PRILOGA

1. SPLOŠNO

I. V tej prilogi „navodila za uporabo elektronskega vmesnika vozila“ pomenijo osnovne diagnostične informacije in informacije o pregledu vgradnje, zlasti:

I.1 opis položaja elektronskega vmesnika vozila in dostopa do tega vmesnika za posamezno vozilo;

I.2 informacije o tem, ali določeni sistem podpira diagnostično interakcijo (Da/Ne). Če je odgovor pritrdilen:

I.2.1specifikacijo tipov vodil in protokolov za posamezno vozilo;

I.2.2specifikacijo komunikacijskih parametrov pregledanega sistema/funkcije za posamezno vozilo;

I.3 informacije o originalno nameščenem sistemu za posamezno vozilo.

II. Tehnični podatki o vozilu, ki zadevajo vozila kategorije L in vozila, ki ne sodijo na področje uporabe Direktive 2014/45/EU, so navedeni informativno.

2. INFORMACIJE ZA PREGLEDE

Postavka	Metoda	Potrebne informacije		Kategorija, za katero so potrebne informacije
				< 3,5 t	> 3,5 t	O	L	T
1. ZAVORNA OPREMA
1.1 Mehansko stanje in delovanje
1.1.1 Pedal delovne zavore/tečaj ročnega vzvoda	Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema. Opomba: vozila z zavornimi sistemi s pomožno silo je treba pregledati, ko je motor izključen.
1.1.2 Stanje pedala/ročnega vzvoda in prosti hod naprave za upravljanje zavor	Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema Opomba: vozila z zavornimi sistemi s pomožno silo je treba pregledati, ko je motor izključen.
1.1.3 Podtlačna črpalka ali kompresor in rezervoarji	Vizualni pregled sestavnih delov pri normalnem delovnem tlaku. Preveriti je treba čas, potreben za ustvarjanje varne delovne vrednosti zračnega tlaka/podtlaka, ter delovanje opozorilne naprave, večkrožnega varnostnega ventila in razbremenilnega ventila.	Tlak/največji odklopni – najmanjši vklopni v [barih] Glejte točko 5.1.4.5.2 Pravilnika ZN št. 13.			X
		Statični tlak zapiranja zaščitnega ventila z več tokokrogi [bar] Glejte točko 5.1.4.5.2 Pravilnika ZN št. 13.			X			X
1.1.4 Opozorilnik ali merilec, ki kaže prenizek tlak	Preverjanje delovanja.
1.1.5 Ročno upravljani krmilni ventil zavore	Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema.
1.1.6 Sprožilo parkirne zavore, upravljalni vzvod, zaskočka parkirne zavore, elektronska parkirna zavora	Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema.	Splošni opis za elektronsko parkirno zavoro		X	X			X
1.1.7 Zavorni ventili (nožni ventili, razbremenitve, regulatorji itd.)	Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema.
1.1.8 Spojke za zavore priklopnega vozila (električne in pnevmatske)	Izklopite in ponovno vklopite spojko zavornega sistema med vlečnim vozilom in priklopnim vozilom.
1.1.9 Tlačna posoda hranilnika energije	Vizualni pregled.
1.1.10 Servozavorne enote, glavni zavorni valj (hidravlični sistemi)	Vizualni pregled sestavnih delov, po možnosti med delovanjem zavornega sistema.
1.1.11 Toge zavorne cevi	Vizualni pregled sestavnih delov, po možnosti med delovanjem zavornega sistema.
1.1.12 Gibljive zavorne cevi	Vizualni pregled sestavnih delov, po možnosti med delovanjem zavornega sistema.
1.1.13 Zavorne obloge in ploščice	Vizualni pregled.	Metoda ocenjevanja obrabe in meja obrabe Glejte točki 5.2.1.11.2 in 5.2.2.8.2 Pravilnika ZN št. 13.		X	X	X	X
1.1.14 Zavorni bobni, zavorni koluti	Vizualni pregled.	Metoda ocenjevanja obrabe in meja obrabe Glejte točki 5.2.1.11.2 in 5.2.2.8.2 Pravilnika ZN št. 13.		X	X	X
1.1.15 Zavorni potegi, drogovi, vzvodi, spoji	Vizualni pregled sestavnih delov, po možnosti med delovanjem zavornega sistema.
1.1.16 Zavorna sprožila (vključno z vzmetnimi zavorami ali hidravličnimi valji)	Vizualni pregled sestavnih delov, po možnosti med delovanjem zavornega sistema.	Tip zavornega valja, delovni/parkirni Največji gib [mm] Dolžina vzvoda [mm] Glejte točko 5.1.4.5.2 Pravilnika ZN št. 13.			X	X
1.1.17 Ventil za zaznavanje obremenitve	Vizualni pregled sestavnih delov, po možnosti med delovanjem zavornega sistema.	Vhodni tlak [bar]			X	X
		Izhodni tlak za x % največje obremenitve osi [bar] Priloga 10 7.4 + diagram 5 Pravilnika ZN št. 13.			X	X
1.1.18 Regulatorji zračnosti in opozorilniki	Vizualni pregled.	Največji gib [mm] Glejte točko 5.1.4.5.2 Pravilnika ZN št. 13.			X	X
		Način delovanja [samodejen/ročen prilagojen]			X	X
1.1.19 Trajnostni zavorni sistem (kadar je nameščen ali zahtevan)	Vizualni pregled.
1.1.20 Samodejno delovanje zavor priklopnega vozila	Izklopite spojko zavornega sistema med vlečnim vozilom in priklopnim vozilom.
1.1.21 Celoten zavorni sistem	Vizualni pregled.
1.1.22 Preskusne povezave (kadar so nameščene ali zahtevane)	Vizualni pregled.	Položaj in identifikacija preskusnih povezav Glejte točko 5.1.4.2 Pravilnika ZN št. 13.			X	X
