POZIV K PREDLOŽITVI DOKAZOV

ZA POBUDO (brez ocene učinka)

Naslov pobude

Sprostitev zasebnih naložb v energetsko učinkovitost – smernice za države članice in tržne akterje

Vodilni GD – pristojna enota

ENER.B2

Verjetna vrsta pobude

Priporočilo Komisije s podrobno prilogo

Okvirna časovnica

3. četrtletje 2024

Dodatne informacije

Financiranje energetske učinkovitosti (Europa.eu)

A. Politično ozadje, opredelitev vprašanja in preverjanje subsidiarnosti

Politično ozadje

Energetska učinkovitost je ključna za popolno razogljičenje EU do leta 2050 ob hkratni krepitvi konkurenčnosti evropskega gospodarstva, energetske varnosti ter cenovne dostopnosti energije. Direktiva (EU) 2023/1791 o energetski učinkovitosti (v nadaljevanju: prenovljena direktiva o energetski učinkovitosti) je bila kot del svežnja „Pripravljeni na 55“ in načrta REPowerEU sprejeta in objavljena v Uradnem listu septembra 2023. Veljati je začela 10. oktobra 2023. Predstavlja temelj evropske politike o energetski učinkovitosti, saj določa pravila, obveznosti in orodja politike za doseganje ciljev EU glede energetske učinkovitosti za leto 2030.

Povečanje naložb v energetsko učinkovitost prek namenskih ukrepov politike in financiranja je ključno za podporo državam članicam pri doseganju ciljev glede energetske učinkovitosti za leto 2030 in varčevanja z energijo v okviru načrta REPowerEU. Podpora mobilizaciji naložb v energetsko učinkovitost bo omogočila stroškovno učinkovito doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050, hkrati pa zagotovila konkurenčnost in trajnostnost gospodarstva EU ter okrepila energetsko varnost EU in odpornost energetskega trga.

S členom 30 nedavno sprejete prenovljene direktive o energetski učinkovitosti se krepi pravni okvir in okvir politike za mobilizacijo naložb v energetsko učinkovitost. Cilj člena je povečanje stroškovne učinkovitosti javne proračunske podpore in mobilizacija zasebnih naložb v ukrepe za energetsko učinkovitost. Ker javno financiranje, vključno s financiranjem EU, samo po sebi ne bo zadostovalo za izpolnitev naložbenih potreb za leto 2030 in ciljev glede varčevanja z energijo v okviru načrta REPowerEU, se bo morala finančna podpora povečini mobilizirati iz zasebnega sektorja. V členu 30 se tako priznava potreba po uporabi ustrezne finančne in tehnične podpore za ukrepe za energetsko učinkovitost, razvoju ciljno usmerjenih ukrepov politike, ki bodo omogočali mobilizacijo zasebnih naložb v energetsko učinkovitost, ter spodbujanju inovativnih mehanizmov financiranja in zasebnih finančnih produktov za energetsko učinkovitost. Poleg tega se z njim postavljajo temelji za nadaljnje spodbujanje naložb v energetsko učinkovitost s poudarkom na sodelovanju med Evropsko komisijo, državami članicami in finančnimi institucijami.

Vprašanje, ki naj bi ga pobuda obravnavala

V oceni učinka, priloženi predlogu Komisije za prenovitev direktive o energetski učinkovitosti (SWD(2021) 623 final), je bilo ugotovljeno, da se področje energetske učinkovitosti sooča z eno največjih naložbenih vrzeli v Evropi in da bo do leta 2030 potrebnih 165 milijard EUR dodatnih naložb na leto za dosego ciljev glede povečanja energetske učinkovitosti. Zaradi ambicioznejših ciljev iz prenovljene direktive o energetski učinkovitosti bi bilo treba to številko revidirati navzgor. Zlasti v zvezi z energetsko učinkovitostjo stavb je v oceni učinka, priloženi predlogu Komisije za prenovitev direktive o energetski učinkovitosti stavb (SWD(2021) 453 final), navedeno, da so za doseganje ciljev politike EU na področju energetske prenove stavb potrebne dodatne naložbe v višini več kot 100 milijard EUR na leto.

