po potrebi opis upoštevanja interesov ključnih deležnikov pri oblikovanju politike ter

(f)po potrebi informacije o tem, ali in kako da podjetje politiko na voljo morebitno prizadetim deležnikom in deležnikom, ki morajo pomagati pri njenem izvajanju.

Minimalna zahteva po razkritju – Ukrepi MDR-A – Ukrepi in viri, povezani s pomembnimi trajnostnostnimi zadevami

66.Podjetje uporablja zahteve za vsebino razkritij iz te določbe, ko opisuje ukrepe, s katerimi upravlja posamezne pomembne trajnostnostne zadeve, vključno z akcijskimi načrti ter dodeljenimi in/ali načrtovanimi viri.

67.Cilj te minimalne zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje ključnih ukrepov, sprejetih in/ali načrtovanih za preprečevanje, blažitev in popravne ukrepe v zvezi z dejanskimi in morebitnimi vplivi, za obravnavanje tveganj in priložnosti ter po potrebi za doseganje splošnih in posamičnih ciljev povezanih politik.

68.Če so za izvajanje politike potrebni ukrepi ali celovit akcijski načrt, da bi se dosegli njeni cilji, in kadar se ukrepi izvajajo brez posebne politike, podjetje razkrije naslednje informacije:

(a)seznam ključnih ukrepov, sprejetih v letu poročanja in načrtovanih za prihodnost, njihove pričakovane rezultate ter po potrebi način, kako njihovo izvajanje prispeva k doseganju splošnih in posamičnih ciljev politike;

(b)področje uporabe ključnih ukrepov (tj. pokritost v smislu dejavnosti, višjega in/ali nižjega dela vrednostne verige, geografskih območij in po potrebi skupin prizadetih deležnikov);

(c)časovna obdobja, v katerih namerava podjetje izvesti vsak ključni ukrep;

(d)po potrebi ključne ukrepe (skupaj z rezultati), sprejete za zagotovitev popravnih ukrepov in sodelovanje pri njih ali podporo pri njihovem izvajanju za tiste, ki so jim škodovali dejanski pomembni vplivi;

(e)po potrebi kvantitativne in kvalitativne informacije o napredku na področju ukrepov ali akcijskih načrtov, razkritih v prejšnjih obdobjih.

69.Kadar so za izvajanje akcijskega načrta potrebne znatne naložbe v obratna sredstva in/ali naložbe v osnovna sredstva, podjetje:

(a)opiše vrsto sedanjih in prihodnjih finančnih in drugih virov, dodeljenih akcijskemu načrtu, po potrebi vključno z ustreznimi pogoji instrumentov za trajnostno financiranje, kot so zelene obveznice, socialne obveznice in zelena posojila, okoljske ali socialne splošne cilje, pri čemer navede, ali je zmožnost izvajanja ukrepov ali akcijskega načrta odvisna od posebnih predpogojev, npr. odobritve finančne podpore ali javne politike in razvoja dogodkov na trgu;

(b)navede znesek sedanjih finančnih virov in pojasni, kako so povezani z najpomembnejšimi zneski v računovodskih izkazih, ter

(c)navede znesek prihodnjih finančnih virov.

5.Metrike in cilji

70.V tem poglavju so določene minimalne zahteve po razkritju, ki se vključijo, če podjetje razkrije informacije o svojih metrikah in ciljih v zvezi z vsako od pomembnih trajnostnostnih zadev. Uporabljajo se skupaj z zahtevami po razkritju, vključno z zahtevami glede uporabe, ki so navedene v ustreznem tematskem ESRS. Uporabljajo se tudi, ko podjetje pripravlja razkritja, specifična za posamezne subjekte.

71.Ustrezna razkritja so predložena skupaj z razkritji, določenimi v tematskem ESRS.

72.Če podjetje ne more razkriti informacij o ciljih, ki jih je treba razkriti v skladu z ustreznim tematskim ESRS, ker ni določilo ciljev, povezanih z zadevno posebno trajnostnostno zadevo, to razkrije in navede razloge, zakaj ciljev ni sprejelo. Podjetje lahko razkrije časovni okvir, v katerem jih namerava sprejeti.

Minimalna zahteva po razkritju – Metrike MDR-M – Metrike, povezane s pomembnimi trajnostnostnimi zadevami

73.Podjetje uporablja zahteve za vsebino razkritij iz te določbe, ko razkrije metrike, ki jih je vzpostavilo v zvezi s posameznimi pomembnimi trajnostnostnimi zadevami.

74.Cilj te minimalne zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje metrik, ki jih podjetje uporablja za spremljanje učinkovitosti svojih ukrepov za upravljanje pomembnih trajnostnostnih zadev.

75.Podjetje razkrije vse metrike, ki jih uporablja za ocenjevanje uspešnosti in učinkovitosti v zvezi s pomembnim vplivom, tveganjem ali priložnostjo.

76.Metrike vključujejo metrike, ki so opredeljene v ESRS, in metrike, ki so opredeljene glede posameznega subjekta, ne glede na to, ali izhajajo iz drugih virov ali jih je razvilo podjetje samo.

77.Podjetje za vsako metriko:

(a)razkrijejo metodologije in pomembne predpostavke, na katerih temelji metrika, vključno z omejitvami uporabljenih metodologij;

(b)razkrije, ali merjenje metrike potrdi zunanji organ, ki ni ponudnik storitev dajanja zagotovil, in če ga, kateri organ;

(c)metriko označi in opredeli z uporabo smiselnih, jasnih ter natančnih imen in opisov;

(d)če je valuta določena kot merska enota, uporabi predstavitveno valuto iz svojih računovodskih izkazov.

Minimalna zahteva po razkritju – Cilji MDR-T – Spremljanje učinkovitosti politik in ukrepov na podlagi ciljev

78.Podjetje uporablja zahteve za vsebino razkritij iz te določbe, če razkrije informacije o ciljih, ki jih je določilo v zvezi z vsako pomembno trajnostnostno zadevo.

79.Cilj te minimalne zahteve po razkritju je za vsako trajnostnostno zadevo omogočiti razumevanje:

(a)tega, ali in kako podjetje spremlja učinkovitost svojih ukrepov za obravnavanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, vključno z metrikami, ki jih uporablja za to;

(b)merljivih časovno omejenih ciljev, usmerjenih v rezultate, ki jih podjetje določi za doseganje ciljev politike, opredeljenih v smislu pričakovanih rezultatov za ljudi, okolje ali podjetje v zvezi s pomembnimi vplivi, tveganji in priložnostmi;

(c)splošnega napredka pri doseganju sprejetih ciljev skozi čas;

(d)če podjetje ni določilo merljivih časovno omejenih ciljev, usmerjenih v rezultate, tega, ali in kako kljub temu spremlja učinkovitost svojih ukrepov za obravnavanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti ter meri napredek pri doseganju ciljev politike, in

(e)tega, ali in kako so bili deležniki vključeni v določanje ciljev za posamezno pomembno trajnostnostno zadevo.

80.Podjetje razkrije merljive, v rezultate usmerjene in časovno omejene cilje glede pomembnih trajnostnostnih zadev, ki jih je določilo za ocenjevanje napredka. Razkritje za vsak cilj vključuje naslednje informacije:

(a)opis povezave med ciljem in cilji politike;

(b)opredeljeno ciljno raven, ki jo je treba doseči, po potrebi pa tudi informacije o tem, ali je cilj absoluten ali relativen in v kateri enoti se meri;

(c)področje uporabe cilja, vključno z dejavnostmi podjetja in/ali višjim in/ali nižjim delom njegove vrednostne verige, če je to ustrezno, ter geografskimi mejami;

(d)izhodiščno vrednost in izhodiščno leto za merjenje napredka;

(e)obdobje, za katero se cilj uporablja, in po potrebi morebitne mejnike ali vmesne cilje;

(f)metodologije in pomembne predpostavke, ki se uporabljajo za opredelitev ciljev, po potrebi vključno z izbranim scenarijem, viri podatkov, usklajenostjo s cilji politike na nacionalni ali mednarodni ravni ali ravni EU in načinom, kako so pri ciljih upoštevani širši kontekst trajnostnega razvoja in/ali lokalne razmere, v katerih se pojavijo vplivi;

(g)podatek o tem, ali cilji podjetja v zvezi z okoljskimi zadevami temeljijo na prepričljivih znanstvenih dokazih;

(h)podatek o tem, ali in kako so bili deležniki vključeni v določanje ciljev za posamezno pomembno trajnostnostno zadevo;

(i)vse spremembe ciljev in ustreznih metrik ali izhodiščnih metodologij merjenja, pomembnih predpostavk, omejitev, virov in postopkov za zbiranje podatkov, uvedene v določenem časovnem obdobju. To vključuje obrazložitev razlogov za te spremembe in njihov učinek na primerljivost (glej zahtevo po razkritju BP-2 Razkritja v zvezi s posebnimi okoliščinami iz tega standarda) ter

(j)uspešnost pri doseganju razkritih ciljev, vključno z načinom spremljanja in pregledovanja cilja ter uporabljenimi metrikami, informacijami o tem, ali je napredek v skladu s prvotno načrtovanim, in analizo trendov ali pomembnih sprememb uspešnosti podjetja pri doseganju cilja.

81.Če podjetje ni določilo nobenih merljivih ciljev, usmerjenih v rezultate:

(a)lahko razkrije, ali bo take cilje določilo in časovni okvir za njihovo določitev ali razloge, zakaj ne namerava določiti takih ciljev;

(b)razkrije, ali kljub temu spremlja učinkovitost svojih politik in ukrepov v zvezi s pomembnim s trajnostnostjo povezanim vplivom, tveganjem in priložnostjo, in če jo:

I.vse postopke, s katerimi to izvaja;

II.opredeljeno raven ambicij, ki jo je treba doseči, in morebitne kvalitativne ali kvantitativne kazalnike, ki jih uporablja za ocenjevanje napredka, vključno z izhodiščnim obdobjem za merjenje napredka.

Dodatek A: Zahteve glede uporabe

Ta dodatek je sestavni del ESRS 2 in ima enako veljavo kot drugi deli standarda.

1.Podlaga za pripravo

Zahteva po razkritju BP-1 – Splošna podlaga za pripravo izjav o trajnostnosti

AR 1.Podjetje lahko pri opisu obsega, v katerem izjava o trajnostnosti zajema višji in nižji del njegove vrednostne verige (glej ESRS 1, oddelek 5.1 Podjetje, ki poroča, in vrednostna veriga), razlikuje med:

(a)obsegom, v katerem njegova ocena pomembnosti vplivov, tveganj in priložnosti zajema višji in/ali nižji del njegove vrednostne verige;

(b)obsegom, v katerem njegove politike, ukrepi in cilji zajemajo njegovo vrednostno verigo, ter

(c)obsegom, v katerem pri razkritju o metrikah vključi podatke o višjem in/ali nižjem delu vrednostne verige.

Zahteva po razkritju BP-2 – Razkritja v zvezi s posebnimi okoliščinami

AR 2.Podjetje lahko razkrije, ali se opira na katere koli evropske standarde, ki jih je odobril evropski standardizacijski sistem (standardi ISO/IEC ali CEN/CENELEC), ter v kolikšni meri je podatke in postopke, ki se uporabljajo za poročanje o trajnostnosti, preveril zunanji ponudnik dajanja zagotovil in ugotovil, da so skladni z ustreznim standardom ISO/IEC ali CEN/CENELEC.

