OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE DELEGIRANEGA AKTA
Ta uredba je del širše pobude Komisije o trajnostnem razvoju. Določa temelj okvira EU, ki postavlja vidike trajnostnosti v središče finančnega sistema, da bi se podprlo preoblikovanje evropskega gospodarstva v bolj zelen, odpornejši in krožen sistem v skladu s cilji evropskega zelenega dogovora.
Komisija je po sprejetju Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah iz leta 2016 in agende Združenih narodov za dosego ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030 v akcijskem načrtu o financiranju trajnostne rasti napovedala, da namerava pojasniti, kako naj se trajnostnost vključuje v tako imenovane fiduciarne dolžnosti v sektorski zakonodaji. V sporočilu o evropskem zelenem dogovoru je potrjeno, da potrebujemo dolgoročne signale za usmerjanje finančnih in kapitalskih tokov v zelene naložbe ter izogibanje nasedlim naložbam. Ta uredba bo prispevala k temu specifičnemu cilju.
Z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/35 se izvaja Direktiva 2009/138/ES, in sicer so v njej med drugim podrobneje določene zahteve glede upravljanja, navzkrižij interesov in upravljanja tveganj za zavarovalnice in pozavarovalnice.
Ta uredba temelji na strokovnem mnenju Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA). V strokovnem mnenju je ugotovljeno, da so potrebna dodatna pojasnila v zvezi z vključevanjem tveganj glede trajnostnosti in dejavnikov trajnostnosti v Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/35, ter navedene posebne določbe v zvezi s tem.
Ta uredba in drugi sektorski delegirani akti, ki prilagajajo pravila o fiduciarnih dolžnostih in preskusih primernosti, dodatno podpirajo cilje uredbe o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev, uredbe o referenčnih vrednostih EU za podnebni prehod, referenčnih vrednostih EU, usklajenih s Pariškim sporazumom, in s trajnostnostjo povezanih razkritjih za referenčne vrednosti ter uredbe o taksonomiji EU za trajnostne dejavnosti. Ta pravila dosledno vključujejo vidike trajnostnosti v postopke naložb, svetovanja in razkrivanja v vseh sektorjih. Okoljske, socialne in upravljavske vidike (vidike trajnostnosti) postavljajo v središče finančnega sistema, da bi evropsko gospodarstvo pomagala preoblikovati v bolj zelen, nizkoogljičen, odpornejši, z viri gospodaren in krožen sistem.
2.POSVETOVANJA PRED SPREJETJEM AKTA
Komisija je 24. julija 2018 zaprosila EIOPA za strokovno mnenje o morebitnih spremembah delegiranih aktov, sprejetih v skladu z Direktivo 2009/138/ES, v zvezi z vključitvijo tveganj glede trajnostnosti in dejavnikov trajnostnosti. Končno poročilo o strokovnem mnenju za Komisijo je objavil 3. maja 2019. V mnenju so se upoštevala stališča, ki so jih zainteresirane strani, vključno z interesno skupino EIOPA za zavarovanja in pozavarovanja, izrazile v javnem posvetovanju, izvedenem med 28. novembrom 2018 in 28. februarjem 2019. Vključuje analizo stroškov in koristi.
Službe Komisije so 22. novembra 2019 začele pisno posvetovanje s strokovno skupino za bančništvo, plačila in zavarovanje (E02885). Pripombe strokovne skupine so bile ustrezno upoštevane.
V skladu z načeli boljšega pravnega urejanja je bil osnutek te uredbe od 8. junija 2020 do 6. julija 2020 objavljen na spletišču Komisije, kjer je bilo možno predložiti povratne informacije. Po skrbni preučitvi povratnih informacij so se v besedilo vnesle dodatne spremembe.
3.PRAVNI ELEMENTI DELEGIRANEGA AKTA
Pravna podlaga za to uredbo je določena v točkah (a) in (b) člena 50(1) in točki (a) člena 135(1) Direktive 2009/138/ES.