Glede na navedeno je treba povečati obseg zasebnih naložb v energetsko učinkovitost, saj javna sredstva, ki so na voljo na evropski in nacionalni ravni, niso in tudi v prihodnosti verjetno ne bodo zadostna. Da bi spodbudili več zasebnih naložb v ukrepe za energetsko učinkovitost, je treba odpraviti obstoječe tržne ovire (gospodarske, finančne, vedenjske in operativne, kontekstualne in tehnološke ovire, ovire glede merjenja in preverjanja, regulativne in upravne ovire itd.) ter razviti ustrezne in inovativne rešitve financiranja.

Člen 30(10) prenovljene direktive o energetski učinkovitosti od Evropske komisije zahteva, da do 31. decembra 2024 državam članicam in tržnim akterjem zagotovi smernice za sprostitev zasebnih naložb. V skladu z navedenim členom je namen smernic državam članicam in tržnim akterjem pomagati pri pripravi in izvajanju naložb v energetsko učinkovitost, med drugim v različnih programih Unije, v njih pa so predlagani ustrezni finančni mehanizmi in inovativne finančne rešitve s kombinacijo nepovratnih sredstev, finančnih instrumentov in pomoči pri razvoju projektov, s katerimi bi povečali obseg obstoječih pobud in uporabili programe Unije kot katalizator za okrepitev in aktiviranje zasebnega financiranja.

Poleg tega člen 30(3) prenovljene direktive o energetski učinkovitosti zahteva, da se v smernicah Komisije za sprostitev zasebnih naložb obravnavajo tudi morebitni ukrepi držav članic za omogočanje lažjega izvajanja inovativnih shem financiranja (financiranje prek davkov, prek računov in s strani tretjih oseb) ter ukrepi za spodbujanje posojilnih produktov na področju energetske učinkovitosti.

Zato je namen smernic Komisije, namenjenih državam članicam in tržnim akterjem za sprostitev zasebnih naložb v energetsko učinkovitost, podpreti mobilizacijo naložb v energetsko učinkovitost ter doseganje ciljev glede energetske učinkovitosti za leto 2030 in povezanih ciljev.

Podlaga za ukrepanje EU (pravna podlaga in preverjanje subsidiarnosti)

Pravna podlaga

Člen 30(10) Direktive (EU) 2023/1791 o energetski učinkovitosti

Praktična potreba po ukrepanju EU

S pobudo se izvaja pravna zahteva, da mora Evropska komisija v skladu s členom 30(10) prenovljene direktive (2023/1791) o energetski učinkovitosti državam članicam in tržnim akterjem zagotoviti smernice za sprostitev zasebnih naložb v energetsko učinkovitost do 31. decembra 2024.

B. Kaj naj bi pobuda dosegla in kako

Smernice bodo države članice in tržne akterje podpirale pri razvoju in izvajanju njihovih naložb v energetsko učinkovitost, tudi v okviru različnih programov Unije. Predlagale bodo ustrezne finančne mehanizme in inovativne rešitve financiranja s kombinacijo nepovratnih sredstev, finančnih instrumentov in pomoči pri razvoju projektov, da bi se okrepile obstoječe pobude, programi Unije pa uporabili kot katalizator za spodbujanje zasebnega financiranja.