2.Upravljanje

Zahteva po razkritju GOV-1 – Vloga upravnih, poslovodnih in nadzornih organov

AR 3.Podjetje lahko pri opisovanju vloge in odgovornosti upravnih, poslovodnih in nadzornih organov v zvezi s trajnostnostnimi zadevami navede:

(a)vidike trajnostnosti, nad katerimi se izvaja nadzor, kar zadeva okoljske, socialne in upravljavske zadeve, s katerimi se lahko srečuje podjetje, vključno z:

I.vsemi ocenami in spremembami s trajnostnostjo povezanih vidikov strategije in poslovnega modela podjetja;

II.opredelitvijo ter ocenjevanjem pomembnih tveganj, priložnosti in vplivov;

III.povezanimi politikami in cilji, akcijskimi načrti in namenskimi viri ter

IV.poročanjem o trajnostnosti;

(b)obliko takega nadzora za posamezne navedene vidike, tj. obveščanje, posvetovanje ali odločanje, ter

(c)način, kako je tak nadzor organiziran in formaliziran, tj. postopke, s katerimi upravni, poslovodni in nadzorni organi obravnavajo te vidike trajnostnosti.

AR 4.Pri opisovanju organizacije upravljanja podjetja na področju trajnostnostnih zadev se lahko opis kompleksne strukture upravljanja dopolni z njeno predstavitvijo v obliki diagrama.

AR 5.Opis ravni strokovnega znanja upravnih, poslovodnih in nadzornih organov ali njihovega dostopa do strokovnega znanja se lahko podpre s ponazoritvijo sestave organov, vključno s člani, na katerih strokovno znanje se ti organi opirajo pri nadzoru trajnostnostnih zadev, in načina, kako to strokovno znanje uporabljajo kot organ. Podjetje v opisu preuči, kako strokovno znanje in spretnosti ustrezajo pomembnim vplivom, tveganjem in priložnostim podjetja ter ali imajo organi in/ali njihovi člani dostop do drugih virov strokovnega znanja, kot so posebni strokovnjaki in usposabljanje ter druge izobraževalne pobude, da se v teh organih posodablja in poglablja s trajnostnostjo povezano strokovno znanje.

Zahteva po razkritju GOV-2 – Informacije, predložene upravnim, poslovodnim in nadzornim organom podjetja, ter trajnostnostne zadeve, ki jih ti organi obravnavajo

AR 6.Glede na strukturo podjetja se lahko upravni, poslovodni in nadzorni organi osredotočijo na splošne cilje, vodstvo pa na podrobnejše cilje. V tem primeru lahko podjetje razkrije, kako organi upravljanja zagotavljajo vzpostavitev ustreznega mehanizma za spremljanje uspešnosti.

Zahteva po razkritju GOV-3 – Vključitev s trajnostnostjo povezane uspešnosti v sisteme spodbud

AR 7.Za podjetja, ki kotirajo na borzi, bi morala biti ta zahteva po razkritju skladna s poročilom o prejemkih iz členov 9a in 9b Direktive 2007/36/ES o uveljavljanju določenih pravic delničarjev družb, ki kotirajo na borzi. Ob upoštevanju določb ESRS 1, odstavki 119, 120 in 122, se lahko podjetje, ki kotira na borzi, sklicuje na svoje poročilo o prejemkih.

Zahteva po razkritju GOV-4 – Izjava o skrbnem pregledu

AR 8.Vzporejanje informacij, ki se zahteva v skladu z odstavkom 30, se lahko predstavi v obliki preglednice, v kateri se ključni elementi skrbnega pregleda za vplive na ljudi in okolje povežejo z ustreznimi razkritji iz izjave podjetja o trajnostnosti, kot je navedeno v nadaljevanju.

AR 9.Podjetje lahko v preglednico v nadaljevanju vključi dodatne stolpce, da se jasno opredelijo tista razkritja, ki se nanašajo na vplive na ljudi in/ali okolje, saj lahko v nekaterih primerih več razkritij vsebuje informacije o istem koraku skrbnega pregleda.

AR 10.Glavni sklici na ključne elemente postopka skrbnega pregleda v mednarodnih instrumentih vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernicah OECD za večnacionalna podjetja so navedeni v ESRS 1, poglavje 4.

KLJUČNI ELEMENTI SKRBNEGA PREGLEDA	ODSTAVKI V IZJAVI O TRAJNOSTNOSTI
(a) Vključitev skrbnega pregleda v upravljanje, strategijo in poslovni model
(b) Sodelovanje s prizadetimi deležniki v vseh ključnih fazah skrbnega pregleda
(c) Opredelitev in ocenjevanje škodljivih vplivov
(d) Sprejemanje ukrepov za obravnavanje teh škodljivih vplivov
(e) Spremljanje učinkovitosti teh prizadevanj in komuniciranje

Zahteva po razkritju GOV-5 – Upravljanje tveganj in notranje kontrole poročanja o trajnostnosti

AR 11.Ta zahteva po razkritju se osredotoča izključno na postopke notranje kontrole postopka poročanja o trajnostnosti. Podjetje lahko upošteva tveganja, kot so tveganja v zvezi s popolnostjo in celovitostjo podatkov, točnostjo rezultatov ocenjevanja, razpoložljivostjo podatkov o višjem in/ali nižjem delu vrednostne verige in časovnim okvirom razpoložljivosti informacij.

3.Strategija

Zahteva po razkritju SBM-1 – Strategija, poslovni model in vrednostna veriga

AR 12.Podjetje za predložitev informacij o sektorjih, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 40, evidentira svoje pomembne dejavnosti v skladu s sektorji ESRS. Če oznaka za podsektor ne obstaja, se uporabi naslov „drugo“.

AR 13.Za namene razkritij, ki se zahtevajo v odstavku 40, je skupina produktov in/ali storitev, ki jih podjetje ponuja, skupina trgov in/ali skupina strank, ki jih oskrbuje, ali sektor ESRS pomemben(-na) za podjetje, če izpolnjuje eno od naslednjih meril ali obe:

(a)predstavlja več kot 10 % prihodkov podjetja;

(b)je povezan z dejanskimi pomembnimi vplivi ali morebitnimi pomembnimi negativnimi vplivi podjetja.

AR 14.Podjetje pri pripravi razkritij v zvezi s svojim poslovnim modelom in vrednostno verigo upošteva:

(a)svoje ključne dejavnosti, vire, distribucijske kanale in segmente strank;

(b)svoje ključne poslovne odnose in njihove ključne značilnosti, vključno z odnosi s strankami in dobavitelji;

(c)strukturo stroškov in prihodke svojih poslovnih segmentov v skladu z zahtevami po razkritju v računovodskih izkazih iz MSRP 8, če je to primerno;

(d)morebitne vplive, tveganja in priložnosti v svojih pomembnih sektorjih ter njihovo morebitno povezavo z lastnim poslovnim modelom ali vrednostno verigo.

AR 15.Spremne informacije so lahko zlasti relevantne za uporabnike izjave podjetja o trajnostnosti, da bi razumeli, v kolikšni meri razkritja vključujejo informacije o višjem in/ali nižjem delu vrednostne verige. Opis glavnih značilnosti višjega in/ali nižjega dela vrednostne verige in po potrebi opredelitev ključnih vrednostnih verig bi morala podpirati razumevanje načina, kako podjetje uporablja zahteve iz ESRS 1, poglavje 5, ter oceno pomembnosti, ki jo podjetje izvede v skladu z ESRS 1, poglavje 3. Z opisom se lahko zagotovi pregled ključnih značilnosti subjektov v višjem in/ali nižjem delu vrednostne verige na visoki ravni, pri čemer se navede njihov relativni prispevek k uspešnosti in položaju podjetja ter pojasni, kako prispevajo k ustvarjanju vrednosti podjetja.

Zahteva po razkritju SBM-2 – Interesi in stališča deležnikov

AR 16.Stališča in interesi deležnikov, ki se izrazijo v okviru sodelovanja podjetja z deležniki prek njegovega postopka skrbnega pregleda, so lahko pomembni za enega ali več vidikov njegove strategije ali poslovnega modela. Kot taki lahko vplivajo na odločitve podjetja v zvezi s prihodnjo usmeritvijo strategije ali poslovnega modela.

Zahteva po razkritju SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom

AR 17.Podjetje pri opisu, kje v višjem in/ali nižjem delu njegove vrednostne verige so koncentrirani pomembni vplivi, tveganja in priložnosti, upošteva: geografska območja, zmogljivosti ali vrste sredstev, vložke, izložke in distribucijske kanale.

AR 18.To razkritje se lahko izrazi v obliki enega samega vpliva, tveganja ali priložnosti ali z združevanjem skupin pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, če se s tem zagotovijo ustreznejše informacije in se ne zakrijejo pomembne informacije.

4.Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti

Zahteva po razkritju IRO-2 – Zahteve po razkritju iz ESRS, zajete v izjavi podjetja o trajnostnosti

AR 19.Ne glede na podlago za predstavitev informacij o trajnostnostnih zadevah iz ESRS 1, poglavje 8 Struktura izjave o trajnostnosti, lahko podjetje razkrije seznam zahtev po razkritju, ki so bile izpolnjene pri pripravi izjave o trajnostnosti (glej odstavek 54), v delu s splošnimi informacijami ali drugih delih izjave o trajnostnosti, kot se mu zdi ustrezno. Podjetje lahko uporabi kazalo vsebine, tj. seznam zahtev po razkritju, vključenih v izjavo o trajnostnosti, z navedbo, kje se nahajajo (stran/odstavki).

Minimalna zahteva po razkritju – Politike MDR-P – Politike, sprejete za upravljanje pomembnih trajnostnostnih zadev

AR 20.Zaradi medsebojne odvisnosti vplivov na ljudi in okolje, tveganj ter priložnosti se lahko uporablja ena sama politika za več pomembnih trajnostnostnih zadev, vključno z zadevami, ki jih obravnava več tematskih ESRS. Če na primer ena sama politika zajema okoljsko in socialno zadevo, lahko podjetje o politiki poroča v oddelku o okolju svoje izjave o trajnostnosti. V tem primeru mora v oddelek o socialni politiki vključiti sklic na oddelek o okolju, v katerem poroča o politiki. Enako se lahko o politiki poroča v oddelku o socialni zadevi, v oddelku o okolju pa navede sklic nanj.

AR 21.Z opisom področja uporabe politike se lahko pojasni, na katere dejavnosti in/ali segmente lastnih dejavnosti podjetja ali višji in nižji del njegove vrednostne verige se politika nanaša. V opisu se lahko pojasnijo tudi nadaljnje meje, pomembne za posebno temo ali okoliščine podjetja, ki lahko vključujejo geografska območja, življenjske cikle itd. V nekaterih primerih, na primer, če politika ne zajema celotne vrednostne verige, lahko podjetje zagotovi jasne informacije o obsegu vrednostne verige, ki jo zajema politika.

Minimalna zahteva po razkritju – Ukrepi MDR-A – Ukrepi in viri, povezani s pomembnimi trajnostnostnimi zadevami

AR 22.Ključni ukrepi v okviru te minimalne zahteve po razkritju so tisti, ki pomembno prispevajo k doseganju splošnih ciljev podjetja pri obravnavanju pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti. Zaradi razumljivosti se lahko ključni ukrepi po potrebi združijo.

AR 23.Informacije o razporejanju virov se lahko predstavijo v obliki preglednice in razčlenijo na naložbe v osnovna sredstva in naložbe v obratna sredstva ter po ustreznih časovnih obdobjih, pa tudi na vire, ki se uporabljajo v tekočem letu poročanja, in načrtovano razporejanje virov v določenih časovnih obdobjih.

5.Metrike in cilji

Minimalna zahteva po razkritju – Cilji MDR-T – Spremljanje učinkovitosti politik in ukrepov na podlagi ciljev

AR 24.Podjetje pri razkritju ciljev v zvezi s preprečevanjem ali blažitvijo vplivov na okolje prednostno obravnava cilje, povezane z zmanjšanjem vplivov v absolutnem in ne relativnem smislu. Če se cilji nanašajo na preprečevanje ali blažitev socialnih vplivov, se lahko določijo glede na učinke na človekove pravice, blaginjo ali pozitivne rezultate za prizadete deležnike.

