OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE DELEGIRANEGA AKTA
Cilj Uredbe (EU) 2019/125 (v nadaljnjem besedilu: Uredba) o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo kruto, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje 1 , je v državah zunaj EU preprečevati smrtne kazni na eni strani ter mučenje ali drugo kruto, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje na drugi strani.
Uredba razlikuje med:
— blagom, ki je v svoji osnovi namenjeno zlorabi in se z njim nikakor ne sme trgovati (Priloga II), ter
— blagom, ki se lahko uporablja zakonito, na primer oprema za kazenski pregon (Priloga III) in blago za terapevtsko uporabo (Priloga IV).
Trgovina z blagom s seznama v prilogah III in IV je pri izvozu iz Evropske unije ali tranzitu skozi njo oziroma pri dostavi v tretjo državo kot rezultat posredniških storitev ali tehnične pomoči pod učinkovitim nadzorom.
Uredba je bila zasnovana kot „živ instrument“, ki vključuje mehanizme, ki Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji omogočajo, da se skupaj odzovejo na spremembe na mednarodnem varnostnem trgu ter v naravi uporabe in zlorabe opreme za kazenski pregon ter obravnavajo tehnološki razvoj v trgovini.
Seznam blaga, opisanega v Uredbi, je treba posodabljati, da bi na eni strani ustrezal spremembam na mednarodnem varnostnem trgu, na katerem pogosto prihaja do tehnološkega in tržnega razvoja, na drugi strani pa spremembam pri uporabi in zlorabi opreme za kazenski pregon, kot je navedeno v poročilu Komisije o pregledu iz leta 2020 2 . Da bi uredba še naprej ustrezala svojemu namenu, se mora odzivati tudi na nastajajoče trende in izzive, ki so bili v zadnjih letih ugotovljeni v zvezi z mučenjem in grdim ravnanjem brez odvzema prostosti v okviru zatiranja miroljubnih protestov. V zadnjih letih organi kazenskega pregona v nekaterih državah redno zlorabljajo tako imenovano manj smrtonosno orožje, vključno s solzivcem, vodnimi topovi in gumijastimi naboji, da bi zatrli nestrinjanje in utišali miroljubne protestnike, kar je prispevalo k vse večjemu številu hudo poškodovanih ali ubitih državljanov. Protestniki v nekaterih delih sveta so vse pogosteje žrtve pretirane, nezakonite ali nepotrebne uporabe sile 3 .
Sedanji seznam blaga je bil nazadnje posodobljen z Uredbo (EU) 2016/2134 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. novembra 2016 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1236/2005 o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje 4 .
Ta delegirani akt predstavlja spremembe seznama blaga, opisanega v prilogah II in III. Priloga II vsebuje blago, ki je praktično uporabno zgolj za izvršitev smrtne kazni, za mučenje in drugo kruto, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje. Priloga III zadeva določeno blago, ki bi se lahko uporabilo za mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje:
blago, ki se v osnovi uporablja za namene kazenskega pregona;
blago, ki glede na svojo obliko in tehnične lastnosti pomeni resno tveganje za uporabo za mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje.
Delegirani akt prepoveduje orožje, naprave in opremo za razširjanje kemičnih snovi za onesposobitev ali dražilnih kemičnih snovi ter nekaterih sorodnih snovi, ki ni primerno za to, da bi ga organi odkrivanja in pregona uporabljali za obvladovanje oseb, obvladovanje nemirov ali za samozaščito. Delegirani akt poleg tega prepoveduje blago, pri katerem obstaja velika nevarnost povzročanja bolečin ali trpljenja, ki je tako hudo, da lahko pomeni mučenje ali kruto, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje.
Spremembe temeljijo predvsem na sklepih poročila Komisije iz leta 2020 v zvezi z obsegom blaga 5 , delu neformalne skupine strokovnjakov Komisije za izvajanje Uredbe, poročilih posebnega poročevalca ZN za mučenje 6 in organizacij, ki se ukvarjajo z varstvom človekovih pravic, ter na ustreznih mednarodnih standardih na tem področju 7 . Standardna minimalna pravila ZN za ravnanje z zaporniki (revidirana leta 2015 in imenovana pravila Nelsona Mandele) na primer prepovedujejo uporabo sredstev prisile, ki so sama po sebi ponižujoča ali boleča, saj ne izpolnjujejo nobenega zakonitega namena kazenskega pregona, ki ga ni mogoče doseči s standardnimi sredstvi za vklepanje rok ali nog, kar pojasnjuje vključitev verig za vklenitev več oseb v Prilogo II, čeprav so bile prej vključene v Prilogo III.
2.POSVETOVANJA PRED SPREJETJEM AKTA
Člen 29(4) Uredbe določa, da se „Komisija [...] pred sprejetjem delegiranega akta v skladu s členom 22(4) Uredbe (EU) 2016/1076 posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenuje vsaka država članica, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016“ 8 .
V uvodni izjavi 46 Uredbe je navedeno, da je „zlasti [...] pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje“.
Poleg tega je v uvodni izjavi 48 Uredbe navedeno: „če bi se Komisija odločila, da se s skupino posvetuje pri pripravi delegiranih aktov, bi morala to storiti v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje“.