PRIPOROČILO KOMISIJE
z dne 21.5.2025
o opredelitvi malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo
EVROPSKA KOMISIJA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 292 Pogodbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)V političnih usmeritvah je bila napovedana namera nove Komisije, da uvede novo kategorijo malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo in oceni, kje je obstoječa ureditev, ki se uporablja za velika podjetja, preveč obremenjujoča, nesorazmerna ali ovira za njihov konkurenčni razvoj. Komisija se je v sporočilu z naslovom „Konkurenčni kompas za EU“ zavezala, da bo predlagala novo opredelitev malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, da bi zagotovila sorazmerno ureditev, prilagojeno velikosti podjetij. Z oblikovanjem te nove kategorije podjetij, ki so večja od MSP, vendar manjša od velikih podjetij, bodo za tisoče podjetij v EU veljali prilagojeni ukrepi.
(2)Komisija je v sporočilu Sveženj za pomoč MSP predlagala številne ukrepe, ki vključujejo štiri glavna področja: poenostavitev zadev za mala in srednja podjetja (MSP), izboljšanje njihovega dostopa do financiranja in kvalificirane delovne sile ter podporo tem podjetjem v njihovem celotnem življenjskem ciklu. S temi ukrepi naj bi se tem podjetjem kratkoročno pomagalo, povečala njihova konkurenčnost na dolgi rok ter spodbudilo pošteno in tem podjetjem prijazno poslovno okolje, glavni cilj ukrepov pa jim je omogočiti konkuriranje in rast. Zato se je Komisija zavezala, da bo pozorna na potrebe podjetij, ki z rastjo presežejo prage iz opredelitve MSP iz Priporočila Komisije 2003/361/ES,ter širšega kroga malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo ter bo oblikovala usklajeno opredelitev teh podjetij.
(3)Študija za opredelitev, oceno in predstavitev okolja podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo v EU je pokazala, da podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo predstavljajo segment poslovnega sektorja, ki se jasno razlikuje od MSP in od velikih podjetij. Čeprav podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo hitreje rastejo, so bolj inovativna in se bolje spoprijemajo z digitalizacijo kot MSP, se soočajo z nekaterimi podobnimi izzivi, kot sta upravno breme ali pomanjkanje kvalificiranih delavcev. V primerjavi z velikimi podjetji pa so na ključnih področjih manj uspešna. Opredelitev malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo je potrebna tudi za to, da bodo ukrepi različnih politik, s katerimi se obravnavajo njihove posebne potrebe, bolj usklajeni. Zato je primerno na ravni EU oblikovati formalno opredelitev, saj bi to lahko utrlo pot političnim ukrepom s poudarkom na podjetjih v tem posebnem segmentu.
(4)Opredelitev malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo se že uporablja v uredbi o splošnih skupinskih izjemah in smernicah o tveganem financiranju, in sicer za obravnavanje ugotovljenih nedelovanj trga, ki bi jih lahko odpravili z usmerjeno javno finančno podporo iz nacionalnih sredstev. Vendar namen splošne opredelitve malih podjetjih s srednje veliko tržno kapitalizacijo ni zgolj ponoviti opredelitev, ki se uporablja v pravilih o državni pomoči, temveč zagotoviti podlago za usmerjeno podporo politike, ki lahko podjetjem pomaga pri širjenju v relevantnih in pomembnih sektorjih. Opredelitev malih podjetjih s srednje veliko tržno kapitalizacijo v tem priporočilu ne posega v prage, ki se štejejo za primerne v kontekstu državne pomoči.
(5)Več držav članic, na primer Francija in Nemčija,je že uvedlo opredelitev za podjetja, ki niso mala ali srednja podjetja, pa tudi ne velika podjetja. V skladu z logiko enotnega trga EU brez notranjih meja bi uporaba skupnega sklopa meril, kdaj gre za podjetje s srednje veliko kapitalizacijo, pripomogla k ustvarjanju enakih konkurenčnih pogojev pri obravnavi podjetij po vsej EU.