AR 25.Informacije o napredku pri doseganju ciljev se lahko predstavijo v izčrpni preglednici, vključno z informacijami o izhodiščni in ciljni vrednosti, mejnikih ter doseženi uspešnosti v preteklih obdobjih.

AR 26.Če podjetje opiše napredek pri doseganju ciljev politike brez merljivega cilja, lahko določi izhodišče, na podlagi katerega se obravnava napredek. Podjetje lahko na primer oceni povišanje plač za določen odstotek za tiste, ki ne dosegajo pravične plače, ali pa oceni kakovost svojih odnosov z lokalnimi skupnostmi s sklicevanjem na delež vprašanj, ki so jih izpostavile skupnosti in so bila zadovoljivo rešena. Izhodišče in ocena napredka sta povezana z vplivi, tveganji in priložnostmi, na katerih temelji pomembnost zadeve, ki se obravnava s politiko.

Dodatek B: Seznam podatkovnih točk iz medsektorskih in tematskih standardov, ki izhajajo iz druge zakonodaje EU

Ta dodatek je sestavni del ESRS 2. V preglednici v nadaljevanju so prikazane podatkovne točke iz ESRS 2 in tematskih ESRS, ki izhajajo iz druge zakonodaje EU.

Zahteva po razkritju in povezana podatkovna točka	Sklic na SFDR 23	Sklic na steber 3 24	Sklic na uredbo o referenčnih vrednostih 25	Sklic na podnebna pravila EU 26
ESRS 2 GOV-1 Zastopanost spolov v odborih, odstavek 21(d)	Kazalnik št. 13 iz preglednice 1 Priloge I		Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/1816 27 , Priloga II
ESRS 2 GOV-1 Delež neodvisnih članov upravnega odbora, odstavek 21(e)			Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II
ESRS 2 GOV-4 Izjava o skrbnem pregledu, odstavek 30	Kazalnik št. 10 iz preglednice 3 Priloge I
ESRS 2 SBM-1 Sodelovanje pri dejavnostih, povezanih s fosilnimi gorivi, odstavek 40(d)(i)	Kazalnik št. 4 iz preglednice 1 Priloge I	Člen 449a Uredbe (EU) št. 575/2013; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2453 28 , razpredelnica 1 Kvalitativne informacije o okoljskem tveganju in razpredelnica 2 Kvalitativne informacije o socialnem tveganju	Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II
ESRS 2 SBM-1 Sodelovanje pri dejavnostih, povezanih s proizvodnjo kemikalij, odstavek 40(d)(ii)	Kazalnik št. 9 iz preglednice 2 Priloge I		Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II
ESRS 2 SBM-1 Sodelovanje pri dejavnostih, povezanih s spornim orožjem, odstavek 40(d)(iii)	Kazalnik št. 14 iz preglednice 1 Priloge I		Delegirana uredba (EU) 2020/1818 29 , člen 12(1) Delegirane uredbe (EU) 2020/1816, Priloga II
ESRS 2 SBM-1 Sodelovanje pri dejavnostih, povezanih s pridelavo in proizvodnjo tobaka, odstavek 40(d)(iv)			Delegirana uredba (EU) 2020/1818, člen 12(1), Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II
ESRS E1-1 Načrt za prehod na podnebno nevtralnost do leta 2050, odstavek 14				Uredba (EU) 2021/1119, člen 2(1)
ESRS E1-1 Podjetja, izključena iz referenčnih vrednosti, usklajenih s Pariškim sporazumom, odstavek 16(g)		Člen 449a Uredbe (EU) št. 575/2013; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2453, predloga 1: Netrgovalna knjiga – Prehodnostno tveganje v zvezi s podnebnimi spremembami: kreditna kakovost izpostavljenosti po sektorjih, emisijah in preostali zapadlosti	Delegirana uredba (EU) 2020/1818, člen 12(1), točke (d) do (g), in člen 12(2)
ESRS E1-4 Cilji glede zmanjšanja emisij TGP, odstavek 34	Kazalnik št. 4 iz preglednice 2 Priloge I	Člen 449a Uredbe (EU) št. 575/2013; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2453, predloga 3: Netrgovalna knjiga – Prehodnostno tveganje v zvezi s podnebnimi spremembami: mere usklajenosti	Delegirana uredba (EU) 2020/1818, člen 6
ESRS E1-5 Poraba energije iz fosilnih virov, razčlenjena po virih (samo sektorji z velikim vplivom na okolje), odstavek 38	Kazalnik št. 5 iz preglednice 1 in kazalnik št. 5 iz preglednice 2 Priloge I
ESRS E1-5 Poraba energije in mešanica virov energije, odstavek 37	Kazalnik št. 5 iz preglednice 1 Priloge I
ESRS E1-5 Energijska intenzivnost, povezana z dejavnostmi v podnebnih sektorjih z velikim vplivom, odstavki 40 do 43	Kazalnik št. 6 iz preglednice 1 Priloge I
ESRS E1-6 Bruto emisije TGP obsegov 1, 2 in 3 ter skupne emisije TGP, odstavek 44	Kazalnika št. 1 in 2 iz preglednice 1 Priloge I	Člen 449a Uredbe (EU) št. 575/2013; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2453, predloga 1: Netrgovalna knjiga – Prehodnostno tveganje v zvezi s podnebnimi spremembami: kreditna kakovost izpostavljenosti po sektorjih, emisijah in preostali zapadlosti	Delegirana uredba (EU) 2020/1818, členi 5(1), 6 in 8(1)
ESRS E1-6 Intenzivnost bruto emisij TGP, odstavki 53 do 55	Kazalnik št. 3 iz preglednice 1 Priloge I	Člen 449a Uredbe (EU) št. 575/2013; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2453, predloga 3: Netrgovalna knjiga – Prehodnostno tveganje v zvezi s podnebnimi spremembami: mere usklajenosti	Delegirana uredba (EU) 2020/1818, člen 8(1)
ESRS E1-7 Odvzemi TGP in ogljični dobropisi, odstavek 56				Uredba (EU) 2021/1119, člen 2(1)
ESRS E1-9 Izpostavljenost portfelja referenčne vrednosti s podnebjem povezanim fizičnim tveganjem odstavek 66			Delegirana uredba (EU) 2020/1818, Priloga II; Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II
ESRS E1-9 Razčlenitev denarnih zneskov po akutnih in kroničnih fizičnih tveganjih, odstavek 66(a) ESRS E1-9 Lokacija pomembnih sredstev, pri katerih obstaja pomembno fizično tveganje, odstavek 66(c)		Člen 449a Uredbe (EU) št. 575/2013; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2453, odstavka 46 in 47; Predloga 5: Netrgovalna knjiga – Fizično tveganje v zvezi s podnebnimi spremembami: izpostavljenosti, ki so predmet fizičnega tveganja
ESRS E1-9 Razčlenitev knjigovodske vrednosti njegovih nepremičninskih sredstev glede na energijske razrede, odstavek 67(c)		Člen 449a Uredbe (EU) št. 575/2013; Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2453, odstavek 34; Predloga 2: Netrgovalna knjiga – Prehodnostno tveganje v zvezi s podnebnimi spremembami: krediti, zavarovani z nepremičninami – energijska učinkovitost zavarovanja s premoženjem
ESRS E1-9 Stopnja izpostavljenosti portfelja priložnostim v zvezi s podnebjem, odstavek 69			Delegirana uredba (EU) 2020/1818, Priloga II
ESRS E2-4 Količina vsakega onesnaževala iz Priloge II k uredbi o Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal (Evropski register izpustov in prenosov onesnaževal), izpuščenega v zrak, vodo in tla, odstavek 28	Kazalnik št. 8 iz preglednice 1 Priloge I, kazalnik št. 2 iz preglednice 2 Priloge I, kazalnik št. 1 iz preglednice 2 Priloge I, kazalnik št. 3 iz preglednice 2 Priloge I
ESRS E3-1 Vodni in morski viri, odstavek 9	Kazalnik št. 7 iz preglednice 2 Priloge I
ESRS E3-1 Namenska politika, odstavek 13	Kazalnik št. 8 iz preglednice 2 Priloge I
ESRS E3-1 Trajnostni oceani in morja, odstavek 14	Kazalnik št. 12 iz preglednice 2 Priloge I
ESRS E3-4 Skupna količina reciklirane in ponovno uporabljene vode, odstavek 28(c)	Kazalnik št. 6.2 iz preglednice 2 Priloge I
ESRS E3-4 Skupna poraba vode v m3 na neto prihodke iz lastnih dejavnosti, odstavek 29	Kazalnik št. 6.1 iz preglednice 2 Priloge I
ESRS 2 – IRO-1 – E4, odstavek 16(a), točka (i)	Kazalnik št. 7 iz preglednice 1 Priloge I
ESRS 2 – IRO-1 – E4, odstavek 16(b)	Kazalnik št. 10 iz preglednice 2 Priloge I
ESRS 2 – IRO-1 – E4, odstavek 16(c)	Kazalnik št. 14 iz preglednice 2 Priloge I
ESRS E4-2 Trajnostne prakse ali politike v zvezi z zemljišči/kmetijstvom, odstavek 24(b)	Kazalnik št. 11 iz preglednice 2 Priloge I
ESRS E4-2 Trajnostne prakse ali politike v zvezi z oceani/morji, odstavek 24(c)	Kazalnik št. 12 iz preglednice 2 Priloge I
ESRS E4-2 Politike za obravnavanje krčenja gozdov, odstavek 24(d)	Kazalnik št. 15 iz preglednice 2 Priloge I
ESRS E5-5 Nereciklirani odpadki, odstavek 37(d)	Kazalnik št. 13 iz preglednice 2 Priloge I
ESRS E5-5 Nevarni odpadki in radioaktivni odpadki, odstavek 39	Kazalnik št. 9 iz preglednice 1 Priloge I
ESRS 2 – SBM-3 – S1 Tveganje incidentov prisilnega dela, odstavek 14(f)	Kazalnik št. 13 iz preglednice 3 Priloge I
ESRS 2 – SBM-3 – S1 Tveganje incidentov dela otrok, odstavek 14(g)	Kazalnik št. 12 iz preglednice 3 Priloge I
ESRS S1-1 Zaveze glede politike za področje človekovih pravic, odstavek 20	Kazalnik št. 9 iz preglednice 3 in kazalnik št. 11 iz preglednice 1 Priloge I
ESRS S1-1 Politike skrbnega pregleda glede vprašanj, ki jih obravnavajo temeljne konvencije Mednarodne organizacije dela 1 do 8, odstavek 21			Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II
ESRS S1-1 Postopki in ukrepi za preprečevanje trgovine z ljudmi, odstavek 22	Kazalnik št. 11 iz preglednice 3 Priloge I
ESRS S1-1 Politika ali sistem upravljanja za preprečevanje nezgod na delovnem mestu, odstavek 23	Kazalnik št. 1 iz preglednice 3 Priloge I
ESRS S1-3 Mehanizmi za obravnavanje pritožb, odstavek 32(c)	Kazalnik št. 5 iz preglednice 3 Priloge I
ESRS S1-14 Število smrtnih žrtev ter število in stopnja nezgod, povezanih z delom, odstavek 88(b) in (c)	Kazalnik št. 2 iz preglednice 3 Priloge I		Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II
ESRS S1-14 Število izgubljenih dni zaradi poškodb, nezgod, smrtnih žrtev ali bolezni, odstavek 88(e)	Kazalnik št. 3 iz preglednice 3 Priloge I
ESRS S1-16 Neprilagojena plačna vrzel odstavek 97(a)	Kazalnik št. 12 iz preglednice 1 Priloge I		Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II
ESRS S1-16 Pretirana plača izvršnega direktorja, odstavek 97(b)	Kazalnik št. 8 iz preglednice 3 Priloge I
ESRS S1-17 Incidenti diskriminacije, odstavek 103(a)	Kazalnik št. 7 iz preglednice 3 Priloge I
ESRS S1-17 Nespoštovanje vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter OECD, odstavek 104(a)	Kazalnik št. 10 iz preglednice 1 in kazalnik št. 14 iz preglednice 3 Priloge I		Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II; Delegirana uredba (EU) 2020/1818, člen 12(1)
ESRS 2 – SBM-3 – S2 Veliko tveganje dela otrok ali prisilnega dela v vrednostni verigi, odstavek 11(b)	Kazalnika št. 12 in 13 iz preglednice 3 Priloge I
ESRS S2-1 Zaveze glede politike za področje človekovih pravic, odstavek 17	Kazalnik št. 9 iz preglednice 3 in kazalnik št. 11 iz preglednice 1 Priloge I
ESRS S2-1 Politike v zvezi z delavci v vrednostni verigi, odstavek 18	Kazalnika št. 11 in 4 iz preglednice 3 Priloge I
ESRS S2-1 Nespoštovanje vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernic OECD, odstavek 19	Kazalnik št. 10 iz preglednice 1 Priloge I		Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II; Delegirana uredba (EU) 2020/1818, člen 12(1)
ESRS S2-1 Politike skrbnega pregleda glede vprašanj, ki jih obravnavajo temeljne konvencije Mednarodne organizacije dela 1 do 8, odstavek 19			Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II
ESRS S2-4 Težave in incidenti v zvezi s človekovimi pravicami, povezani z višjim in nižjim delom njegove vrednostne verige, odstavek 36	Kazalnik št. 14 iz preglednice 3 Priloge I
ESRS S3-1 Zaveze glede politike za področje človekovih pravic, odstavek 16	Kazalnik št. 9 iz preglednice 3 Priloge I in kazalnik št. 11 iz preglednice 1 Priloge I
ESRS S3-1 Nespoštovanje vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, načel MOD in/ali smernic OECD, odstavek 17	Kazalnik št. 10 iz preglednice 1 Priloge I		Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II; Delegirana uredba (EU) 2020/1818, člen 12(1)
ESRS S3-4 Težave in incidenti v zvezi s človekovimi pravicami, odstavek 36	Kazalnik št. 14 iz preglednice 3 Priloge I
ESRS S4-1 Politike v zvezi s potrošniki in končnimi uporabniki, odstavek 16	Kazalnik št. 9 iz preglednice 3 in kazalnik št. 11 iz preglednice 1 Priloge I
ESRS S4-1 Nespoštovanje vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernic OECD, odstavek 17	Kazalnik št. 10 iz preglednice 1 Priloge I		Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II; Delegirana uredba (EU) 2020/1818, člen 12(1)
ESRS S4-4 Težave in incidenti v zvezi s človekovimi pravicami, odstavek 35	Kazalnik št. 14 iz preglednice 3 Priloge I
ESRS G1-1 Konvencija Združenih narodov proti korupciji, odstavek 10(b)	Kazalnik št. 15 iz preglednice 3 Priloge I
ESRS G1-1 Zaščita žvižgačev, odstavek 10(d)	Kazalnik št. 6 iz preglednice 3 Priloge I
ESRS G1-4 Denarne kazni za kršitve zakonodaje o korupciji in podkupovanju, odstavek 24(a)	Kazalnik št. 17 iz preglednice 3 Priloge I		Delegirana uredba (EU) 2020/1816, Priloga II
ESRS G1-4 Standardi za boj proti korupciji in podkupovanju, odstavek 24(b)	Kazalnik št. 16 iz preglednice 3 Priloge I