		Položaj in identifikacija preskusnih povezav Glejte Prilogo I. 2.1.8.1 k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2015/68						X
1.1.23 Naletna zavora	Vizualni pregled in pregled delovanja.
1.2 Zmogljivost in učinkovitost delovne zavore
1.2.1 Zmogljivost	Med preskušanjem na napravi za preskušanje zavor, ali če to ni mogoče, med preskušanjem na cesti, postopoma povečajte zmogljivost do najvišje moči.	Posebne zahteve za preskušanje vozila na napravi za preskušanje zavor (način preskušanja)		X	X	X	X	X
1.2.2 Učinkovitost	Preskušanje na napravi za preskušanje zavor ali, če to zaradi tehničnih razlogov ni mogoče, preskušanje na cesti z uporabo merilnika pojemkov hitrosti, da se določi zavorni koeficient glede na največjo dovoljeno maso ali, v primeru polpriklopnikov, na vsoto dovoljenih osnih obremenitev. Vozila ali priklopna vozila z največjo dovoljeno maso, ki presega 3,5 tone, je treba pregledati na podlagi standardov ISO 21069 ali enakovrednih metod. Preskušanje na cesti je treba izvajati v suhih razmerah na ravni cesti.	Projektni tlak sistema za največjo obremenitev [bar] Glejte točko 5.1.4.5.2 Pravilnika ZN št. 13.			X	X
		Referenčna zavorna sila [kN] pri vhodnem tlaku [bar] za os 1			X	X
		Referenčna zavorna sila [kN] pri vhodnem tlaku [bar] za os 2			X	X
		Referenčna zavorna sila [kN] pri vhodnem tlaku [bar] za os 3			X	X
		Referenčna zavorna sila [kN] pri vhodnem tlaku [bar] za os 4 Glejte točko 5.1.4.6.2 Pravilnika ZN št. 13.			X	X
		Računski tlak za posamezno os			X	X
1.3 Zmogljivost pomožne zavore (v sili) in učinkovitost (če deluje prek ločenega sistema)
1.3.1 Zmogljivost	Če je pomožni zavorni sistem ločen od delovnega zavornega sistema, uporabite postopek, opredeljen v 1.2.1.	Splošni opis sistema, vključno s tokokrogi (jasna opredelitev pomožne zavore)		X	X			X
1.3.2 Učinkovitost	Če je pomožni zavorni sistem ločen od delovnega zavornega sistema, uporabite postopek, opredeljen v 1.2.2.
1.4 Zmogljivost in učinkovitost parkirne zavore
1.4.1 Zmogljivost	Zavoro uporabite med preskušanjem na napravi za preskušanje zavor.	Splošni opis sistema, vključno s priporočenim preskusnim postopkom, če dinamični preskus (na napravi za preskušanje zavor ali preskus na cesti) ni možen.		X	X	X
1.4.2 Učinkovitost	Preskušanje na napravi za preskušanje zavor. Če to ni mogoče, pa preskušanje na cesti z uporabo prikazovalnega ali zapisovalnega merilnika pojemkov hitrosti ali z vozilom na strmini z znanim naklonom.
1.5 Zmogljivost trajnostnega zavornega sistema	Vizualni pregled in, kadar je to mogoče, preskus, ali sistem deluje.	Splošni opis			X
1.6 Protiblokirni zavorni sistem (ABS)	Vizualni pregled in pregled opozorilne naprave in/ali uporaba elektronskega vmesnika vozila.	Navodila za uporabo elektronskega vmesnika vozila		X	X	X	X	X
1.7 Elektronski zavorni sistem (EBS)	Vizualni pregled in pregled opozorilne naprave in/ali uporaba elektronskega vmesnika vozila.	Navodila za uporabo elektronskega vmesnika vozila		X	X	X		X
1.8 Zavorna tekočina	Vizualni pregled.
2. KRMILJENJE
2.1 Mehansko stanje
2.1.1 Stanje krmilnega mehanizma	Ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu ter se kolesa ne dotikajo tal ali so na vrtljivem podstavku, zavrtite volan od ene do druge skrajne lege. Vizualni pregled delovanja krmilnega mehanizma.
2.1.2 Pritrditev ohišja krmilnega mehanizma	Ko je vozilo na jašku ali dvigalu ter so kolesa na tleh pod maso vozila, zavrtite volan/krmilo v smeri urinega kazalca in v nasprotni smeri ali uporabite posebej prilagojen detektor zračnosti koles. Vizualni pregled pritrditve ohišja na podvozje.
2.1.3 Stanje krmilnega vzvodja	Ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu ter so kolesa na tleh, zavrtite volan v smeri urinega kazalca in v nasprotni smeri ali uporabite posebej prilagojen detektor zračnosti koles. Vizualni pregled sestavnih elementov krmilja glede obrabe, zloma in varnosti.
2.1.4 Delovanje krmilnega vzvodja	Ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu ter so kolesa na tleh, zavrtite volan v smeri urinega kazalca in v nasprotni smeri ali uporabite posebej prilagojen detektor zračnosti koles. Vizualni pregled sestavnih elementov krmilja glede obrabe, zloma in varnosti.
2.1.5 Servokrmiljenje	Preverite puščanje in raven tekočine hidravličnih zavor (če je vidno) v krmilnem sistemu. Ko so kolesa na tleh in motor deluje, preverite, ali sistem servokrmiljenja deluje.
2.2 Volan, drog in krmilo
2.2.1 Stanje volana/krmila	Ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu ter je masa vozila na tleh, porinite in povlecite volan v smeri droga ter porinite volan/krmilo v različne smeri pod pravim kotom na drog/vilice. Vizualni pregled zračnosti in stanja gibljivih spojk ali kardanskih zgibov.