Ta uredba zajema naslednje spremembe Uredbe (EU) 2015/35:
S členom 1(1) se vstavijo opredelitve treh pojmov. Prvič, „dejavniki trajnostnosti“ so opredeljeni s sklicevanjem na člen 2 Uredbe (EU) 2019/2088. Drugič, „tveganja glede trajnostnosti“ so opredeljena skladno z opredelitvijo teh tveganj v Uredbi (EU) 2019/2088. In tretjič, „preference glede trajnostnosti“ so opredeljene skladno z opredelitvijo tega izraza, ki je bil sočasno vključen v Delegirano uredbo (EU) 2017/2359, opredelitev pa je usklajena tudi z opredelitvijo tega izraza, ki je bil sočasno vključen v Delegirano uredbo (EU) 2017/565.
Člen 1(2) zahteva, da zavarovalnice in pozavarovalnice pri upravljanju tveganj upoštevajo tveganja glede trajnostnosti.
Člen 1(3) ugotavljanje in ocenjevanje tveganj glede trajnostnosti vključuje v naloge funkcije upravljanja tveganj zavarovalnic in pozavarovalnic.
Člen 1(4) zahteva, da aktuarska funkcija zavarovalnic in pozavarovalnic pri ocenjevanju negotovosti v zvezi z ocenami, izvedenimi pri izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij, upošteva tveganja glede trajnostnosti.
Člen 1(5) določa, da politika prejemkov vključuje informacije o tem, kako ta upošteva vključevanje tveganj glede trajnostnosti.
Člen 1(6) zahteva, da se tveganja glede trajnostnosti upoštevajo pri izvajanju načela preudarne osebe.
V členu 2 te uredbe je določeno, da se začne uporabljati 12 mesecev po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) …/…
z dne 21.4.2021
o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2015/35 v zvezi z vključevanjem tveganj glede trajnostnosti v upravljanje zavarovalnic in pozavarovalnic
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) ter zlasti člena 50(1) in člena 135(1)(a) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Prehod na nizkoogljično, bolj trajnostno, z viri gospodarno in krožno gospodarstvo v skladu s cilji trajnostnega razvoja je ključnega pomena za zagotavljanje dolgoročne konkurenčnosti gospodarstva Unije. Unija je leta 2016 podpisala Pariški sporazum. V točki (c) člena 2(1) Pariškega sporazuma je določen cilj okrepitve odziva na podnebne spremembe, med drugim z zagotavljanjem, da se bodo finančni tokovi ujemali z usmerjenostjo v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in k razvoju, odpornemu na podnebne spremembe.
(2)Komisija je ob priznavanju tega izziva decembra 2019 predstavila evropski zeleni dogovor. Zeleni dogovor je nova strategija za rast, katere cilj je Unijo preobraziti v pravično in uspešno družbo s sodobnim, z viri gospodarnim in konkurenčnim gospodarstvom, ki leta 2050 ne bo ustvarjalo nobenih neto emisij toplogrednih plinov in v katerem bo gospodarska rast ločena od rabe virov. To zahteva tudi, da se vlagateljem ponudijo jasni, dolgoročni signali za izogibanje nasedlim naložbam in povečanje trajnostnega financiranja.
(3)Komisija je marca 2018 objavila svoj akcijski načrt „Financiranje trajnostne rasti“ o vzpostavitvi ambiciozne in celovite strategije za financiranje trajnostne rasti. Eden od ciljev, navedenih v akcijskem načrtu, je namenjen preusmeritvi kapitalskih tokov v trajnostne naložbe, da bi dosegli trajnostno in vključujočo rast. Ocena učinka, na kateri temeljijo naknadne zakonodajne pobude, objavljena maja 2018, je pokazala potrebo po pojasnitvi, da bi morale zavarovalnice in pozavarovalnice v okviru obveznosti, ki jih imajo do imetnikov polic, upoštevati dejavnike trajnostnosti. Zato bi morale zavarovalnice in pozavarovalnice redno ocenjevati ne le vsa relevantna finančna tveganja, ampak tudi vsa relevantna tveganja glede trajnostnosti iz Uredbe (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta, ki bi lahko, kadar se pojavijo, dejansko ali potencialno bistveno negativno vplivala na vrednost naložbe ali obveznosti. Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/35 se ne sklicuje izrecno na tveganja glede trajnostnosti. Zato in za zagotovitev, da se sistem upravljanja ustrezno izvaja in upošteva, je treba pojasniti, da bi morala sistem upravljanja zavarovalnic in pozavarovalnic ter ocena skupnih potreb teh podjetij po solventnosti odražati tveganja glede trajnostnosti.