(6)Nacionalni in unijski ukrepi v pomoč malim podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo, na primer v povezavi s strukturnimi skladi ali raziskavami, se precej prepletajo med seboj. Zato je treba preprečiti, da bi Unija delovanje usmerila na določeno kategorijo podjetij, države članice pa na drugo kategorijo. Da bodo politike, namenjene malim podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo, bolj usklajene in učinkovitejše, je treba tudi priporočiti, naj Komisija, države članice, Evropska investicijska banka (EIB) in Evropski investicijski sklad (EIF) uporabljajo skupno opredelitev. Njena uporaba je nujna tudi za to, da se posledično zmanjšajo morebitna tveganja za izkrivljanje konkurence.
(7)Mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo so že opredeljena v členu 2, točka 103e, Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 in smernicah Komisije o državni pomoči za spodbujanje naložb tveganega financiranja. Pri nadaljnjem usmerjanju podpore temu specifičnemu segmentu podjetij je torej pomembno izhajati iz pridobljenih izkušenj in strokovnega znanja. Vendar pa bi v trenutnih gospodarskih razmerah ta opredelitev morala zajemati podjetja, ki so trikrat večja kot MSP, da bi se bolje upoštevala rast in zajelo večje število podjetij.
(8)Osredotočenost na mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo naj bi bila utemeljena, saj je bila v oceni učinka iz leta 2014 o sporočilu Komisije „Smernice o državni pomoči za spodbujanje naložb tveganega financiranja“ vrzel v financiranju opredeljena kot nedelovanje trga, ki ne vpliva na MSP le v zgodnjih fazah ustanavljanja in zagona, temveč tudi v poznejših fazah širitve in rasti. V poročilu je razlaga, da lahko to nedelovanje trga včasih enako prizadene mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, če so še vedno v fazi rasti, kot MSP.
(9)Da bodo lahko podjetja iz segmenta MSP nemoteno zrastla v segment malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, je pomembno, da opredelitvi MSP in malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo temeljita na istih načelih in se ne prekrivata. Kaj so mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, je treba določiti tudi za zagotavljanje skladnosti vseh politik in omogočanje lažjega prehoda za podjetja, ki zaradi rasti ne sodijo več v opredelitev MSP.
(10)V skladu s členi 54, 101 in 102 PDEU je podjetje vsak subjekt, ne glede na njegovo pravno obliko, ki opravlja gospodarske dejavnosti, vključno s partnerstvi ali združenji, ki redno opravljajo gospodarske dejavnosti.
(11)Merilo števila zaposlenih velja za najpomembnejše in ga je treba upoštevati kot glavno merilo. Kljub temu je treba uvesti dopolnilna finančna merila, da se iz opredelitve izključijo podjetja z izjemno visokim finančnim obsegom opravljenih poslov, izmerjenim na podlagi njihovega prometa, in izjemno visokimi sredstvi, izmerjenimi na podlagi njihove bilance stanja. Promet se ne bi smel uporabljati kot edino finančno merilo, saj imajo podjetja v sektorju prodaje in distribucije že zaradi svojih dejavnosti kot takih višje vrednosti prometa kot podjetja v proizvodnem sektorju. Zato bi bilo treba merilo prometa združiti z bilančno vsoto, merilom, s katerim se prikaže celotno premoženje podjetja, in podjetje izključiti iz opredelitve malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo le, če bi tako njegov promet kot tudi njegova bilanca stanja presegala zgornji meji.
(12)Finančne zgornje meje in zgornje meje glede števila zaposlenih morajo predstavljati maksimalne vrednosti. Države članice, EIB in EIF lahko določijo nižje zgornje meje od unijskih zgornjih meja iz točke 2 Priloge, če želijo svoje ukrepe usmeriti v določen segment malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo. Države članice, EIB in EIF lahko zaradi upravne poenostavitve za izvajanje svojih politik uporabijo samo merilo števila zaposlenih, če je to ustrezno in ne posega v pravila konkurenčnega prava Unije in pravila Unije o državni pomoči.