2.2.2 Krmilni drog/jarmi, vilice in blažilniki krmila	Ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu ter je masa vozila na tleh, porinite in povlecite volan v smeri droga ter porinite volan/krmilo v različne smeri pod pravim kotom na drog/vilice. Vizualni pregled zračnosti in stanja gibljivih spojk ali kardanskih zgibov.	Nameščeni blažilnik krmila (DA/NE)					X
2.3 Zračnost krmiljenja	Ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu ter je masa vozila na kolesih, je motor, če je mogoče, prižgan pri vozilih s servokrmiljenjem, kolesa pa so naravnana naprej, narahlo obrnite volan v smeri urinega kazalca in v nasprotni smeri, kolikor je mogoče, ne da bi premaknili kolesa. Vizualni pregled prostega hoda.
2.4 Nastavitev koles (X)2	Preverite nastavitev krmiljenih koles z ustrezno opremo.
2.5 Vrtljivi podstavki krmiljene osi priklopnega vozila	Vizualni pregled ali uporaba posebej prilagojenega detektorja zračnosti koles.
2.6 Elektronsko servokrmiljenje (EPS)	Vizualni pregled in preverjanje skladnosti med kotom volana in kotom koles pri ugasnjenem/prižganem motorju in/ali uporaba elektronskega vmesnika vozila.	Navodila za uporabo elektronskega vmesnika vozila		X	X
3. VIDLJIVOST
3.1 Vidno polje	Vizualni pregled z vozniškega sedeža.
3.2 Stanje stekla	Vizualni pregled.
3.3 Vzvratna ogledala ali naprave	Vizualni pregled.
3.4 Brisalniki vetrobranskega stekla	Vizualni pregled in pregled delovanja.
3.5 Naprave za pranje vetrobranskega stekla	Vizualni pregled in pregled delovanja.
3.6 Sistem za sušenje stekla (X)2	Vizualni pregled in pregled delovanja.
4. SVETLOBNA IN ELEKTRIČNA OPREMA
4.1 Žarometi
4.1.1 Stanje in delovanje	Vizualni pregled in pregled delovanja.	Kategorija svetlobnega vira [..,…]		X	X		X	X
4.1.2 Poravnava	Z uporabo naprave za usmeritev žarometa ali z uporabo elektronskega vmesnika vozila določite horizontalno usmeritev vsakega žarometa za kratek svetlobni pramen.	Poravnava kratkega svetlobnega pramena [odstotek] za navpični naklon in navpično smer		X	X		X
		Navodila za uporabo elektronskega vmesnika vozila		X	X		X
		Za določanje horizontalne usmeritve z uporabo informacij elektronskega vmesnika vozila na sprožilu premikanja svetlobnega pramena žarometa, da se omogoči ocenjevanje poravnave		X	X		X
4.1.3 Stikala	Vizualni pregled in pregled delovanja ali uporaba elektronskega vmesnika vozila.	Navodila za uporabo elektronskega vmesnika vozila		X	X		X
4.1.4 Skladnost z zahtevami1	Vizualni pregled in pregled delovanja.
4.1.5 Naprava za nastavljanje naklona žarometa (če je obvezno)	Vizualni pregled in pregled delovanja, če je to mogoče, ali uporaba elektronskega vmesnika vozila.	Način delovanja [ročni/samodejni]		X	X		X
		Navodila za uporabo elektronskega vmesnika vozila		X	X		X
4.1.6 Naprava za čiščenje žarometa (če je obvezno)	Vizualni pregled in pregled delovanja, če je to mogoče.	Naprava je obvezna [DA/NE]		X	X
4.2 Prednje in zadnje pozicijske svetilke, bočne in gabaritne svetilke ter svetilke za dnevno vožnjo
4.2.1 Stanje in delovanje	Vizualni pregled in pregled delovanja.	Vgradnja svetilk za dnevno vožnjo [DA/NE]		X	X		X
4.2.2 Stikala	Vizualni pregled in pregled delovanja.
4.2.3 Skladnost z zahtevami1	Vizualni pregled in pregled delovanja.
4.3 Zavorne svetilke
4.3.1 Stanje in delovanje	Vizualni pregled in pregled delovanja.
4.3.2 Stikala	Vizualni pregled in pregled delovanja ali uporaba elektronskega vmesnika vozila.	Vgradnja signala za zaustavitev v sili [DA/NE]		X	X	X
		Navodila za uporabo elektronskega vmesnika vozila		X	X	X
4.3.3 Skladnost z zahtevami1	Vizualni pregled in pregled delovanja.
4.4 Smerne utripalke in varnostne utripalke
4.4.1 Stanje in delovanje	Vizualni pregled in pregled delovanja.
4.4.2 Stikala	Vizualni pregled in pregled delovanja.
4.4.3 Skladnost z zahtevami1	Vizualni pregled in pregled delovanja.
4.4.4 Frekvenca utripanja	Vizualni pregled in pregled delovanja.
4.5 Žarometi za meglo in zadnje svetilke za meglo
4.5.1 Stanje in delovanje	Vizualni pregled in pregled delovanja.
4.5.2 Usmeritev (X)2	Pregled delovanja z uporabo naprave za usmeritev žarometov.
4.5.3 Stikala	Vizualni pregled in pregled delovanja.
4.5.4 Skladnost z zahtevami1	Vizualni pregled in pregled delovanja.
4.6 Žarometi za vzvratno vožnjo
4.6.1 Stanje in delovanje	Vizualni pregled in pregled delovanja.
4.6.2 Skladnost z zahtevami1	Vizualni pregled in pregled delovanja.
4.6.3 Stikala	Vizualni pregled in pregled delovanja.
4.7 Osvetlitev zadnje registrske tablice
4.7.1 Stanje in delovanje	Vizualni pregled in pregled delovanja.