Odpravljanje opredeljenih ovir za dostop do zasebnega financiranja energetske učinkovitosti in njegovo aktiviranje je ključnega pomena za nadaljnje izboljšanje financiranja energetske učinkovitosti. Med glavnimi ovirami so:

-gospodarske in finančne ovire (pomanjkanje finančnih virov, pomanjkanje spodbud, zaznana tveganja, dolga amortizacijska doba, visoki stroški transakcij);

-vedenjske in operativne ovire (omejena ozaveščenost o koristih, omejeni ukrepi spremljanja in preverjanja, visoki upravni stroški ter pomanjkanje zmogljivosti, spretnosti in finančne pismenosti);

-kontekstualne in tehnološke ovire (pomanjkanje standardiziranih rešitev, omejena dobavna veriga, omejena prilagodljivost) ter

-regulativne ovire (obstoječe upravne ovire za uvajanje inovativnih in kombiniranih rešitev financiranja).

Smernice bodo zagotovljene v obliki priporočila Komisije s priloženimi celovitimi in podrobnimi smernicami. V priporočilu Komisije in podrobnih smernicah v prilogi bodo:

-podan aktualni pregled v smislu financiranja energetske učinkovitosti;

-predstavljene ovire in dejavniki za sprostitev zasebnih naložb;

-opisani ustrezni finančni mehanizmi in inovativne rešitve financiranja za spodbujanje zasebnih naložb, vključno z obstoječimi dobrimi praksami in modeli v državah članicah;

-državam članicam zagotovljene konkretne smernice o politikah in ukrepih financiranja, da bi se razpoložljiva javna finančna podpora čim bolj stroškovno učinkovito uporabila za uvedbo finančnih instrumentov in inovativnih shem financiranja;

-opredeljene obstoječe dobre prakse in orodja za tržne akterje za povečanje razvoja projektov energetske učinkovitosti, rešitev financiranja in naložb ter

-zagotovljene posebne smernice za razvoj in izvajanje projektov energetske učinkovitosti in integriranih projektov na področju obnovljivih virov energije, namenjenih javnemu, poslovnemu in stanovanjskemu sektorju.

Splošni cilj smernic bo podpreti vzpostavitev omogočitvenega okvira za povečanje trga za naložbe v energetsko učinkovitost, da bi prispevali k doseganju ciljev EU glede energetske učinkovitosti za leto 2030. V skladu s prenovljeno direktivo o energetski učinkovitosti se pričakuje, da bo v okviru smernic posebna pozornost namenjena povečanju uvajanja finančnih instrumentov, vključno z dolžniškim financiranjem in javnimi jamstvi, ter večji osredotočenosti na finančno podporo za ukrepe MSP ter prenovo sistemov ogrevanja in hlajenja. Glede na izjemno pomemben prispevek prenove stavb k doseganju ciljev glede energetske učinkovitosti in razogljičenja ter okrepljene ambicije iz prenovljene direktive o energetski učinkovitosti stavb bodo smernice vsebovale tudi priporočila o uvajanju inovativnih finančnih orodij in finančnih instrumentov, ki posebej obravnavajo prenovo stavb. Poleg tega bodo pripravljene smernice o rešitvah financiranja za odpravo energetske revščine, zlasti v okviru Socialnega sklada za podnebje.

Posebni cilj smernic bo državam članicam in tržnim akterjem zagotoviti konkretna priporočila za premagovanje ugotovljenih ovir z uvedbo učinkovitih ukrepov politike ter regulativnih in finančnih ukrepov.

Verjetni učinki

Po sprejetju smernic bodo države članice in tržni akterji uvedli ukrepe za odpravo ovir ter nadaljnje olajšanje uporabe finančnih instrumentov in inovativnih rešitev financiranja, ki lahko sprostijo zasebne naložbe v energetsko učinkovitost, da bi dosegli okrepljene cilje EU glede energetske učinkovitosti za leto 2030.

Priporočila ne bodo pravno zavezujoča. Učinek ukrepov iz smernic bo odvisen od njihove primernosti za obravnavanje posebnih izzivov in ovir, s katerimi se srečujejo države članice in tržni akterji, ter pripravljenosti nacionalnih organov, da razširijo rešitve za financiranje energetske učinkovitosti, ki lahko spodbudijo zasebne naložbe.