Dodatek C: Zahteve po razkritju in glede uporabe iz tematskih ESRS, ki se uporabljajo v povezavi z ESRS 2 Splošna razkritja

Ta dodatek je sestavni del ESRS 2 in ima enako veljavo kot drugi deli standarda. V naslednji preglednici so opisane zahteve iz tematskih ESRS, ki jih je treba upoštevati pri poročanju v skladu z zahtevami po razkritju iz ESRS 2.

ESRS E1

PODNEBNE SPREMEMBE

Kazalo

Cilj    

Povezave z drugimi ESRS    

Zahteve po razkritju    

-ESRS 2 Splošna razkritja

Upravljanje

oZahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 GOV-3 – Vključitev s trajnostnostjo povezane uspešnosti v sisteme spodbud    

Strategija    

oZahteva po razkritju E1-1 – Načrt za prehod za blažitev podnebnih sprememb

oZahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom    

Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti    

oZahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 IRO-1 – Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih s podnebjem povezanih vplivov, tveganj in priložnosti    

oZahteva po razkritju E1-2 – Politike v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje

oZahteva po razkritju E1-3 – Ukrepi in viri v zvezi s politikami na področju podnebnih sprememb

Metrike in cilji

oZahteva po razkritju E1-4 – Cilji v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje

oZahteva po razkritju E1-5 – Poraba energije in mešanica virov energije    

oZahteva po razkritju E1-6 – Bruto emisije TGP obsegov 1, 2 in 3 ter skupne emisije TGP    

oZahteva po razkritju E1-7 – Odvzemi TGP in projekti zmanjševanja emisij TGP, ki se financirajo z ogljičnimi dobropisi

oZahteva po razkritju E1-8 – Oblikovanje interne cene ogljika    

oZahteva po razkritju E1-9 – Predvideni finančni učinki pomembnih fizičnih in prehodnostnih tveganj ter morebitnih s podnebjem povezanih priložnosti    

Dodatek A: Zahteve glede uporabe    

-ESRS 2 Splošna razkritja

Strategija

oZahteva po razkritju E1-1 – Načrt za prehod za blažitev podnebnih sprememb

Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti

oZahteva po razkritju E1-2 – Politike v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje

oZahteve po razkritju E1-3 – Ukrepi in viri v zvezi s politikami na področju podnebnih sprememb

Metrike in cilji

oZahteva po razkritju E1-4 – Cilji v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje

oZahteva po razkritju E1-5 – Poraba energije in mešanica virov energije    

oZahteve po razkritju E1-6 – Bruto emisije TGP obsegov 1, 2 in 3 ter skupne emisije TGP    

oZahteva po razkritju E1-7 – Odvzemi TGP in projekti zmanjševanja emisij TGP, ki se financirajo z ogljičnimi dobropisi    

oZahteva po razkritju E1-8 – Oblikovanje interne cene ogljika    

oZahteva po razkritju E1-9 – Predvideni finančni učinki pomembnih fizičnih in prehodnostnih tveganj ter morebitnih s podnebjem povezanih priložnosti    

Cilj 

1.Cilj tega standarda je določiti zahteve po razkritju, na podlagi katerih bodo lahko uporabniki izjav o trajnostnosti razumeli:

(a)kako podjetje vpliva na podnebne spremembe v smislu dejanskih in morebitnih pomembnih pozitivnih in negativnih vplivov;

(b)pretekla, sedanja in prihodnja prizadevanja podjetja za blažitev v skladu s Pariškim sporazumom (ali posodobljenim mednarodnim sporazumom o podnebnih spremembah), ki so usklajena z omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5 °C;

(c)načrte in zmogljivost podjetja za prilagoditev njegove strategije in poslovnega modela v skladu s prehodom na trajnostno gospodarstvo ter za prispevanje k omejevanju globalnega segrevanja na 1,5 °C;

(d)morebitne druge ukrepe podjetja za preprečevanje ali blažitev dejanskih ali morebitnih negativnih vplivov ali popravne ukrepe v zvezi z njimi ter za obravnavanje tveganj in priložnosti ter rezultate takih ukrepov;

(e)naravo, vrsto in obseg pomembnih tveganj in priložnosti podjetja, ki izhajajo iz vplivov podjetja na podnebne spremembe in njegovih odvisnosti od njih, ter način, na katerega jih podjetje upravlja, in

(f)finančne učinke tveganj in priložnosti, ki izhajajo iz vplivov podjetja na podnebne spremembe in njegovih odvisnosti od njih, na podjetje v kratko-, srednje- in dolgoročnem obdobju.

2.Pri zahtevah po razkritju iz tega standarda se upoštevajo zahteve iz povezane zakonodaje in predpisov EU (tj. podnebna pravila EU 30 , uredba o standardih podnebnih referenčnih vrednosti 31 , uredba o razkritjih v zvezi s trajnostnostjo (SFDR) 32 , taksonomija EU 33 in zahteve po razkritju v okviru tretjega stebra Evropskega bančnega organa 34 ).

3.Ta standard zajema zahteve po razkritju v zvezi z naslednjimi trajnostnostnimi zadevami: „Blažitev podnebnih sprememb“ in „Prilagajanje podnebnim spremembam“. Zajema pa tudi z energijo povezane zadeve, kolikor se nanašajo za podnebne spremembe.

4.Blažitev podnebnih sprememb se nanaša na prizadevanja podjetja za splošni postopek omejitve povišanja povprečne svetovne temperature na 1,5 °C nad predindustrijskimi ravnmi, kot je določeno v Pariškem sporazumu. Ta standard zajema zahteve po razkritju, ki so med drugim povezane s sedmimi toplogrednimi plini (TGP), tj. ogljikovim dioksidom (CO2), metanom (CH4), dušikovim oksidom (N2O), fluoriranimi ogljikovodiki (HFC), perfluoriranimi ogljikovodiki (PFC), žveplovim heksafluoridom (SF6) in dušikovim trifluoridom (NF3). Zajema pa tudi zahteve po razkritju o načinu, kako podjetje obravnava svoje emisije TGP in s tem povezana prehodnostna tveganja.

5.Prilagajanje podnebnim spremembam se nanaša na postopek prilagajanja podjetja dejanskim in pričakovanim podnebnim spremembam.

6.Ta standard zajema zahteve po razkritju glede s podnebjem povezanih nevarnosti, ki lahko povzročijo fizična podnebna tveganja za podjetje, in rešitvami podjetja za prilagajanje, da bi se ta tveganja zmanjšala. Zajema pa tudi prehodnostna tveganja, ki izhajajo iz potrebnega prilagajanja s podnebjem povezanim nevarnostim.

7.Zahteve po razkritju v zvezi z „Energijo“ zajemajo vse vrste proizvodnje in porabe energije.

Povezave z drugimi ESRS

8.Ozonu škodljive snovi, dušikovi oksidi (NOX) in žveplovi oksidi (SOX) so, poleg drugih emisij v zrak, povezani s podnebnimi spremembami, vendar so zajeti v zahtevah glede poročanja iz ESRS E2.

9.Vplivi na ljudi, ki so lahko posledica prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo, so zajeti v ESRS S1 Lastna delovna sila, ESRS 2 Delavci v vrednostni verigi, ESRS S3 Prizadete skupnosti ter ESRS S4 Potrošniki in končni uporabniki.

10.Blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje sta tesno povezana s temami, ki se obravnavajo zlasti v ESRS E3 Vodni in morski viri ter ESRS E4 Biotska raznovrstnost in ekosistemi. Kar zadeva vodo in kot je prikazano v preglednici s podnebjem povezanih nevarnosti iz AR 11, ta standard obravnava akutna in kronična fizična tveganja, ki izhajajo iz nevarnosti, povezanih z vodo in oceani. Izguba biotske raznovrstnosti in degradacija ekosistemov, ki ju lahko povzročijo podnebne spremembe, sta obravnavani v ESRS E4 Biotska raznovrstnost in ekosistemi.

11.Ta standard bi bilo treba brati in uporabljati v povezavi z ESRS 1 Splošne zahteve in ESRS 2 Splošna razkritja. 

Zahteve po razkritju

ESRS 2 Splošna razkritja

12.Zahteve iz tega oddelka bi bilo treba brati in uporabljati v povezavi z razkritji, ki se zahtevajo v skladu z ESRS 2, poglavje 2 Upravljanje, poglavje 3 Strategija ter poglavje 4 Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti. Iz tega izhajajoča razkritja se predstavijo v izjavi o trajnostnosti skupaj z razkritji, ki se zahtevajo v skladu z ESRS 2, razen ESRS 2 SBM-3 Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom, za katere lahko podjetje v skladu z odstavkom 46 iz ESRS 2 predstavi razkritja skupaj z drugimi razkritji, ki se zahtevajo v tem tematskem standardu.