4.7.2 Skladnost z zahtevami1	Vizualni pregled in pregled delovanja.
4.8 Odsevniki, vidne (odsevne) oznake in zadnje označbe
4.8.1 Stanje	Vizualni pregled.
4.8.2 Skladnost z zahtevami1	Vizualni pregled.
4.9 Kontrolne svetilke in kazalniki, obvezni za svetlobno opremo
4.9.1 Stanje in delovanje	Vizualni pregled in pregled delovanja.
4.9.2 Skladnost z zahtevami1	Vizualni pregled in pregled delovanja.
4.10 Električne povezave med vlečnim vozilom in priklopnim vozilom ali polpriklopnikom	Vizualni pregled: če je mogoče, preverite električno neprekinjenost povezave.
4.11 Električna napeljava	Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu, v nekaterih primerih tudi pregled motornega prostora (če je to ustrezno).	Identifikacija napeljave/kablov (npr. barva, zaščita, prečni prerez, velikost), nadzorovanje izolacije (visoka napetost)		X	X		X
		Položaj katere koli visokonapetostne napeljave		X	X		X
4.12 Neobvezne svetilke in odsevniki (X)2	Vizualni pregled in pregled delovanja.
4.13 Akumulator(-ji)	Vizualni pregled.	Položaj akumulatorja(-jev)		X	X		X	X
		Število akumulatorjev		X	X		X	X
		Posebne razporeditve za visokonapetostne akumulatorje		X	X		X
		Informacije o posameznem vozilu (VIN) za stikalo akumulatorja [DA/NE]		X	X		X
		Informacije o posameznem vozilu (VIN) za varovalko akumulatorja [DA/NE]		X	X		X
		Informacije o posameznem vozilu (VIN) za zračenje akumulatorja [DA/NE]		X	X		X
		Informacije o posameznem vozilu (VIN) za način delovanja		X	X		X
5. OSI, KOLESA, PNEVMATIKE IN OBESITEV
5.1 Osi
5.1.1 Osi	Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu. Lahko se uporabijo detektorji zračnosti koles, ki se priporočajo za vozila z največjo skupno maso, ki ne presega 3,5 tone.	Splošni opis, število osi		X	X	X	X	X
5.1.2 Premniki	Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu. Lahko se uporabijo detektorji zračnosti koles, ki se priporočajo za vozila z največjo skupno maso, ki ne presega 3,5 tone. Z navpičnim ali stranskim pritiskom na vsako kolo ugotovite hod med opornikom premnika in premnikom.
5.1.3 Kolesni ležaji	Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu. Lahko se uporabijo detektorji zračnosti koles, ki se priporočajo za vozila z največjo skupno maso, ki ne presega 3,5 tone. Z zibanjem koles ali stranskim pritiskom na vsako kolo ugotovite hod kolesa navzgor glede na premnik.
5.2 Kolesa in pnevmatike
5.2.1 Pesto kolesa	Vizualni pregled.
5.2.2 Kolesa	Vizualni pregled obeh strani vsakega kolesa, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu.	Velikost/mere kolesa/zamik		X	X	X	X	X
5.2.3 Pnevmatike	Vizualni pregled celotne pnevmatike bodisi z rotacijo kolesa, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu in se kolesa ne dotikajo tal, bodisi s premikanjem vozila nazaj in naprej nad jaškom.	Velikost pnevmatik, nosilnost, razred hitrosti		X X X	X X X	X X X	X X X	X X X
		Sistem za nadzor tlaka v pnevmatiki [NE/DA] neposreden/posreden		X	X	X	X	X
3. Sistem obesitve koles
5.3.1 Vzmeti in stabilizator	Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu. Lahko se uporabijo detektorji zračnosti koles, ki se priporočajo za vozila z največjo skupno maso, ki ne presega 3,5 tone.
5.3.2 Amortizerji	Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu, ali z uporabo posebne opreme, če je ta na voljo.
5.3.2.1 Preskušanje učinkovitosti dušenja (X)2	Uporabite posebno opremo in primerjajte razliko na levi in desni strani.
5.3.3 Torzijske cevi, upravljalni vzvodi, obese in ročice obese	Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu. Lahko se uporabijo detektorji zračnosti koles, ki se priporočajo za vozila z največjo skupno maso, ki ne presega 3,5 tone.
5.3.4 Spoji obese	Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu. Lahko se uporabijo detektorji zračnosti koles, ki se priporočajo za vozila z največjo skupno maso, ki ne presega 3,5 tone.
5.3.5 Zračno vzmetenje	Vizualni pregled.
6. PODVOZJE IN POVEZAVA PODVOZJA
6.1 Podvozje ali okvir in povezava
6.1.1 Splošno stanje	Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu.
6.1.2 Izpušne cevi in dušilci zvokov	Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu.
6.1.3 Posoda in cevi za gorivo (vključno s posodo in cevmi za gorivo za ogrevanje)	Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu; pri sistemih na utekočinjeni naftni plin, stisnjeni zemeljski plin ali utekočinjeni zemeljski plin (UNP/SZP/UZP) je treba uporabiti naprave za odkrivanje puščanja.	Splošni opis in položaj, ki vključujeta zaščito		X	X		X	X
6.1.4 Odbijači, naprave za bočno zaščito in zaščito pred podletom od zadaj	Vizualni pregled.	Izvzete bočne zaščitne naprave in/ali zaščite pred podletom od zadaj (DA/NE)			X	X