(13)Da bi bolje razumeli gospodarski položaj malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo in bi iz te kategorije izločili skupine podjetij, katerih gospodarska moč bi lahko presegala moč dejanskih malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, bi bilo treba razlikovati med različnimi vrstami podjetij, glede na to, ali so neodvisna, ali imajo kapital, ki ne pomeni nadzornega položaja (partnerska podjetja), in ali so povezana z drugimi podjetji. Mejo 25 % kapitala iz Priporočila 2003/361/ES, pod katero se podjetje šteje za neodvisno, bi bilo treba ohraniti tudi za opredelitev malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo.
(14)Za spodbujanje rasti podjetij, tako da presežejo segment MSP, lastniškega financiranja malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo ter razvoja podeželja in lokalnega razvoja bi bilo treba podjetja, v katerih delež kapitala nekaterih kategorij vlagateljev, ki pozitivno vplivajo na financiranje in ustvarjanje podjetij, znaša 25 % ali več, kljub temu šteti za neodvisna. To bi moralo veljati tudi za naložbe „poslovnih angelov“ (posamezniki ali skupine posameznikov z redno naložbeno dejavnostjo s tveganim kapitalom) v vrednosti do 5 000 000 EUR, saj ti v primerjavi z drugimi vlagatelji tveganega kapitala podjetniku pomagajo s svojimi izkušnjami, veščinami in stiki. Njihove naložbe v lastniški kapital dopolnjujejo tudi dejavnosti vlagateljev tveganega kapitala.
(15)Da bi ohranili zmožnost inovativnih podjetij, da za financiranje svojega poslovanja ali rasti zbirajo sredstva iz alternativnih investicijskih skladov, na primer skladov tveganega ali zasebnega kapitala, se takšni subjekti ne bi smeli šteti za povezana podjetja za namene izračuna števila zaposlenih in finančnih zgornjih mej iz tega priporočila. Da bi se upoštevale sedanje tržne prakse vlaganja v inovativna podjetja prek skladov tveganega ali zasebnega kapitala, je primerno določiti, da se v primeru, da podjetja ter alternativni investicijski sklad in njegov upravitelj vodijo ločene računovodske evidence in da ima alternativni investicijski sklad vnaprej določeno naložbeno strategijo za izstop iz zadevnega podjetja, vključno z realizacijo vrednosti s prodajo podjetja ali drugimi sredstvi, taki subjekti ne bi smeli šteti za povezana podjetja.
(16)Za poenostavitev zadev bi morale države članice in podjetja pri opredeljevanju povezanih podjetij uporabiti pogoje iz člena 22 Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta, če so ti pogoji primerni za namene tega priporočila. Za spodbujanje kapitalskih naložb v mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo bi bilo treba za nekatere vrste vlagateljev domnevati, da nimajo prevladujočega vpliva na zadevno podjetje, če se neposredno ali posredno ne vključujejo v njegovo upravljanje v skladu z določbami člena 2(15) Direktive 2013/34/EU.
(17)V ustreznih primerih bi bilo treba upoštevati tudi razmerja med podjetji, ki nastanejo prek fizičnih oseb, da bodo prednosti drugačnih pravil ali ukrepov za mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo koristila le tistim podjetjem, ki to dejansko potrebujejo. Da bi omejili preučevanje teh primerov na strogi minimum, bi bilo treba preučevanje takih razmerij omejiti na upoštevni trg ali na sosednje trge na podlagi Obvestila Komisije o opredelitvi upoštevnega trga za namene konkurenčnega prava Skupnosti.
(18)Da ne bo prihajalo do samovoljnih razlik med različnimi javnimi organi države članice, pa tudi zaradi potrebe po pravni varnosti, je treba potrditi, da podjetje z najmanj 25 % svojega kapitala ali glasovalnih pravic pod nadzorom javnega organa ni malo podjetje s srednje veliko tržno kapitalizacijo.