Upravljanje

Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 GOV-3 – Vključitev s trajnostnostjo povezane uspešnosti v sisteme spodbud

13.Podjetje razkrije, ali in kako se s podnebjem povezani premisleki upoštevajo pri prejemkih članov upravnih, poslovodnih in nadzornih organov, vključno s tem, ali se njihova uspešnost ocenjuje glede na cilje zmanjšanja emisij TGP, sporočene v skladu z zahtevo po razkritju E1-4, razkrije pa tudi delež prejemkov, priznan v tekočem obdobju, ki se nanaša na premisleke v zvezi s podnebjem, pri čemer pojasni vrsto teh premislekov.

Strategija

Zahteva po razkritju E1-1 – Načrt za prehod za blažitev podnebnih sprememb

14.Podjetje razkrije svoj načrt za prehod za blažitev podnebnih sprememb 35 .

15.Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje preteklih, sedanjih in prihodnjih prizadevanj podjetja za blažitev, da se zagotovi, da sta njegova strategija in poslovni model združljiva s prehodom na trajnostno gospodarstvo, omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5 °C v skladu s Pariškim sporazumom, ciljem doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2050 ter po potrebi izpostavljenostjo podjetja dejavnostim, povezanim s premogom, nafto in plinom.

16.Informacije, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 14, vključujejo:

(a)s sklicevanjem na cilje zmanjšanja emisij TGP (kot se zahteva v skladu z zahtevo po razkritju E1-4) obrazložitev, kako so cilji podjetja združljivi z omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5 °C v skladu s Pariškim sporazumom;

(b)s sklicevanjem na cilje zmanjšanja emisij TGP (kot se zahteva v skladu z zahtevo po razkritju E1-4) in ukrepe za blažitev podnebnih sprememb (kot se zahteva v skladu z zahtevo po razkritju E1-3) obrazložitev opredeljenih vzvodov razogljičenja ter načrtovane ključne ukrepe, vključno s spremembami portfelja proizvodov in storitev podjetja ter prevzemom novih tehnologij v njegovih dejavnostih ali višjem in/ali nižjem delu vrednostne verige;

(c)s sklicevanjem na ukrepe za blažitev podnebnih sprememb (kot se zahteva v skladu z zahtevo po razkritju E1-3) obrazložitev in količinsko opredelitev naložb in financiranja podjetja, s katerimi se podpira izvajanje svojega načrta za prehod,
s sklicevanjem na ključne kazalnike uspešnosti naložb v osnovna sredstva, usklajenih s taksonomijo, in po potrebi načrte za naložbe v osnovna sredstva, ki jih podjetje razkrije v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/2178;

(d)kvalitativno oceno morebitnih vezanih emisij TGP iz ključnih sredstev in proizvodov podjetja. To vključuje obrazložitev, ali in kako lahko te emisije ogrozijo doseganje ciljev podjetja glede zmanjšanja emisij TGP in povzročijo prehodnostno tveganje, ter po potrebi obrazložitev načrtov podjetja za upravljanje njegovih sredstev in proizvodov, ki proizvajajo veliko TGP in so energetsko intenzivni;

(e)za podjetja, katerih gospodarske dejavnosti so zajete v delegiranih uredbah o prilagajanju podnebnim spremembam ali njihovi blažitvi v skladu z uredbo o taksonomiji, pojasnilo vseh ciljev ali načrtov (naložbe v osnovna sredstva, načrti za naložbe v osnovna sredstva, naložbe v obratna sredstva), ki jih ima podjetje za uskladitev svojih gospodarskih dejavnosti (prihodkov, naložb v osnovna sredstva, naložb v obratna sredstva) z merili iz Delegirane uredbe Komisije 2021/2139 36 ;

(f)po potrebi razkritje znatnih zneskov naložb v osnovna sredstva, vloženih v obdobju poročanja ter povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, povezanimi s premogom, nafto in plinom 37 ;

(g)razkritje v zvezi s tem, ali je podjetje izključeno iz referenčnih vrednosti EU, usklajenih s Pariškim sporazumom 38 ;

(h)obrazložitev, kako je načrt za prehod vključen v splošno poslovno strategijo in finančno načrtovanje podjetja ter usklajen z njima;

(i)navedbo, ali so upravni, poslovodni in nadzorni organi odobrili načrt za prehod, ter

(j)obrazložitev napredka podjetja pri izvajanju načrta za prehod.

17.Če podjetje nima vzpostavljenega načrta za prehod, navede, ali ga bo sprejelo in kdaj.

Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom

18.Podjetje za vsako opredeljeno pomembno s podnebjem povezano tveganje pojasni, ali subjekt meni, da tveganje pomeni s podnebjem povezano fizično ali prehodnostno tveganje.

19.Podjetje opiše odpornost svoje strategije in poslovnega modela v zvezi s podnebnimi spremembami. Ta opis vključuje:

(a)obseg analize odpornosti;

(b)informacije o tem, kako in kdaj je bila analiza odpornosti izvedena, vključno z uporabo analize podnebnih scenarijev, kot je navedena v zahtevi po razkritju v zvezi z ESRS 2 IRO-1 in v povezanih odstavkih iz zahtev glede uporabe, ter

(c)rezultate analize odpornosti, vključno z rezultati uporabe analize scenarijev.

Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti

Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 IRO-1 – Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih s podnebjem povezanih vplivov, tveganj in priložnosti

20.Podjetje opiše postopek za opredelitev ter ocenjevanje s podnebjem povezanih vplivov, tveganj in priložnosti. Ta opis vključuje njegov postopek v zvezi z:

(a)vplivi na podnebne spremembe, zlasti emisije TGP podjetja (kot se zahteva v skladu z zahtevo po razkritju ESRS E1-6);

(b)s podnebjem povezanimi fizičnimi tveganji v lastnih dejavnostih in vzdolž nižjega in višjega dela vrednostne verige, zlasti:

I.opredelitvijo s podnebjem povezanih nevarnosti, pri čemer se upoštevajo vsaj podnebni scenariji z visokimi emisijami, ter

II.oceno, kako so lahko njegova sredstva in poslovne dejavnosti izpostavljeni in občutljivi na te s podnebjem povezane nevarnosti, kar ustvarja bruto fizična tveganja za podjetje;

(c)s podnebjem povezanimi prehodnostnimi tveganji in priložnostmi v lastnih dejavnostih in vzdolž nižjega in višjega dela vrednostne verige, zlasti:

I.opredelitev prehodnostnih tveganj, pri čemer se upošteva vsaj podnebni scenarij v skladu z omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5 °C brez prekoračitve ali z omejeno prekoračitvijo, ter

II.oceno, kako so lahko njegova sredstva in poslovne dejavnosti izpostavljeni tem prehodnostnim tveganjem, kar ustvarja bruto prehodnostna tveganja ali priložnosti za podjetje.

21.Podjetje pri razkrivanju informacij, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 20(b) in (c), pojasni, kako je uporabilo s podnebjem povezano analizo scenarijev, vključno z vrsto podnebnih scenarijev, za pomoč pri opredelitvi ter ocenjevanju fizičnih in prehodnostnih tveganj ter priložnosti v kratko-, srednje- in dolgoročnem obdobju.

Zahteva po razkritju E1-2 – Politike v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje

22.Podjetje opiše svoje politike, sprejete za obravnavanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje.

23.Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje obsega, v katerem podjetje izvaja politike, s katerimi obravnava opredelitev, ocenjevanje, upravljanje in/ali popravne ukrepe v zvezi s svojimi pomembnimi vplivi, tveganji in priložnostmi, povezanimi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje.

24.Razkritje, ki se zahteva v skladu z odstavkom 22, vsebuje informacije o politikah, ki jih je podjetje vzpostavilo za upravljanje svojih pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje, v skladu z ESRS 2 MDR-P Politike, sprejete za upravljanje pomembnih trajnostnostnih zadev.

25.Podjetje navede, ali in kako s svojimi politikami obravnava naslednja področja:

(a)blažitev podnebnih sprememb;

(b)prilagajanje podnebnim spremembam;

(c)energijsko učinkovitost;

(d)uvajanje energije iz obnovljivih virov in

(e)drugo.

Zahteva po razkritju E1-3 – Ukrepi in viri v zvezi s politikami na področju podnebnih sprememb

1.Podjetje razkrije svoje ukrepe za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter vire, dodeljene za njihovo izvajanje.

2.Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje ključnih sprejetih in načrtovanih ukrepov za doseganje splošnih in posamičnih ciljev politike, povezanih s podnebjem.

3.Pri opisu ukrepov in virov, povezanih z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje, se upoštevajo načela iz ESRS 2 MDR-A Ukrepi in viri, povezani s pomembnimi trajnostnostnimi zadevami.

4.Podjetje poleg ESRS 2 MDR-A:

(a)pri navajanju ključnih ukrepov, sprejetih v letu poročanja in načrtovanih za prihodnost, predstavi ukrepe za blažitev podnebnih sprememb z vzvodom razogljičenja, vključno s sonaravnimi rešitvami;

(b)v opis rezultatov ukrepov za blažitev podnebnih sprememb vključi doseženo in pričakovano zmanjšanje emisij TGP ter

(c)poveže znatne denarne zneske naložb v osnovna in obratna sredstva, ki so potrebni za izvajanje sprejetih ali načrtovanih ukrepov, z:

I.ustreznimi vrstičnimi postavkami ali pojasnili v računovodskih izkazih;

II.ključnimi kazalniki uspešnosti iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/2178 in

III.po potrebi načrtom za naložbe v osnovna sredstva, ki ga zahteva Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2178.

Metrike in cilji

Zahteva po razkritju E1-4 – Cilji v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje

5.Podjetje razkrije s podnebjem povezane cilje, ki jih je določilo.

6.Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje ciljev, ki jih je podjetje določilo v podporo svojim politikam za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter za obravnavanje svojih pomembnih s podnebjem povezanih vplivov, tveganj in priložnosti.

7.Razkritje ciljev, ki se zahteva v skladu z odstavkom 30, vsebuje informacije, ki se zahtevajo v skladu z ESRS 2 MDR-T Spremljanje učinkovitosti politik in ukrepov na podlagi ciljev.

8.Podjetje v zvezi z zahtevo po razkritju iz odstavka 30 razkrije, ali in kako je določilo cilje zmanjšanja emisij TGP ter/ali morebitne druge cilje za upravljanje pomembnih s podnebjem povezanih vplivov, tveganj in priložnosti, na primer glede uvajanja energije iz obnovljivih virov, energijske učinkovitosti, prilagajanja podnebnim spremembam ter zmanjšanja fizičnih ali prehodnostnih tveganj.