6.1.5 Nosilec rezervnega kolesa (če je nameščen)	Vizualni pregled.
6.1.6 Naprava za mehansko spajanje in oprema za vleko	Vizualni pregled glede obrabe in pravilnega delovanja, s posebnim poudarkom na kakršni koli nameščeni varnostni napravi in/ali uporabi merilne naprave.
6.1.7 Menjalnik	Vizualni pregled.
6.1.8 Nosilci motorja	Vizualni pregled, ne nujno nad jaškom ali na dvigalu.
6.1.9 Zmogljivost motorja (X)2	Vizualni pregled in/ali uporaba elektronskega vmesnika.	Veljavna konfiguracija krmilne enote motorja		X	X		X	X
		Navodila za uporabo elektronskega vmesnika vozila		X	X		X	X
		Navodila za odčitavanje identifikacijske številke za umerjanje		X	X		X	X
		Informacije o veljavnih identifikacijskih številkah za umerjanje		X	X		X	X
		Identifikacijska številka programske opreme, vključno s kontrolnimi vsotami ali podobnimi podatki za potrjevanje celovitosti		X	X		X	X
6.2 Kabina in nadgradnja
6.2.1 Stanje	Vizualni pregled.
6.2.2 Pritrditev	Vizualni pregled nad jaškom ali na dvigalu.
6.2.3 Vrata in kljuke	Vizualni pregled.
6.2.4 Pod	Vizualni pregled nad jaškom ali na dvigalu.
6.2.5 Vozniški sedež	Vizualni pregled.