(19)Da bi zmanjšali administrativno breme za podjetja ter poenostavili in pospešili upravno obravnavo primerov, v katerih se zahteva status malega podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, bi bilo treba podjetjem dovoliti, da z uradno izjavo potrdijo nekatere svoje značilnosti.
(20)Podrobno je treba določiti število zaposlenih za obravnavanje podjetja kot malega podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo. Za spodbujanje razvoja poklicnega usposabljanja pri izračunu števila zaposlenih ne bi smeli upoštevati vajencev in študentov s pogodbo o poklicnem usposabljanju. Podobno pri tem izračunu ne bi smeli upoštevati zaposlenih na porodniškem ali starševskem dopustu.
(21)Različne vrste podjetij, bodisi neodvisna, partnerska ali povezana, ki se opredelijo na podlagi razmerja z drugimi podjetji in udeležbe v njih, ustrezajo stopnjam povezovanja, ki se objektivno razlikujejo. Zato je primerno priporočiti uporabo ločenih postopkov za vsako od teh vrst podjetij, kadar se računajo količine, ki predstavljajo njihove dejavnosti in gospodarsko moč.
(22)Da bo lahko Komisija vodila evidenco o uporabi opredelitve malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo iz tega priporočila ali o sklicevanju nanjo, bi bilo treba od držav članic, EIB in EIS zahtevati, da Komisijo obveščajo o uporabi opredelitve ali sklicevanju nanjo.
(23)Da bo lahko Komisija pripravila statistiko, ki bo obravnavala to opredelitev, bi bilo treba zbrati informacije o dodatnih merilih velikosti (promet, bilančna vsota). V izogib dodatnim raziskavam in za omejitev bremena za podjetja bi morali nacionalni statistični organi pridobiti trajen dostop do ustreznih upravnih virov v državah članicah –
PRIPOROČA:
1.To priporočilo se nanaša na opredelitev malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki se uporablja v politikah Unije znotraj Unije in Evropskega gospodarskega prostora.
2.Države članice, Evropska investicijska banka (EIB) in Evropski investicijski sklad (EIF) naj:
(a)pri izvajanju svojih programov, usmerjenih v mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, uporabljajo opredelitev iz Priloge;
(b)sprejmejo potrebne ukrepe za uporabo velikostnega razreda iz točke 2 Priloge, zlasti kar zadeva spremljanje njihove uporabe finančnih instrumentov Unije.
3.Zgornje meje iz točke 2 Priloge bi bilo treba obravnavati kot maksimalne vrednosti. Države članice, EIB in EIF lahko uporabijo nižje zgornje meje. Pri izvajanju nekaterih politik se lahko odločijo tudi, da uporabijo samo merilo števila zaposlenih, če je to primerno in ne posega v pravila konkurenčnega prava Unije in pravila Unije o državni pomoči.
4.Statistiko, ki jo pripravi Komisija, bi bilo treba predstaviti z uporabo opredelitve malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo iz Priloge. Komisija poziva države članice, naj nacionalnim statističnim organom zagotovijo dostop do ustreznih upravnih virov podatkov, da se omogoči priprava primerljive evropske statistike in obenem čim bolj zmanjša breme poročanja
5.Zakonodaja ali programi Unije, ki se spreminjajo ali sprejemajo in v katerih se pojavi izraz „malo podjetje s srednje veliko tržno kapitalizacijo“ ali katerih poudarek je na podjetjih, ki ustrezajo specifikacijam iz Priloge, bi se morali sklicevati na opredelitev iz tega priporočila.
6.Sedanje programe Unije, ki se nanašajo na mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, bi bilo treba kot prehodni ukrep še naprej izvajati v korist podjetij, ki so se ob njihovem sprejetju štela za mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo. Pravno zavezujoče obveznosti, ki jih je Komisija sprejela na podlagi teh programov, bi morale ostati nespremenjene.