9.Če je podjetje določilo cilje zmanjšanja emisij TGP 39 , se uporabljajo ESRS 2 MDR-T in naslednje zahteve:

(a)cilji zmanjšanja emisij TGP se razkrijejo v absolutni vrednosti (v tonah ekvivalenta CO2 ali kot odstotek emisij izhodiščnega leta) in po potrebi v vrednosti intenzivnosti;

(b)cilji zmanjšanja emisij TGP se razkrijejo za emisije TGP obsegov 1, 2 in 3, in to ločeno ali skupaj. Podjetje v primeru združenih ciljev zmanjšanja emisij TGP navede, kateri obsegi emisij TGP (1, 2 in/ali 3) so zajeti v cilju, delež, povezan z vsakim zadevnim obsegom emisij TGP, ter vrsto zajetih TGP. Podjetje pojasni, kako se zagotavlja skladnost teh ciljev z evidenčnimi mejami TGP (kot se zahteva v skladu z zahtevo po razkritju E1-6). Cilji zmanjšanja emisij TGP so bruto cilji, kar pomeni, da podjetje ne vključi odvzemov TGP, ogljičnih dobropisov ali izognjenih emisij kot sredstva za doseganje ciljev zmanjšanja emisij TGP;

(c)podjetje razkrije svoje sedanje izhodiščno leto in izhodiščno vrednost ter od leta 2030 vsakih pet let posodobi izhodiščno leto za svoje cilje zmanjšanja emisij TGP. Podjetje lahko razkrije pretekli napredek pri doseganju ciljev pred sedanjim izhodiščnim letom, če so te informacije v skladu z zahtevami iz tega standarda;

(d)cilji zmanjšanja emisij TGP vključujejo vsaj ciljne vrednosti za leto 2030 in za leto 2050, če so na voljo. Od leta 2030 se ciljne vrednosti določijo vsakih 5 let;

(e)podjetje navede, ali so cilji zmanjšanja emisij TGP znanstveno utemeljeni in usklajeni z omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5 °C. Podjetje navede, kateri okvir in metodologija sta bila uporabljena za določitev teh ciljev, vključno s tem, ali so bili oblikovani z uporabo sektorske poti k razogljičenju ter kakšni so osnovni scenariji za podnebje in politiko ter ali so bila zanje pridobljena zunanja zagotovila. V okviru ključnih predpostavk za določitev ciljev zmanjšanja emisij TGP na kratko pojasni, kako je upoštevalo prihodnji razvoj dogodkov (npr. spremembe obsega prodaje, spremembe preferenc strank in povpraševanja, regulativne dejavnike in nove tehnologije) ter kako lahko vpliva na njegove emisije TGP in zmanjšanje emisij, ter

(f)podjetje opiše pričakovane vzvode razogljičenja in njihove skupne kvantitativne prispevke k doseganju ciljev zmanjšanja emisij TGP (npr. energijska učinkovitost ali učinkovitost materialov in zmanjšanje porabe, preklop na druga goriva, uporaba energije iz obnovljivih virov, postopna odprava ali nadomestitev proizvodov in postopkov).

Zahteva po razkritju E1-5 – Poraba energije in mešanica virov energije

10.Podjetje predloži informacije o svoji porabi energije in mešanici virov energije.

11.Cilj te zahteve po razkritju je omogočiti razumevanje skupne porabe energije podjetja v absolutni vrednosti, izboljšanja energijske učinkovitosti, izpostavljenosti dejavnostim, povezanim s premogom, nafto in plinom, ter deleža energije iz obnovljivih virov v njegovi skupni mešanici virov energije.

12.Razkritje, ki se zahteva v skladu z odstavkom 35, vključuje skupno porabo energije v MWh, povezano z lastnimi dejavnostmi, razčlenjeno po:

(a)skupni porabi energije iz fosilnih virov 40 ;

(b)skupni porabi energije iz jedrskih virov;

(c)skupni porabi energije iz obnovljivih virov, razčlenjeno po:

I.porabi goriva za obnovljive vire, vključno z biomaso (vključno z industrijskimi in komunalnimi odpadki biološkega izvora), biogorivi, bioplinom, vodikom iz obnovljivih virov 41 itd.;

II.porabi kupljene ali pridobljene električne energije, toplote, pare in hlajenja iz obnovljivih virov ter

III.porabi samoproizvedene energije iz negorivnih obnovljivih virov.

13.Podjetje, ki posluje v podnebnih sektorjih z velikim vplivom 42 , svojo skupno porabo energije iz fosilnih virov dodatno razčleni po:

(a)porabi goriva iz premoga in proizvodov iz premoga;

(b)porabi goriva iz surove nafte in naftnih proizvodov;

(c)porabi goriva iz zemeljskega plina;

(d)porabi goriva iz drugih fosilnih virov;

(e)porabi kupljene ali pridobljene električne energije, toplote, pare ali hlajenja iz fosilnih virov.

14.Poleg tega podjetje po potrebi razčleni in ločeno razkrije svojo proizvodnjo energije iz neobnovljivih virov in proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v MWh 43 .

Energijska intenzivnost na podlagi neto prihodkov 44

15.Podjetje predloži informacije o energijski intenzivnosti (skupna poraba energije na neto prihodke), povezani z dejavnostmi v podnebnih sektorjih z velikim vplivom.

16.Razkritje v zvezi z energijsko intenzivnostjo, ki se zahteva v skladu z odstavkom 40, izhaja samo iz skupne porabe energije in neto prihodkov iz dejavnosti v podnebnih sektorjih z velikim vplivom.

17.Podjetje navede podnebne sektorje z velikim vplivom, ki se uporabljajo za določanje energijske intenzivnosti, ki se zahteva v skladu z odstavkom 40.

18.Podjetje razkrije uskladitev zneska neto prihodkov iz dejavnosti v podnebnih sektorjih z velikim vplivom (imenovalec pri izračunu energijske intenzivnosti, ki se zahteva v skladu z odstavkom 40) z ustrezno vrstično postavko ali pojasnili v računovodskih izkazih.

Zahteva po razkritju E1-6 – Bruto emisije TGP obsegov 1, 2 in 3 ter skupne emisije TGP

19.Podjetje v metričnih tonah ekvivalenta CO2 razkrije 45 :

(a)bruto emisije TGP obsega 1;

(b)bruto emisije TGP obsega 2;

(c)bruto emisije TGP obsega 3 in

(d)skupne emisije TGP.

20.Cilj zahteve po razkritju iz odstavka 44 v zvezi z:

(a)bruto emisijami TGP obsega 1, kot se zahteva v skladu z odstavkom 44(a), je omogočiti razumevanje neposrednih vplivov podjetja na podnebne spremembe in deleža njegovih skupnih emisij TGP, ki se urejajo v okviru sistemov trgovanja z emisijami;

(b)bruto emisijami TGP obsega 2, kot se zahteva v skladu z odstavkom 44(b), je omogočiti razumevanje posrednih vplivov na podnebne spremembe, ki so posledica porabe kupljene ali pridobljene energije podjetja;

(c)bruto emisijami TGP obsega 3, kot se zahteva v skladu z odstavkom 44(c), je omogočiti razumevanje emisij TGP, ki nastanejo v višjem in nižjem delu vrednostne verige podjetja in niso njegove emisije TGP obsega 1 ali 2. Za številna podjetja so lahko emisije TGP obsega 3 glavni del njihove evidence TGP in pomembna gonilna sila prehodnostnih tveganj podjetja;

(d)skupnimi emisijami TGP, kot se zahteva v skladu z odstavkom 44(d), je omogočiti splošno razumevanje emisij TGP podjetja in tega, ali nastanejo pri lastnih dejavnostih ali v višjem ali nižjem delu vrednostne verige. To razkritje je osnovni pogoj za merjenje napredka pri zmanjševanju emisij TGP v skladu s cilji podjetja, povezanimi s podnebjem, in cilji politike EU.

Informacije iz te zahteve po razkritju so potrebne tudi za razumevanje s podnebjem povezanih prehodnostnih tveganj podjetja.

21.Podjetje se pri razkrivanju informacij o emisijah TGP, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 44, sklicuje na ESRS 1, odstavki 62 do 67. Podatki o emisijah TGP njegovih pridruženih ali skupnih podjetij, ki so del višjega in nižjega dela vrednostne verige podjetja (ESRS 1, odstavek 67), načeloma niso omejeni na delež lastniškega kapitala. Podjetje za pridružena podjetja, skupna podjetja, nekonsolidirana odvisna podjetja (naložbeni subjekti) in skupne aranžmaje, ki niso strukturirani s subjektom (tj. skupaj obvladovanim delovanjem in sredstvi) vključi emisije TGP v skladu z obsegom operativnega nadzora podjetja nad njimi.

22.V primeru znatnih sprememb v opredelitvi podjetja, ki poroča, in višjega in nižjega dela njegove vrednostne verige podjetje te spremembe razkrije ter pojasni njihov učinek na medletno primerljivost njegovih sporočenih emisij TGP (tj. učinek na primerljivost emisij TGP v tekočem in prejšnjem obdobju poročanja).

23.Razkritje v zvezi z bruto emisijami TGP obsega 1, ki se zahteva v skladu z odstavkom 44(a), vključuje:

(a)bruto emisije TGP obsega 1 v metričnih tonah ekvivalenta CO2 in

(b)delež emisij TGP obsega 1 iz reguliranih sistemov trgovanja z emisijami.

24.Razkritje v zvezi z bruto emisijami TGP obsega 2, ki se zahteva v skladu z odstavkom 44(b), vključuje:

(a)bruto lokacijske emisije TGP obsega 2 v metričnih tonah ekvivalenta CO2 in

(b)bruto tržne emisije TGP obsega 2 v metričnih tonah ekvivalenta CO2.

25.Za emisije obsegov 1 in 2, razkrite v skladu z odstavkom 44(a) in (b), podjetje razčleni informacije, pri čemer ločeno razkrije emisije:

(a)skupine, ki vloži konsolidirane računovodske izkaze (obvladujoče podjetje in odvisna podjetja), ter

(b)podjetij, v katera se vlaga, kot so pridružena podjetja, skupna podjetja ali nekonsolidirana odvisna podjetja, ki niso v celoti konsolidirana v računovodskih izkazih skupine, ki vloži konsolidirane računovodske izkaze, in skupni aranžmaji, ki niso strukturirani s subjektom (tj. skupaj obvladovanim delovanjem in sredstvi), nad katerimi ima podjetje operativni nadzor.

26.Razkritje bruto emisij TGP obsega 3, ki se zahteva v skladu z odstavkom 44(c), vključuje emisije TGP v metričnih tonah ekvivalenta CO2 iz posamezne pomembne kategorije obsega 3 (tj. vseh kategorij obsega 3, ki so prednostne za podjetje).

27.Razkritje skupnih emisij TGP, ki se zahteva v skladu z odstavkom 44(d), je vsota emisij TGP obsegov 1, 2 in 3, ki se zahtevajo v skladu z odstavki 44(a) do (c). Skupne emisije TGP se razkrijejo z razčlenitvijo, pri kateri se razlikuje med:

(a)skupnimi emisijami TGP na podlagi osnovnih emisij TGP obsega 2, ki se merijo z lokacijsko metodo, in

(b)skupnimi emisijami TGP na podlagi osnovnih emisij TGP obsega 2, ki se merijo s tržno metodo.

Intenzivnost TGP na podlagi neto prihodkov 46

28.Podjetje razkrije svojo intenzivnost emisij TGP (skupne emisije TGP na neto prihodke).

29.Razkritje v zvezi z intenzivnostjo TGP, ki se zahteva v skladu z odstavkom 53, vključuje skupne emisije TGP v metričnih tonah ekvivalenta CO2 (ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 44(d)) na neto prihodke.

30.Podjetje razkrije uskladitev zneska neto prihodkov (imenovalec pri izračunu intenzivnosti emisij TGP, ki se zahteva v skladu z odstavkom 53) z ustrezno vrstično postavko ali pojasnili v računovodskih izkazih.

Zahteva po razkritju E1-7 – Odvzemi TGP in projekti zmanjševanja emisij TGP, ki se financirajo z ogljičnimi dobropisi

31.Podjetje razkrije:

(a)odvzeme in shranjevanje TGP v metričnih tonah ekvivalenta CO2 pri projektih, ki jih je morda razvilo v okviru lastnih dejavnosti, ali h katerim je prispevalo v višjem in nižjem delu svoje vrednostne verige, in

(b)količino zmanjšanja emisij ali odvzemov TGP pri projektih blažitve podnebnih sprememb zunaj svoje vrednostne verige, ki jih financiralo ali jih namerava financirati z nakupi ogljičnih dobropisov.

32.Cilj te zahteve po razkritju je:

(a)omogočiti razumevanje ukrepov podjetja za trajen odvzem ali dejavno podporo pri odvzemu TGP iz ozračja, po možnosti za doseganje neto ničelnih ciljev (kot je navedeno v odstavku 60);

(b)omogočiti razumevanje obsega in kakovosti ogljičnih dobropisov, ki jih je podjetje kupilo ali jih namerava kupiti na prostovoljnem trgu, po možnosti v podporo svojim trditvam o podnebni nevtralnosti (kot je navedeno v odstavku 61).