(4)Zavarovalnice, ki razkrijejo glavne škodljive vplive na dejavnike trajnostnosti v skladu z Uredbo (EU) 2019/2088, bi morale tudi prilagoditi svoje postopke, sisteme in notranje kontrole ob upoštevanju teh razkritij.
(5)Glede na prizadevanja Komisije zagotoviti, da se podnebna in okoljska tveganja upravljajo in vključijo v finančni sistem, ter pomen politik prejemkov pri zagotavljanju, da osebje zavarovalnic in pozavarovalnic učinkovito upravlja tveganja, ki se ugotovijo s sistemom upravljanja tveganj, bi morale politike prejemkov zavarovalnic in pozavarovalnic vsebovati informacije o tem, kako te politike upoštevajo vključevanje tveganj glede trajnostnosti v sistem upravljanja tveganja.
(6)Načelo preudarne osebe iz člena 132 Direktive 2009/138/ES zahteva, da zavarovalnice in pozavarovalnice vlagajo samo v sredstva, katerih tveganja lahko ustrezno opredelijo, izmerijo, spremljajo, upravljajo, nadzirajo in o njih poročajo. Za zagotovitev, da zavarovalnice in pozavarovalnice učinkovito upravljajo podnebna in okoljska tveganja, bi bilo treba pri izvajanju načela preudarne osebe upoštevati tveganja glede trajnostnosti, naložbeni postopki zavarovalnic in pozavarovalnic pa bi morali odražati preference njihovih strank glede trajnostnosti, kot se upoštevajo v postopku odobritve produkta.
(7)Delegirano uredbo (EU) 2015/35 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.
(8)Nadzornim organom, zavarovalnicam in pozavarovalnicam bi bilo treba dati dovolj časa, da se prilagodijo novim zahtevam iz te uredbe. Njeno uporabo bi bilo zato treba odložiti –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Spremembe Delegirane uredbe (EU) 2015/35
Delegirana uredba (EU) 2015/35 se spremeni:
(1)v členu 1 se vstavijo naslednje točke 55c do 55e:
„55c.
‚tveganje glede trajnostnosti‘ pomeni okoljski, socialni ali upravljavski dogodek ali okoliščino, ki ima lahko v primeru, da do nje pride, dejanski ali potencialen negativni vpliv na vrednost naložbe ali vrednost obveznosti;
55d.
‚dejavniki trajnostnosti‘ pomenijo dejavnike trajnostnosti, kot so opredeljeni v točki 24 člena 2 Uredbe (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta*;
55e. ‚preference glede trajnostnosti‘ pomenijo izbiro stranke ali potencialne stranke glede tega, ali in v kakšnem obsegu bi bilo treba v njeno naložbo vključiti enega ali več od naslednjih finančnih instrumentov:
(a)
finančni instrument, za katerega stranka ali potencialna stranka določi, da se minimalni delež vloži v okoljsko trajnostne naložbe, kot so opredeljene v točki 1 člena 2 Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta**;
(b)
finančni instrument, za katerega stranka ali potencialna stranka določi, da se minimalni delež vloži v trajnostne naložbe, kot so opredeljene v točki 17 člena 2 Uredbe (EU) 2019/2088;
(c)
finančni instrument, ki upošteva glavne škodljive vplive na dejavnike trajnostnosti, kjer kvalitativne ali kvantitativne elemente, ki dokazujejo to upoštevanje, določi stranka ali potencialna stranka;
___________
*
Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (UL L 317, 9.12.2019, str. 1).