6.2.6 Drugi sedeži	Vizualni pregled.	Največje skupno število sedežev (brez voznikovega sedeža)		X	X
		Število sedežev, obrnjenih nazaj		X	X
6.2.7 Krmilne naprave	Vizualni pregled in pregled delovanja.
6.2.8 Stopnice za kabino	Vizualni pregled.

6.2.9 Druge notranje in zunanje naprave in oprema	Vizualni pregled.

6.2.10 Blatniki (zasloni), naprave za preprečevanje škropljenja	Vizualni pregled.
6.2.11 Stojala	Vizualni pregled.
6.2.12 Držala in opore za noge	Vizualni pregled.
7. DRUGA OPREMA
7.1 Varnostni pasovi/sponke in zadrževalni sistemi (kar zadeva kategorijo L: L6/L7)
7.1.1 Varnost pritrditve varnostnih pasov/sponk	Vizualni pregled.	Število in položaj pritrdišč varnostnih pasov		X	X		X	X
7.1.2 Stanje varnostnih pasov/sponk	Vizualni pregled in pregled delovanja.	Kategorija varnostnega pasu za posamezni položaj sedenja		X	X		X	X

7.1.3 Naprava za omejevanje obremenitve varnostnega pasu	Vizualni pregled in/ali uporaba elektronskega vmesnika.	Navodila za uporabo elektronskega vmesnika vozila		X	X		X
7.1.4 Zategovalniki varnostnega pasu	Vizualni pregled in/ali uporaba elektronskega vmesnika.	Navodila za uporabo elektronskega vmesnika vozila		X	X		X
7.1.5 Zračna blazina	Vizualni pregled in/ali uporaba elektronskega vmesnika.	Število zračnih blazin in položaj		X	X		X
		Navodila za uporabo elektronskega vmesnika vozila		X	X		X
7.1.6 Sistemi SRS	Vizualni pregled kontrolne lučke in/ali uporaba elektronskega vmesnika.	Navodila za uporabo elektronskega vmesnika vozila		X	X		X
7.2 Gasilni aparat (X)2	Vizualni pregled.
7.3 Ključavnice in protivlomna naprava	Vizualni pregled in pregled delovanja.

7.4 Varnostni trikotnik (če se zahteva) (X)2	Vizualni pregled.

7.5 Komplet prve pomoči (če se zahteva) (X)2	Vizualni pregled.
7.6 Zagozde koles (klini) (če se zahtevajo) (X)2	Vizualni pregled.
7.7 Zvočna opozorilna naprava	Vizualni pregled in pregled delovanja.
7.8 Merilnik hitrosti	Vizualni pregled ali pregled delovanja med preskušanjem na cesti ali elektronsko.	Navodila za uporabo elektronskega vmesnika vozila			X
7.9 Tahograf (če je nameščen/če se zahteva)	Vizualni pregled.	Položaj senzorjev			X
		Položaj plomb			X			X
7.10 Naprava za omejevanje hitrosti (če je nameščena/če se zahteva)	Vizualni pregled in pregled delovanja, če je na voljo oprema.