Prihodnje spremljanje

Ni relevantno.

C. Boljše pravno urejanje

Ocena učinka

Za priporočila Komisije, ki določajo splošni pristop politike in ne zavezujejo k ukrepom, ocena učinka ni potrebna. Za vsak morebitni prihodnji zakonodajni predlog, ki bo temeljil na teh smernicah, bodo veljale regulativne zahteve politike Komisije za boljše pravno urejanje glede potrebe po izvedbi ocene učinka.

Strategija posvetovanja

Cilj posvetovanja je zbrati ustrezne podatke, povratne informacije o obstoječih ovirah in priporočila za sprostitev zasebnih naložb v energetsko učinkovitost od deležnikov in tržnih akterjev, dejavnih na področju financiranja energetske učinkovitosti, zlasti nosilcev in razvijalcev projektov, finančnih institucij, podjetij za energetske storitve in vseh drugih ustreznih tržnih akterjev, dejavnih na področju financiranja energetske učinkovitosti in energetskega prehoda. Splošni cilj smernic je sprostiti potencial trajnostnega in uspešnega trga za naložbe v energetsko učinkovitost. V ta namen bodo proučene obstoječe izkušnje s financiranjem energetske učinkovitosti, opredeljene skupne značilnosti ter pripravljeni konkretna priporočila in v prihodnost usmerjena strategija za pomoč pri odpravljanju obstoječih ovir.

Ciljni deležniki so med drugim razvijalci in nosilci projektov, predstavniki držav članic, regionalni in lokalni organi, javne in zasebne finančne institucije, podjetja in poslovna združenja, zmogljivosti za tehnično pomoč in izvajalci točk „vse na enem mestu“, financerji, skupine potrošnikov, predstavniki potrošnikov, organizacije civilne družbe, izobraževalne organizacije in raziskovalne ustanove ter vsi drugi akterji, ki sodelujejo pri razvoju, financiranju in podpiranju projektov energetske učinkovitosti ter mobilizaciji zasebnih naložb v energetsko učinkovitost.

Komisija poziva anketirance, naj predložijo povratne informacije o ovirah in dejavnikih za dostop do zasebnega financiranja energetske učinkovitosti in njegovo aktivacijo, priporočila za odpravo obstoječih ovir in sprostitev zasebnih naložb, predloge za olajšanje mobilizacije zasebnih naložb, tudi prek ukrepov politike, financiranja in regulativnih organov, ter primere dobre prakse v smislu rešitev financiranja in ukrepov za odpravo obstoječih ovir. Anketiranci naj posredujejo vse podatke, ki se jim zdijo pomembni, tudi poročila o oceni.

V skladu s politiko Komisije za boljše pravno urejanje za pripravo pobud, ki temeljijo na najboljših razpoložljivih spoznanjih, pozivamo raziskovalce, akademske organizacije, znanstvene družbe in združenja s strokovnim znanjem na področju financiranja energetske učinkovitosti, da predložijo ustrezne znanstvene raziskave, analize in podatke, ki so bili že objavljeni ali so v fazi predtiska. Posebej pomembni bi bili prispevki, v katerih je povzeto trenutno stanje znanja na zadevnem področju.

Ta poziv k predložitvi dokazov je na voljo na portalu Komisije Povejte svoje mnenje v vseh 24 uradnih jezikih EU. Odgovore je mogoče predložiti v katerem koli uradnem jeziku EU v štirih tednih od objave poziva. Ta poziv k predložitvi dokazov bo predložen odboru za direktivo o energetski učinkovitosti in objavljen na spletni strani GD za energijo. V okviru strategije posvetovanja z deležniki bo GD za energijo v četrtek, 8. februarja 2024, organiziral spletno delavnico za deležnike. Zbirno poročilo bo pripravljeno v osmih tednih po zaključku tega poziva k predložitvi dokazov.