7.Ob vsaki spremembi opredelitve malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo v programih je priporočljivo uporabiti opredelitev iz Priloge.
8.Komisija bi morala do 31. maja 2030 pregledati uporabo opredelitve iz Priloge, da bi se upoštevale izkušnje in gospodarski razvoj v Uniji.
9.Komisija bi morala pri pregledu opredelitve v skladu s točko 8 zagotoviti, da ne pride do prekrivanja z opredelitvijo malih in srednjih podjetij iz Priporočila 2003/361/ES.
10.To priporočilo je naslovljeno na države članice, EIB in EIF.
11.Države članice, EIB in EIF morajo Komisijo do 31. decembra 2026 obvestiti o morebitnih ukrepih, ki jih sprejmejo za uveljavitev tega priporočila.
12.Države članice, EIB in EIF morajo Komisijo brez nepotrebnega odlašanja tudi obvestiti o vseh sprejetih ukrepih, ki se nanašajo na opredelitev malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo iz Priloge, jo kopirajo ali kako drugače uporabljajo.
V Bruslju, 21.5.2025
Za Komisijo
Stéphane Séjourné
izvršni podpredsednik
PRILOGA
Opredelitev malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo
1.Podjetje
Podjetje je vsak subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na njegovo pravno obliko. To vključuje partnerstva ali združenja, ki se redno opravljajo gospodarsko dejavnost.
2.Meje glede števila zaposlenih in finančne zgornje meje
Kategorijo malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo sestavljajo podjetja, ki niso mala in srednja podjetja v skladu s Priporočilom 2003/361/ES, imajo manj kot 750 zaposlenih, njihov letni promet ne presega 150 milijonov EUR ali njihova letna bilančna vsota ne presega 129 milijonov EUR.
3.Vrste podjetij, upoštevane pri izračunu števila zaposlenih in finančnih zneskov
3.1„Neodvisno podjetje“ je vsako podjetje, ki ni opredeljeno kot partnersko podjetje v smislu točke 3.2 ali povezano podjetje v smislu točke 3.5.
3.2„Partnerska podjetja“ so vsa podjetja, ki niso opredeljena kot povezana podjetja v smislu točke 3.4, pri čemer ima eno podjetje (podjetje višje v lastniški verigi) samo ali skupaj z enim ali več povezanimi podjetji v smislu točke 3.5 v lasti najmanj 25 % kapitala ali glasovalnih pravic drugega podjetja (podjetje nižje v lastniški verigi).
3.3Podjetje se razen v primerih iz točke 3.4 ne obravnava kot malo podjetje s srednje veliko tržno kapitalizacijo, če najmanj 25 % kapitala ali glasovalnih pravic ni v neposredni ali posredni, skupni ali posamezni lasti enega ali več javnih organov.
3.4Z odstopanjem od točke 3.2 se podjetje lahko obravnava kot neodvisno, torej kot podjetje, ki nima partnerskih podjetij, kljub temu da imajo najmanj 25 % kapitala ali glasovalnih pravic naslednji vlagatelji, če ti vlagatelji posamezno ali skupaj niso povezani z zadevnim podjetjem v smislu odstavka 3.5:
(a)javne investicijske družbe, skladi tveganega ali zasebnega kapitala, posamezniki ali skupine posameznikov, ki redno vlagajo lastniški kapital v podjetja, ki ne kotirajo na borzi (poslovni angeli), če je skupno vlaganje teh poslovnih angelov v isto podjetje manjše od 5 000 000 EUR;
(b)univerze ali neprofitni raziskovalni centri;
(c)institucionalni vlagatelji, vključno z regionalnimi razvojnimi skladi;
(d)avtonomne lokalne oblasti z letnim proračunom, manjšim od 10 milijonov EUR, in z manj kot 5 000 prebivalci.