7.11 Kilometrski števec, če je na voljo (X)2	Vizualni pregled in/ali uporaba elektronskega vmesnika.	Navodila za uporabo elektronskega vmesnika vozila		X	X		X
7.12 Elektronski nadzor stabilnosti (ESC), če je nameščen/če se zahteva	Vizualni pregled in/ali uporaba elektronskega vmesnika.	Navodila za uporabo elektronskega vmesnika vozila		X	X
8. EMISIJE
8.1 Hrup
8.1.1 Sistem za zmanjševanje hrupa	Subjektivna ocena (če inšpektor meni, da gre lahko za mejno raven hrupa, se lahko opravi preskus hrupa mirujočega vozila z merilnikom hrupa).	Ravni hrupa mirujočega vozila [dB(A) pri 1/min].		X	X		X	X
8.2 Emisije izpušnih plinov
8.2.1 Emisije motorjev s prisilnim vžigom
8.2.1.1 Oprema za uravnavanje emisij izpušnih plinov	Vizualni pregled.	Splošni opis sistema za uravnavanje emisij. Nameščen filter za delce [DA/NE]		X	X
8.2.1.2 Plinaste emisije	– Za vozila do emisijskih razredov Euro 5 in Euro V 1 : Merjenje z uporabo analizatorja izpušnih plinov v skladu z zahtevami(1) ali odčitavanje z naprave OBD. Preskušanje emisij iz izpušne cevi je privzeta metoda ocenjevanja emisij izpušnih plinov. Države članice lahko na podlagi ocene enakovrednosti in ob upoštevanju ustrezne zakonodaje o homologaciji dovolijo uporabo OBD v skladu s priporočili proizvajalca ter drugimi zahtevami. – Za vozila do emisijskih razredov Euro 6 in Euro VI 2 : Merjenje z uporabo analizatorja izpušnih plinov v skladu z zahtevami1 ali odčitavanje z naprave OBD v skladu s priporočili proizvajalca in drugimi zahtevami1. Merjenje se ne uporablja pri dvotaktnih motorjih.	Ravni plinastih emisij, če jih proizvajalec navede		X	X		X
		Informacije o posameznem vozilu (VIN) ali kodi motorja		X	X		X
		Za preskušanje emisij iz izpušne cevi:	Zahteve za predkondicioniranje motorja, kot je najn. temp. olja /temp. vode [°C], in postopki za izvedbo preskusa tipa II na motorju	X	X		X
			Rezultati preskusa tipa II za preverjanje emisij	X	X		X
			Emisije CO pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku [%]	X	X		X
			Emisije CO pri visoki vrtilni frekvenci motorja v prostem teku [%]	X	X		X
			Lambda [ ]	X	X		X
		Za uporabo OBD:	konektorski in komunikacijski protokol (standardni, napajalna napetost, položaj)	X	X
			Seznam kod za diagnostiko napak (razred A, B1 in B2, trenutno samo za težka vozila)	X	X
8.2.2 Emisije motorjev s kompresijskim vžigom
8.2.2.1 Oprema za uravnavanje emisij izpušnih plinov	Vizualni pregled.	Splošni opis sistema za uravnavanje emisij. kot sta: sistem za DeNOx [DA/NE], nameščen filter za delce [DA/NE]		X	X
		Položaj ventila EGR Informacije o posameznem vozilu (VIN)/tipu motorja		X X	X X
8.2.2.2 Motnost Vozila, registrirana ali dana v promet pred 1. januarjem 1980, so izvzeta iz teh zahtev	– Za vozila do emisijskih razredov Euro 5 in Euro V 3 : Motnost izpušnega plina, ki jo je treba meriti med prostim pospeševanjem (brez obremenitve od prostega teka do vrtilne frekvence, ki jo dovoljuje regulator) z ročico menjalnika v nevtralnem položaju in vključeno sklopko, ali odčitavanje z naprave OBD. Preskušanje emisij iz izpušne cevi je privzeta metoda ocenjevanja emisij izpušnih plinov. Države članice lahko na podlagi ocene enakovrednosti dovolijo uporabo OBD v skladu s priporočili proizvajalca ter drugimi zahtevami. – Za vozila do emisijskih razredov Euro 6 in Euro VI 4 : Motnost izpušnega plina, ki jo je treba meriti med prostim pospeševanjem (brez obremenitve od prostega teka do vrtilne frekvence, ki jo dovoljuje regulator) z ročico menjalnika v nevtralnem položaju in vključeno sklopko, ali odčitavanje z naprave OBD v skladu s priporočili proizvajalca in drugimi zahtevami1. Predkondicioniranje vozila: 1. Vozila se lahko preskušajo brez predkondicioniranja, čeprav naj se iz varnostnih razlogov preveri, ali je motor ogret in v zadovoljivem mehanskem stanju. 2. Zahteve za predkondicioniranje: (i) Motor je popolnoma ogret, na primer temperatura motornega olja, merjena s tipalom v cevi paličice za merjenje ravni olja, mora znašati vsaj 80 ºC ali ustrezati normalni temperaturi obratovanja, če je nižja, ali temperatura bloka motorja, merjena z ravnjo infrardečega sevanja, mora biti vsaj enakovredna. Če je ta meritev zaradi konfiguracije vozila nepraktična, se lahko normalna temperatura obratovanja motorja ugotavlja na druge načine, na primer z delovanjem ventilatorja motorja. (ii) Izpušni sistem se očisti z vsaj tremi cikli prostega pospeševanja ali z enakovredno metodo. Preskusni postopek: 1. Motor in morebitno vgrajen turbinski polnilnik morata pred začetkom vsakega cikla prostega pospeševanja doseči vrtilno frekvenco prostega teka. Pri težkih dizelskih motorjih to pomeni, da je treba počakati vsaj 10 sekund po sprostitvi pedala za plin. 2. Za sprožitev vsakega cikla prostega pospeševanja se mora na pedal za plin pritisniti do konca, hitro in nepretrgano (v manj kakor eni sekundi), vendar ne sunkovito, da se doseže največji dovod goriva iz tlačilke za vbrizgavanje goriva. 