33.Razkritje v zvezi z odvzemi in shranjevanjem TGP, ki se zahteva v skladu z odstavkom 56(a), po potrebi vključuje:

(a)skupno količino odvzemov in shranjevanja TGP v metričnih tonah ekvivalenta CO2, razčlenjeno in ločeno razkrito za količino, povezano z lastnimi dejavnostmi podjetja ter višjim in nižjim delom njegove vrednostne verige, ter razčlenjeno po dejavnosti odvzemov, in

(b)predpostavke, metodologije in okvire za izračun, ki jih uporablja podjetje.

34.Razkritje v zvezi z ogljičnimi dobropisi, ki se zahteva v skladu z odstavkom 56(b), po potrebi vključuje:

(a)skupno količino ogljičnih dobropisov zunaj vrednostne verige podjetja v metričnih tonah ekvivalenta CO2, ki se preverijo v skladu s priznanimi standardi kakovosti in prekličejo v obdobju poročanja, ter

(b)skupno količino ogljičnih dobropisov zunaj vrednostne verige podjetja v metričnih tonah ekvivalenta CO2, ki naj bi bili preklicani v prihodnosti, in navedbo, ali temeljijo na obstoječih pogodbenih dogovorih.

35.Če podjetje poleg ciljev zmanjšanja bruto emisij TGP v skladu z zahtevo po razkritju E1-4, odstavek 30, razkrije neto ničelni cilj, pojasni obseg, metodologije in okvire, ki jih uporablja, ter kako namerava na primer z odvzemi TGP pri lastnih dejavnostih in v višjem in nižjem delu vrednostne verige nevtralizirati preostale emisije TGP (po približno 90–95-odstotnem zmanjšanju emisij TGP z možnostjo upravičenih sektorskih razlik v skladu s priznano sektorsko potjo k razogljičenju).

36.Če je podjetje morda predložilo javne trditve glede podnebne nevtralnosti, ki vključujejo uporabo ogljičnih dobropisov, pojasni:

(a)ali in kako trditve dopolnjujejo cilji zmanjšanja emisij TGP, kot se zahteva na podlagi zahteve po razkritju ESRS E1-4;

(b)ali in kako te trditve in zanašanje na ogljične dobropise ne ovira ali zmanjšuje doseganja ciljev zmanjšanja emisij TGP 47 ali, če je ustrezno, neto ničelnega cilja, in

(c)verodostojnost in celovitost uporabljenih ogljičnih dobropisov, vključno s sklicevanjem na priznane standarde kakovosti.

Zahteva po razkritju E1-8 – Oblikovanje interne cene ogljika

37.Podjetje razkrije, ali uporablja interne ogljikocenovne sheme, in če jih, kako podpirajo njegovo odločanje ter spodbujajo izvajanje s podnebjem povezanih politik in ciljev.

38.Informacije, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 62, vključujejo:

(a)vrsto interne ogljikocenovne sheme, na primer prikrite cene, ki se uporabljajo za naložbe v osnovna sredstva ali odločanje o naložbah v raziskave in razvoj, notranje dajatve za ogljik ali notranja sredstva za ogljik;

(b)posebno področje uporabe ogljikocenovnih shem (dejavnosti, geografska območja, subjekti itd.);

(c)cene ogljika, ki se uporabljajo glede na vrsto sheme, in ključne predpostavke za določanje cen, vključno z virom uporabljenih cen ogljika in razlogi, zakaj se štejejo za pomembne za njihovo izbrano uporabo. Podjetje lahko razkrije metodologijo izračuna cen ogljika, vključno z obsegom, v katerem so bile določene na podlagi znanstvenih smernic, in kako je njihov prihodnji razvoj povezan z znanstveno utemeljenimi usmeritvami oblikovanja cen ogljika, ter

(d)približne količine bruto emisij TGP po obsegih 1, 2 in po potrebi 3 v tekočem letu v metričnih tonah ekvivalenta CO2, ki jih zajemajo te sheme, ter njihov delež v skupnih emisijah TGP podjetja za posamezen obseg.

Zahteva po razkritju E1-9 – Predvideni finančni učinki pomembnih fizičnih in prehodnostnih tveganj ter morebitnih s podnebjem povezanih priložnosti

39.Podjetje razkrije svoje:

(a)predvidene finančne učinke pomembnih fizičnih tveganj;

(b)predvidene finančne učinke pomembnih prehodnostnih tveganj in

(c)potencial za lastne koristi od pomembnih s podnebjem povezanih priložnosti.

40.Informacije, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 64, dopolnjujejo informacije o sedanjih finančnih učinkih, ki se zahtevajo v skladu z ESRS 2 SBM-3, odstavek 48(d). Cilj te zahteve po razkritju v zvezi s:

(a)predvidenimi finančnimi učinki zaradi pomembnih fizičnih in prehodnostnih tveganj je omogočiti razumevanje, kako ta tveganja kratko-, srednje- in dolgoročno pomembno vplivajo (ali bi se lahko razumno pričakovalo, da bodo vplivala) na finančni položaj, finančno uspešnost in denarne tokove podjetja. Rezultati analize scenarijev, ki se uporabljajo za izvedbo analize odpornosti, kot se zahteva v skladu z odstavki AR 10 do AR 13, bi se morali upoštevati pri ocenjevanju predvidenih finančnih učinkov pomembnih fizičnih in prehodnostnih tveganj;

(b)potencialom za izkoriščanje pomembnih s podnebjem povezanih priložnosti je omogočiti razumevanje, kako lahko pomembne s podnebjem povezane priložnosti podjetju prinesejo finančne koristi. To razkritje dopolnjuje ključne kazalnike uspešnosti, ki jih je treba razkriti v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/2178.

41.Razkritje predvidenih finančnih učinkov pomembnih fizičnih tveganj, ki se zahteva v skladu z odstavkom 64(a), vključuje 48 :

(a)denarni znesek in delež (odstotek) sredstev, pri katerih obstaja pomembno fizično tveganje v kratko-, srednje- in dolgoročnem obdobju pred upoštevanjem ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam; pri tem so denarni zneski teh sredstev razčlenjeni po akutnem in kroničnem fizičnem tveganju 49 ;

(b)delež sredstev, pri katerih obstaja pomembno fizično tveganje, ki se obravnavajo z ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam;

(c)lokacijo pomembnih sredstev, pri katerih obstaja pomembno fizično tveganje 50 , ter

(d)denarni znesek in delež (odstotek) neto prihodkov iz poslovnih dejavnosti, pri katerih obstaja pomembno fizično tveganje v kratko-, srednje- in dolgoročnem obdobju.

42.Razkritje predvidenih finančnih učinkov pomembnih prehodnostnih tveganj, ki se zahteva v skladu z odstavkom 64(b), vključuje:

(a)denarni znesek in delež (odstotek) sredstev, pri katerih obstaja pomembno prehodnostno tveganje v kratko-, srednje- in dolgoročnem obdobju pred upoštevanjem ukrepov za blažitev podnebnih sprememb;

(b)delež sredstev, pri katerih obstaja pomembno prehodnostno tveganje, ki se obravnavajo z ukrepi za blažitev podnebnih sprememb;

(c)razčlenitev knjigovodske vrednosti nepremičninskih sredstev podjetja po energijskih razredih 51 ;

(d)obveznosti, ki jih je morda treba pripoznati v računovodskih izkazih v kratko-, srednje- in dolgoročnem obdobju, ter

(e)denarni znesek in delež (odstotek) neto prihodkov iz poslovnih dejavnosti podjetja, pri katerih obstaja pomembno prehodnostno tveganje v kratko-, srednje- in dolgoročnem obdobju, vključno z neto prihodki od strank podjetja, ki opravljajo dejavnosti, povezane s premogom, nafto in plinom, kadar je ustrezno.

43.Podjetje razkrije uskladitve naslednjega z ustreznimi vrstičnimi postavkami ali pojasnili v računovodskih izkazih:

(a)visokih zneskov sredstev in neto prihodkov, pri katerih obstaja pomembno fizično tveganje (kot se zahteva v skladu z odstavkom 66);

(b)visokih zneskov sredstev, obveznosti in neto prihodkov, pri katerih obstaja pomembno prehodnostno tveganje (kot se zahteva v skladu z odstavkom 67).

44.V zvezi z razkritjem potenciala za izkoriščanje s podnebjem povezanih priložnosti, ki se zahteva v skladu z odstavkom 64(c), podjetje upošteva 52 :

(a)svoje pričakovane prihranke stroškov zaradi ukrepov za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter

(b)velikost potencialnega trga ali pričakovane spremembe neto prihodkov od nizkoogljičnih proizvodov in storitev ali rešitev za prilagajanje, do katerih ima ali lahko ima podjetje dostop.

45.Količinska opredelitev finančnih učinkov, ki izhajajo iz priložnosti, ni potrebna, če tako razkritje ne dosega kvalitativnih značilnosti uporabnih informacij iz ESRS 1, Dodatek B Kvalitativne značilnosti informacij.

Dodatek A: Zahteve glede uporabe

Ta dodatek je sestavni del ESRS E1. Podpira uporabo zahtev po razkritju iz tega standarda in ima enako veljavo kot drugi deli standarda.

Strategija

Zahteva po razkritju E1-1 – Načrt za prehod za blažitev podnebnih sprememb

AR 1.Načrt za prehod se nanaša na prizadevanja podjetja za blažitev podnebnih sprememb. Od podjetja se pričakuje, da bo pri razkritju svojega načrta za prehod pojasnilo na visoki ravni, kako bo prilagodilo svojo strategijo in poslovni model, da bi zagotovilo združljivost s prehodom na trajnostno gospodarstvo in omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5 °C v skladu s Pariškim sporazumom (ali posodobljenim mednarodnim sporazumom o podnebnih spremembah) ter ciljem doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2050 brez prekoračitve ali z omejeno prekoračitvijo, kot je določeno v Uredbi (EU) 2021/1119 (evropska podnebna pravila), ter, po potrebi, kako bo prilagodilo svojo izpostavljenost dejavnostim, povezanim s premogom, nafto in plinom.

AR 2.V javnih politikah še niso opredeljene sektorske usmeritve za vse sektorje. Zato bi bilo treba razkritje v skladu z odstavkom 16(a) v zvezi z združljivostjo načrta za prehod s ciljem omejitve globalnega segrevanja na 1,5 °C razumeti kot razkritje cilja podjetja glede zmanjšanja emisij TGP. Razkritje v skladu z odstavkom 16(a) se primerja glede na pot do 1,5 °C. Ta referenčna vrednost bi morala temeljiti na sektorski poti do razogljičenja, če je na voljo za sektor podjetja, ali na scenariju za celotno gospodarstvo ob upoštevanju omejitev tega scenarija (tj. gre za preprost prenos ciljev zmanjšanja emisij z državne ravni na raven podjetij). AR bi bilo treba brati tudi v povezavi z AR 26 in AR 27 ter sektorskimi potmi do razogljičenja, na katere se nanašata.

AR 3.Podjetje lahko pri razkritju informacij, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 16(d), upošteva:

(a)kumulativne vezane emisije TGP, povezane s ključnimi sredstvi, od leta poročanja do leta 2030 in leta 2050, in sicer v tonah ekvivalenta CO2. To bo ocenjeno kot vsota ocenjenih emisij TGP obsegov 1 in 2 v obratovalni življenjski dobi aktivnih in zanesljivo načrtovanih ključnih sredstev. Ključna sredstva so sredstva, ki so v lasti ali pod nadzorom podjetja in vključujejo obstoječa ali načrtovana sredstva (kot so nepremični ali premični obrati, objekti in oprema), ki so vir znatnih neposrednih ali posrednih energetskih emisij TGP. Zanesljivo načrtovana ključna sredstva so tista, ki jih bo podjetje najverjetneje uporabilo v naslednjih 5 letih.