3.5„Povezana podjetja“ so podjetja, med katerimi obstaja eno naslednjih razmerij:
(a)podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov v drugem podjetju;
(b)podjetje ima pravico, da imenuje ali odstavi večino članov upravnega, upravljavskega ali nadzornega organa v drugem podjetju;
(c)podjetje ima pravico, da izvaja prevladujoč vpliv nad drugim podjetjem na podlagi pogodbe, podpisane z navedenim podjetjem, ali določbe v aktu o ustanovitvi ali statutu navedenega podjetja;
(d)podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi sporazuma z drugimi delničarji ali družbeniki tega podjetja samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov v tem podjetju.
Domneva, da v podjetju ni prevladujočega vpliva, obstaja, če se vlagatelji iz točke 3.4 neposredno ali posredno ne vključujejo v upravljanje zadevnega podjetja, ne glede na svoje pravice kot delničarji podjetja.
3.5.1Kot povezana se obravnavajo tudi podjetja, ki imajo z enim ali več povezanimi podjetji katero koli razmerje, navedeno v odstavku 3.5, ali kateri koli vlagatelj iz točke 3.4.
3.5.2Tudi podjetja, ki so v enem ali drugem razmerju iz točke 3.5 prek fizične osebe ali skupine fizičnih oseb, ki skupno delujejo, se prav tako obravnavajo kot povezana podjetja, če opravljajo svojo dejavnost ali del svoje dejavnosti na istem zadevnem trgu ali na sosednjih trgih. Za namene te točke „sosednji trg“ pomeni trg za izdelek ali storitev, ki je neposredno nad ali pod upoštevnim trgom.
Podjetje lahko poda uradno izjavo o svojem statusu neodvisnega podjetja, partnerskega podjetja ali povezanega podjetja, vključno s podatki o zgornjih mejah iz točke 2.
3.5.3Kadar v podjetje sredstva vloži alternativni investicijski sklad, kot je opredeljen v členu 4(1), točka (a), Direktive 2011/61/EU, , se za namene točke 3.5 naslednji subjekti ne bi smeli šteti za „povezana podjetja“:
(a)navedeno podjetje in navedeni alternativni investicijski sklad;
(b)navedeno podjetje in upravitelj navedenega alternativnega investicijskega sklada;
(c)navedeno podjetje in drugo podjetje, v katerega je sredstva vložil navedeni alternativni investicijski sklad.
Prvi pododstavek se uporablja, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a)alternativni investicijski sklad in njegov upravitelj ter zadevna podjetja vodijo ločene računske evidence;
(b)alternativni investicijski sklad in njegov upravitelj imajo vnaprej določeno naložbeno strategijo za izstop iz zadevnega podjetja ali podjetij, vključno z realizacijo vrednosti s prodajo podjetja ali drugimi sredstvi.
4.Izjavo lahko poda tudi, če je kapital razpršen tako, da ni mogoče natančno določiti, v čigavi lasti je, v tem primeru lahko podjetje v dobri veri izjavi, da lahko upravičeno domneva, da eno podjetje ali več medsebojno povezanih podjetij skupaj nima v lasti 25 % kapitala ali več. Take izjave se podajo, ne da bi to vplivalo na preverjanja in preiskave v skladu z nacionalnimi pravili ali pravili Unije. Podatki za določanje števila zaposlenih ter finančni zneski in referenčna obdobja
4.1Podatki glede števila zaposlenih in finančnih zneskov so podatki, ki se navezujejo na zadnje potrjeno obračunsko obdobje in se izračunajo na letni osnovi. Upoštevajo se od datuma zaključka računovodskih izkazov. Višina prometa se izračuna brez davka na dodano vrednost in drugih posrednih davkov.
4.2Če podjetje na dan zaključka poslovnih knjig ugotovi, da je za preteklo leto preseglo ali padlo pod zaposlitveni prag ali najvišje finančne vrednosti iz točke 2, izgubi ali pridobi status malega podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo samo, če se to ponovi v dveh zaporednih finančnih letih.