**
Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).“;
(2)člen 260 se spremeni:
(a)v točki (a) odstavka 1 se točka (i) nadomesti z naslednjim:
„(i)
ukrepi, ki jih mora zavarovalnica ali pozavarovalnica sprejeti za oceno in upravljanje tveganja izgube ali neugodne spremembe vrednosti zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti zaradi neustreznih predpostavk pri oblikovanju cen in rezervacij kot posledice notranjih ali zunanjih dejavnikov, vključno s tveganji glede trajnostnosti;“;
(b)v točki (c) odstavka 1 se doda naslednja točka (vi):
„(vi)
ukrepi, ki jih mora sprejeti zavarovalnica ali pozavarovalnica, da zagotovi, da se tveganja glede trajnostnosti v zvezi z naložbenim portfeljem ustrezno ugotavljajo, ocenjujejo in upravljajo.“;
(c)vstavi se naslednji odstavek 1a:
„1a.
Zavarovalnice in pozavarovalnice v svoje politike iz točk (a) in (c) odstavka 1 ter po potrebi politike na drugih področjih iz odstavka 1, vključijo tveganja glede trajnostnosti.“;
(3)člen 269 se spremeni:
(a)v odstavku 1 se točka (e) nadomesti z naslednjim:
„(e)
ugotavljanje in ocenjevanje nastajajočih tveganj ter tveganj glede trajnostnosti.“;
(b)vstavi se naslednji odstavek 1a:
„1a.
Nastajajoča tveganja in tveganja glede trajnostnosti iz točke (e) odstavka 1, ki jih ugotovi funkcija upravljanja tveganj, spadajo med tveganja iz točke (a) člena 262(1).“;
(4)v členu 272(6) se točka (b) nadomesti z naslednjim:
„(b)
vpliva inflacije, pravnega tveganja, tveganj glede trajnostnosti, spremembe v sestavi portfelja podjetja in sistemov, ki prilagajajo plačilo premij imetnikov polic navzgor ali navzdol glede na njihove zahtevke v preteklosti (sistemi bonus–malus), ali podobnih sistemov, ki se izvajajo v posebnih homogenih skupinah tveganja;“;
(5)v členu 275 se doda naslednji odstavek 4:
„4.
Politika prejemkov vključuje informacije o tem, kako upošteva vključevanje tveganj glede trajnostnosti v sistem upravljanja tveganja.“;
(6)v poglavju IX naslova I se doda naslednji oddelek 6:
„ODDELEK 6
Naložbe
Člen 275a
Vključevanje tveganj glede trajnostnosti v načelo preudarne osebe
1.
Zavarovalnice in pozavarovalnice pri opredelitvi, merjenju, spremljanju, upravljanju, nadzoru, poročanju in ocenjevanju tveganj, ki izhajajo iz naložb, kakor je navedeno v prvem pododstavku člena 132(2) Direktive 2009/138/ES, upoštevajo tveganja glede trajnostnosti.
2.
Za namene odstavka 1 zavarovalnice in pozavarovalnice upoštevajo morebitni dolgoročni učinek svoje naložbene strategije in odločitev na dejavnike trajnostnosti, ta strategija in odločitve zavarovalnice pa po potrebi odražajo preference njihovih strank glede trajnostnosti, ki se upoštevajo v postopku odobritve produkta iz člena 4 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/2358***.
___________
***
Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/2358 z dne 21. septembra 2017 o dopolnitvi Direktive (EU) 2016/97 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevami glede nadzora in upravljanja produktov za zavarovalnice in distributerje zavarovalnih produktov (UL L 341, 20.12.2017, str. 1).“
Člen 2
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od [Urad za publikacije, vstavite datum 12 mesecev po objavi].
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 21.4.2021
Za Komisijo
Predsednica
Ursula VON DER LEYEN