(b)kumulativne vezane emisije TGP, povezane z emisijami TGP prodanih proizvodov v fazi neposredne uporabe, in sicer v tonah ekvivalenta CO2, ocenjene kot obseg prodaje proizvodov v letu poročanja, pomnožen z vsoto ocenjenih emisij TGP v fazi neposredne uporabe v njihovi pričakovani življenjski dobi. Ta zahteva se uporablja le, če je podjetje v okviru razkritja na podlagi zahteve po razkritju E1-6, odstavek 51, kategorijo obsega 3 „uporaba prodanih proizvodov“ opredelilo kot pomembno, in

(c)obrazložitev načrtov za upravljanje, tj. preoblikovanje, razgradnjo ali postopno odpravo sredstev in proizvodov, ki povzročajo veliko emisij TGP in so energetsko intenzivni.

AR 4.Podjetje pri razkrivanju informacij, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 16(e), pojasni, kako se bo uskladitev njegovih gospodarskih dejavnosti z določbami Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/2139 predvidoma s časom spremenila za podporo njegovemu prehodu na trajnostno gospodarstvo. Pri tem podjetje upošteva ključne kazalnike uspešnosti, ki jih je treba razkriti v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2020/852 (zlasti prihodke, usklajene s taksonomijo, in naložbe v osnovna sredstva, po potrebi pa tudi načrte za naložbe v osnovna sredstva).

AR 5.Podjetje pri razkrivanju informacij, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 16(f), navede, ali je izključeno iz referenčnih vrednosti EU, usklajenih s Pariškim sporazumom, v skladu z merili za izključitev iz člena 12(1), točke (d) do (g), 53 in člena 12(2) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2020/1818 (uredba o standardih podnebnih referenčnih vrednosti) 54 .

Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom

AR 6.Pri razkrivanju informacij o obsegu analize odpornosti, kot se zahteva v skladu z odstavkom 19(a), podjetje pojasni, kateri del lastnih dejavnosti in višjega in nižjega dela vrednostne verige ter katera pomembna fizična in prehodnostna tveganja so bili morda izključeni iz analize.

AR 7.Podjetje pri razkrivanju informacij o tem, kako je bila izvedena analiza odpornosti, kot se zahteva v skladu z odstavkom 19(b), pojasni:

(a)ključne predpostavke o tem, kako bo prehod na nizkoogljično in odporno gospodarstvo vplival na povezane makroekonomske trende, porabo energije in mešanico virov energije ter predpostavke o uporabi tehnologije;

(b)uporabljena časovna obdobja ter njihovo uskladitev s podnebnimi in poslovnimi scenariji, ki se upoštevajo pri določitvi pomembnih fizičnih in prehodnostnih tveganj (odstavka AR 11 in AR 12) ter določitvi ciljev zmanjšanja emisij TGP (sporočenih na podlagi zahteve po razkritju E1-4), ter

(c)kako so bili upoštevani ocenjeni predvideni finančni učinki pomembnih fizičnih in prehodnostnih tveganj (kot se zahteva v skladu z zahtevo po razkritju E1-9) ter blažitveni ukrepi in viri (razkriti na podlagi zahteve po razkritju E1-3).

AR 8.Podjetje pri razkrivanju informacij o rezultatih analize odpornosti, kot se zahteva v skladu z odstavkom 19(c), pojasni:

(a)področja negotovosti analize odpornosti ter v kolikšni meri se sredstva in poslovne dejavnosti, pri katerih obstaja tveganje, upoštevajo v opredelitvi strategije podjetja, njegovih naložbenih odločitev ter sedanjih in načrtovanih blažitvenih ukrepov;

(b)zmožnost podjetja, da kratko-, srednje- in dolgoročno prilagodi svojo strategijo in poslovni model podnebnim spremembam, vključno z zagotavljanjem stalnega dostopa do financiranja po sprejemljivih stroških kapitala, zmožnostjo prerazporejanja, nadgradnje ali razgradnje obstoječih sredstev, preusmerjanjem portfelja proizvodov in storitev ali preusposabljanjem delovne sile.

Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti

Zahteva po razkritju v zvezi z ESRS 2 IRO-1 – Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih s podnebjem povezanih vplivov, tveganj in priložnosti

AR 9.Podjetje pri razkrivanju informacij o postopkih za opredelitev in ocenjevanje s podnebjem povezanih vplivov, kot se zahteva v skladu z odstavkom 20(a), pojasni, kako je:

(a)pregledalo svoje dejavnosti in načrte, da bi opredelilo dejanske in morebitne prihodnje vire emisij TGP ter po potrebi gonilne sile za druge s podnebjem povezane vplive (npr. emisije črnega ogljika ali troposferskega ozona ali spremembo rabe zemljišč) pri lastnih dejavnostih in vzdolž vrednostne verige, in

(b)ocenilo dejanske in morebitne vplive na podnebne spremembe (tj. svoje skupne emisije TGP).

AR 10.Podjetje lahko informacije, razkrite v skladu z odstavkoma 20(a) in AR 9, poveže z informacijami, razkritimi v skladu z naslednjimi zahtevami po razkritju: zahtevo po razkritju E1-1, odstavek 16(d) o vezanih emisijah TGP, zahtevo po razkritju E1-4 in zahtevo po razkritju E1-6.

AR 11.Podjetje pri razkrivanju informacij o postopkih za opredelitev in ocenjevanje fizičnih tveganj, kot se zahteva v skladu z odstavkom 20(b), pojasni, ali in kako je:

(a)opredelilo s podnebjem povezane nevarnosti (glej preglednico v nadaljevanju) v kratko-, srednje- in dolgoročnem obdobju ter pregledalo, ali so lahko njegova sredstva in poslovne dejavnosti izpostavljeni tem nevarnostim;

(b)opredelilo kratko-, srednje- in dolgoročno časovno obdobje ter kako so te opredelitve povezane s pričakovano življenjsko dobo njegovih sredstev, obdobji strateškega načrtovanja in načrti razporeditve kapitala;

(c)ocenilo, v kakšnem obsegu so lahko njegova sredstva in poslovne dejavnosti izpostavljeni opredeljenim s podnebjem povezanim nevarnostim ter občutljivi zanje, pri čemer je upoštevalo verjetnost, razsežnost in trajanje nevarnosti ter geoprostorske koordinate (kot je nomenklatura statističnih teritorialnih enot – NUTS za ozemlje EU), specifične za lokacije in dobavne verige podjetja, ter

(d)pri opredelitvi s podnebjem povezanih nevarnosti ter oceni izpostavljenosti in občutljivosti upoštevalo podnebne scenarije z visokimi emisijami, kar lahko na primer stori na podlagi scenarija SSP5-8.5 Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC), ustreznih regionalnih podnebnih projekcij, ki temeljijo na teh scenarijih emisij, ali podnebnih scenarijev z velikimi fizičnimi tveganji, kot sta hot house world („planet topla greda“) ali too little, too late („premalo, prepozno“), Mreže za ozelenitev finančnega sistema (NGFS). Za splošne zahteve glede analize s podnebjem povezanih scenarijev glej odstavka 18 in 19 ter odstavke AR 13 do 15.

Klasifikacija s podnebjem povezanih nevarnosti (Vir: Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2139)
		Povezane s temperaturo		Povezane z vetrom	Povezane z vodo	Povezane s trdo maso
Kronične		Spremembe temperature (zrak, sladka voda, morska voda)		Spremembe vzorcev vetra	Spremembe vzorcev in vrst padavin (dež, toča, sneg/led)	Obalna erozija
		Vročinski stres			Variabilnost padavin ali hidrološka variabilnost	Degradacija prsti
		Variabilnost temperature			Zakisljevanje oceanov	Erozija prsti
		Taljenje permafrosta			Vdor slane vode	Soliflukcija
					Dvig morske gladine
					Vodni stres
Akutne	Vročinski val		Cikloni, hurikani, tajfuni		Suša	Plaz
	Hladni val/pozeba		Vihar (vključno s snežnimi meteži, prašnimi in peščenimi viharji)		Močne padavine (dež, toča, sneg/led)	Zemeljski plaz
	Požar v naravi		Tornado		Poplava (obalna in rečna poplava, poplava zalednih vod in podzemne vode)	Pogrezanje tal
					Prelitje ledeniškega jezera

AR 12.Podjetje pri razkrivanju informacij o postopkih za opredelitev prehodnostnih tveganj in priložnosti, kot se zahteva v skladu z odstavkom 20(c), pojasni, ali in kako je:

(a)opredelilo dogodke v zvezi s prehodom (glej preglednico s primeri v nadaljevanju) v kratko-, srednje- in dolgoročnem obdobju ter pregledalo, ali so lahko njegova sredstva in poslovne dejavnosti izpostavljeni tem dogodkom. V primeru prehodnostnih tveganj in priložnosti lahko obdobje, ki se šteje za dolgoročno, zajema več kot deset let in je lahko usklajeno s cilji javne politike, povezanimi s podnebjem;

(b)ocenilo, v kakšnem obsegu so lahko njegova sredstva in poslovne dejavnosti izpostavljeni opredeljenim dogodkom v zvezi s prehodom ter občutljivi zanje, ob upoštevanju verjetnosti, razsežnosti in trajanja dogodkov v zvezi s prehodom;

(c)podprlo opredelitev dogodkov v zvezi s prehodom in oceno izpostavljenosti z analizo s podnebjem povezanih scenarijev ob upoštevanju vsaj scenarija v skladu s Pariškim sporazumom, pri čemer so podnebne spremembe omejene na 1,5 °C, na primer na podlagi scenarijev Mednarodne agencije za energijo (neto ničelne emisije do leta 2050, scenarij trajnostnega razvoja itd.) ali podnebnih scenarijev NGFS (Mreža za ozelenitev finančnega sistema). Za splošne zahteve v zvezi z analizo s podnebjem povezanih scenarijev glej odstavka 18 in 19 ter odstavke AR 13 do AR 15 ter

(d)opredelilo sredstva in poslovne dejavnosti, ki so nezdružljivi s prehodom na podnebno nevtralno gospodarstvo ali so v zvezi z njimi potrebna znatna prizadevanja, da bi bili združljivi s prehodom na podnebno nevtralno gospodarstvo (na primer zaradi znatnih vezanih emisij TGP ali nezdružljivosti z zahtevami za uskladitev s taksonomijo iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/2139).

Primeri prehodnostnih tveganj (primeri na podlagi klasifikacije projektne skupine za finančna razkritja v zvezi s podnebjem)
Politika in pravo		Tehnologija	Trg	Ugled
Višje cene emisij TGP		Nadomestitev obstoječih proizvodov in storitev z možnostmi z manjšimi emisijami	Spremembe vedenja strank	Spremembe želja potrošnikov
Večje obveznosti poročanja o emisijah		Neuspešne naložbe v nove tehnologije	Negotovost tržnih signalov	Stigmatizacija sektorja
Obveznosti za obstoječe proizvode in storitve ter njihovo urejanje		Stroški prehoda na tehnologijo z manjšimi emisijami	Višji stroški surovin	Večja zaskrbljenost deležnikov
Obveznosti za obstoječe proizvodne procese ter njihovo urejanje				Negativne povratne informacije deležnikov
Izpostavljenost sodnim postopkom

Analiza s podnebjem povezanih scenarijev

AR 13.Podjetje pri razkrivanju informacij, ki se zahtevajo v skladu z odstavki 19, 20, 21, AR 10 in AR 11, pojasni, kako je uporabilo analizo s podnebjem povezanih scenarijev, ki ustreza njegovim okoliščinam, za pomoč pri opredelitvi ter ocenjevanju fizičnih in prehodnostnih tveganj in priložnosti v kratko-, srednje- in dolgoročnem obdobju, vključno z:

(a)uporabljenimi scenariji, njihovimi viri in usklajenostjo z najsodobnejšo znanostjo;