4.3V primeru novoustanovljenih podjetij, katerih zaključni računi še niso bili potrjeni, se podatki, ki se uporabijo, izpeljejo iz ocene v dobri veri med finančnim letom.
5.Število zaposlenih
5.1Število zaposlenih ustreza številu zaposlenih za polni delovni čas, ki so delali v zadevnem podjetju ali v imenu tega podjetja vse obravnavano leto (v nadaljnjem besedilu: letne delovne enote). Delo oseb, ki niso delale vse leto, delo s krajšim delovnim časom ne glede na trajanje dela ter delo sezonskih delavcev se upošteva kot delež letnih delovnih enot. Osebje podjetja sestavljajo:
(a)zaposleni;
(b)osebe, ki opravljajo delo za podrejeno podjetje in se po nacionalni zakonodaji obravnavajo kot zaposleni;
(c)lastniki-upravljavci;
(d)partnerji, ki se redno vključujejo v dejavnost podjetja in imajo koristi od finančnih prednosti podjetja.
5.2Vajenci ali študentje, vključeni v poklicno usposabljanje na podlagi vajeniške pogodbe ali pogodbe o poklicnem usposabljanju, niso del osebja podjetja. Trajanje porodniškega ali starševskega dopusta ni všteto.
6.Določitev podatkov o podjetju
6.1Za neodvisna podjetja se podatki, tudi o številu zaposlenih, določajo izključno na podlagi računovodskih izkazov navedenega podjetja.
6.2Za podjetje, ki ima partnerska podjetja ali povezana podjetja iz točke 3, se podatki, tudi glede števila zaposlenih, določijo na podlagi računovodskih izkazov in drugih podatkov podjetja oziroma na podlagi konsolidiranih računovodskih izkazov podjetja ali računovodskih izkazov, v katere je podjetje vključeno s konsolidacijo, če ti obstajajo.
Podatkom iz prvega pododstavka je treba prišteti podatke za vsako partnersko podjetje zadevnega podjetja, ki se z vidika lastniške verige nahaja neposredno nad zadevnim podjetjem ali pod njim. Vsota podatkov za skupino je sorazmerna z deležem kapitala ali glasovalnih pravic, kar je večje. Pri navzkrižnih lastništvih velja višji odstotek.
Podatkom iz prvega in drugega pododstavka je treba prišteti 100 % podatkov za vsako podjetje, ki je neposredno ali posredno povezano z zadevnim podjetjem, kadar podatki niso bili že vključeni v zaključne račune s konsolidacijo.
6.3Podatki o partnerskih podjetjih zadevnega podjetja za uporabo točke 6.2 izhajajo iz njihovih zaključnih računov in drugih podatkov v konsolidirani obliki, če ti obstajajo. Tem je treba prišteti 100 % podatkov za vsako podjetje, ki je povezano z navedenimi partnerskimi podjetji, razen če njihovi podatki niso bili že vključeni s konsolidacijo.
Podatki o podjetjih, povezanih z zadevnim podjetjem, za uporabo točke 6.2 izhajajo iz njihovih računovodskih izkazov in drugih podatkov v konsolidirani obliki, če ti obstajajo. Tem podatkom se sorazmerno prištejejo podatki vsakega morebitnega partnerskega podjetja navedenega povezanega podjetja, ki se z vidika lastniške verige nahaja neposredno nad ali pod zadevnim podjetjem, razen če so bili ti podatki že vključeni v konsolidirane zaključne račune v odstotku, ki je najmanj sorazmeren z odstotkom, ugotovljenim na podlagi točke 6.2, drugi odstavek.
6.4Če v konsolidiranih računovodskih izkazih ni podatkov o osebju zadevnega podjetja, se ti podatki izračunajo s sorazmerno vsoto podatkov za partnerska podjetja ter s prištevanjem podatkov podjetij, s katerimi je zadevno podjetje povezano.