3. V vsakem ciklu prostega pospeševanja motor doseže vrtilno frekvenco, pri kateri se začne zapora dovoda goriva, ali, pri vozilih z avtomatskimi menjalniki, hitrost, ki jo opredeli proizvajalec, ali, če ti podatki niso na voljo, dve tretjini vrtilne frekvence, pri kateri se začne zapora dovoda goriva, preden se sprosti pedal za plin. To se lahko preveri na primer z nadzorovanjem vrtilne frekvence motorja ali tako, da se omogoči, da preteče dovolj časa od začetnega pritiska na pedal za plin do njegove sprostitve, kar naj pri vozilih kategorij M2, M3, N2 in N3 znaša vsaj dve sekundi. 4. Vozila ne opravijo preskusa samo, če aritmetične srednje vrednosti vsaj zadnjih treh ciklov prostega pospeševanja presegajo mejno vrednost. To se lahko izračuna brez upoštevanja katere koli meritve, ki znatno odstopa od izmerjene srednje vrednosti, ali rezultata katerega koli drugega statističnega izračuna, ki upošteva razpršitev meritev. Države članice lahko omejijo število preskusnih ciklov. 5. Države članice lahko, da bi preprečile nepotrebno preskušanje, ocenijo, da vozila niso opravila preskusa, če njihove izmerjene vrednosti znatno presegajo mejne vrednosti po manj kakor treh ciklih prostega pospeševanja ali po ciklih čiščenja. Prav tako lahko države članice, da bi preprečile nepotrebno preskušanje, ocenijo, da so vozila opravila preskus, če so njihove izmerjene vrednosti znatno pod mejnimi vrednostmi po manj kakor treh ciklih prostega pospeševanja ali po ciklih čiščenja.	Informacije o posameznem vozilu (VIN)/tipu motorja		X	X		X
		Za preskušanje emisij iz izpušne cevi:	Zahteve za predkondicioniranje motorja, kot je najn. temp. olja /temp. vode [°C], in postopki za izvedbo preskusa tipa II na motorju	X	X		X
			Vrednost k, navedena na tablici proizvajalca na vozilu (rezultati preskusa tipa II za preverjanje emisij)	X	X		X
			Vrtilna frekvenca motorja, pri kateri se začne zapora dovoda goriva, pri preskusih tipa II
			Naprava za omejevanje hitrosti motorja za pospeševanje brez obremenitve [DA/NE]	X	X		X
			Opis deaktivacije naprave za omejevanje hitrosti motorja, da se izvede preskus pri prostem pospeševanju	X	X		X
		Za uporabo OBD:	Dovoljene kode za diagnostiko napak pri skeniranju OBD {kode za skupino NOx, 3000 za lahka vozila}	X	X		X
			Konektorski in komunikacijski protokol (standardni, napajalna napetost, položaj)	X	X		X
			Seznam kod za diagnostiko napak (razred A, B1 in B2, trenutno samo za težka vozila)	X	X		X
8.3 Odpravljanje elektromagnetnih motenj
Radijske motnje (X)2
8.4 Druge postavke, povezane z okoljem
8.4.1 Puščanje tekočine
9. DODATNI PRESKUSI ZA VOZILA ZA PREVOZ POTNIKOV KATEGORIJ M2, M3
9.1 Vrata
9.1.1 Vrata za vstop in izstop	Vizualni pregled in pregled delovanja.
9.1.2 Izhodi v sili	Vizualni pregled in pregled delovanja (kadar je to primerno).
9.2 Sistem za sušenje in odmrzovanje stekla (X)2	Vizualni pregled in pregled delovanja.
9.3 Sistem za prezračevanje in ogrevanje (X)2	Vizualni pregled in pregled delovanja.
9.4 Sedeži
9.4.1 Potniški sedeži (vključno s sedeži za spremljevalno osebje)	Vizualni pregled.
9.4.2 Vozniški sedež (dodatne zahteve)	Vizualni pregled.
9.5 Notranja osvetlitev in naprave za določitev destinacije (X)2	Vizualni pregled in pregled delovanja.
9.6 Prehodi, stojišča	Vizualni pregled.
9.7 Stopnišča in stopnice	Vizualni pregled in pregled delovanja (kadar je to primerno).
9.8 Sistem za komuniciranje s potniki (X)2	Vizualni pregled in pregled delovanja.
9.9 Obvestila (X)2	Vizualni pregled.
9.10 Zahteve glede prevoza otrok. (X)2
9.10.1 Vrata	Vizualni pregled.
9.10.2 Signalizacija in posebna oprema	Vizualni pregled.
9.11 Zahteve glede prevoza oseb z zmanjšano mobilnostjo (X)2
9.11.1 Vrata, klančine in dvigala	Vizualni pregled in pregled delovanja.
9.11.2 Zadrževalni sistem za invalidski voziček	Vizualni pregled in pregled delovanja (kadar je to primerno).

9.11.3 Signalizacija in posebna oprema	Vizualni pregled.
9.12 Druga posebna oprema (X)2
9.12.1 Oprema za pripravo hrane	Vizualni pregled.
9.12.2 Sanitarna oprema	Vizualni pregled.
9.12.3 Druge naprave (npr. avdiovizualni sistemi)	Vizualni pregled.

OPOMBE:

1 „Zahteve“ so določene s homologacijo na datum homologacije, prve registracije ali začetka uporabe, pa tudi z obveznostmi naknadnega opremljanja ali z nacionalno zakonodajo države registracije. Ti razlogi za neustreznost se uporabljajo le, če je bila preverjena skladnost z zahtevami.

2 (X) označuje postavke, ki se nanašajo na stanje vozila in njegovo primernost za uporabo na cesti, vendar se ne štejejo kot bistvene za tehnične preglede.