POZIV K PREDLOŽITVI DOKAZOV

ZA OCENO UČINKA

Naslov pobude

Vzpostavitev okvira za energijsko učinkovitost v prihodnjem desetletju

Vodilni GD – pristojna enota

Generalni direktorat za energetiko, PLAN/2025/2577

Enota B.2 – Energijska učinkovitost: Politika in financiranje

Verjetna vrsta pobude

Zakonodajni ukrep

Okvirna časovnica

4. četrtletje 2026

Dodatne informacije

Energijska učinkovitost

Vsebina tega dokumenta je zgolj informativna. Ne prejudicira končne odločitve Komisije o tem, ali se bo pobuda izvajala, ali o njeni končni vsebini. Vsi elementi pobude, opisani v tem dokumentu, vključno z njeno časovnico, se lahko spremenijo.

A. Politično ozadje, opredelitev vprašanja in preverjanje subsidiarnosti

Politično ozadje

Komisar Dan Jørgensen je junija 2025 pozval k novemu zagonu na področju energijske učinkovitosti. V delovnem programu Komisije za leto 2026 je navedeno, da mora Evropa ostati na pravi poti za uresničitev svojih podnebnih ciljev, predlagan pa je tudi omogočitveni okvir za prihodnje desetletje, s katerim bosta zagotovljeni konkurenčnost in trajnostnost Evrope, vključno z vzpostavitvijo okvira za energijsko učinkovitost in postopnim opuščanjem subvencij za fosilna goriva. Pobuda bo prispevala k doseganju začasno dogovorjenega cilja, da se do leta 2040 neto emisije toplogrednih plinov zmanjšajo za 90 % v primerjavi z letom 1990, ki je bil predlagan v okviru spremembe evropskih podnebnih pravil. Pričakuje se, da bo imel posodobljen, okrepljen in racionaliziran okvir za energijsko učinkovitost osrednjo vlogo pri stroškovno učinkovitem doseganju tega cilja, obenem pa se bo z njim okrepila konkurenčnost EU, izboljšala energetska varnost, zagotovila cenovna dostopnost za državljane in državljanke ter podjetja ter zmanjšale emisije onesnaževal zraka. Za stroškovno učinkovito doseganje podnebnega cilja za leto 2040 bo treba korenito spremeniti izboljšanje energijske učinkovitosti in jo sistematično vključiti v vse sektorje. Ta pobuda temelji na akcijskem načrtu za cenovno dostopno energijo, je skladna s cilji resnične in neodvisne energetske unije, kompasom za konkurenčnost, svežnjem za evropska omrežja, dogovorom o čisti industriji in evropskimi podnebnimi pravili za leto 2040 ter bo razvita v povezavi z drugimi obstoječimi in načrtovanimi pobudami na področju vse podnebne in energetske zakonodaje EU, vključno s pregledom uredbe o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, nacionalnimi podnebnimi cilji in prožnostmi za obdobje po letu 2030, posodobljenim okvirom za energijo iz obnovljivih virov, sistemom EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), socialnimi razsežnostmi energetske unije in drugimi relevantnimi pobudami energetske politike ter omogočitvenimi instrumenti.

Vprašanje, ki naj bi ga pobuda obravnavala

Kljub določenemu napredku na področju energijske učinkovitosti v zadnjih letih in nespornim koristim, ki jih je prinesla, so potrebni stroškovno učinkoviti ukrepi, da bi se izboljšali konkurenčnost in energetska varnost Evrope, zmanjšala odvisnost od uvoženih fosilnih goriv ter uresničila podnebni cilj za leto 2040 in cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050. Izboljšanje energijske učinkovitosti je potrebno v sektorjih končne porabe, v celotnem energetskem sistemu ter tudi na stičišču ponudbe in povpraševanja. Čeprav so stroškovno učinkovite rešitve za energijsko učinkovitost razpoložljive ter bistveno prispevajo k BDP in trgu dela EU, je še vedno precej neizkoriščenega potenciala. Da bi se ta potencial sprostil, se je treba spoprijeti s sklopom strukturnih izzivov, ki jih je treba obravnavati v novem okviru in s podpornimi omogočitvenimi orodji, tudi z naslednjimi:

·Trenutno se pravila ne izvajajo v celoti, ena od nadaljnjih možnosti pa je racionalizacija sedanjih pravil ter izkoriščanje še neizkoriščenega potenciala zakonodajnega okvira z razvojem orodij, ki bi zagotovila njegovo izvajanje.

·Finančni načrti, spodbude in podporna orodja so še vedno razdrobljeni, kratkotrajni in pogosto prekinjeni, kar ustvarja negotovost in pomanjkanje politične usmeritve za vlagatelje.

·Uporaba javnih sredstev za sprostitev zasebnih naložb v velikem obsegu še vedno predstavlja izziv. Vračilne dobe za projekte energijske učinkovitosti so se izboljšale, vendar so omejena uporaba pogodb na podlagi uspešnosti ter nezadostno združevanje malih projektov in visokih začetnih kapitalskih potreb skupaj s pomanjkanjem standardiziranih okvirov za merjenje in preverjanje privedli do povečanja že zaznanih finančnih tveganj in omejevanja mobilizacije zasebnega kapitala.

·Energijsko učinkovite možnosti za oskrbo z energijo in povpraševanje po njej ter povezovanje sistemov niso vedno ocenjeni in prednostno razvrščeni, da bi zagotovili učinkovito zasnovane energetske sisteme.

·Energetski pregledi in sistemi upravljanja so se izkazali za zelo učinkovite pri ugotavljanju potenciala podjetij za prihranek energije. Vendar je izvajanje priporočil še vedno izziv.

·Rastoči sektor podatkovnih središč in drugi objekti, kot so tehnologije power-to-x, predstavljajo izzive v smislu porabe energije in vode, izrabe presežne in odpadne toplote ter razpoložljivosti omrežij za prenos električne energije.

·Elektrifikacija povpraševanja, s katero bi se podprl prehod na energijsko učinkovitejše sisteme, je zastala.

·Razogljičenje daljinskega ogrevanja in hlajenja je še vedno tehnično in upravno zapleteno, pri čemer prihaja do izkrivljanj trga zaradi subvencij za fosilna goriva in zunanjih učinkov, ki se ne odražajo v tržnih cenah.

Podlaga za ukrepanje EU (pravna podlaga in preverjanje subsidiarnosti)

Pravna podlaga

Člen 194(2) in po potrebi člen 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije. 

Praktična potreba po ukrepanju EU

Evropa mora doseči podnebno nevtralnost, obenem pa izboljšati svojo neodvisnost, konkurenčnost in energetsko varnost. To so številni medsebojno povezani izzivi, s katerimi se ni mogoče spoprijeti zgolj z nacionalnimi ali lokalnimi ukrepi. Energijska učinkovitost prispeva k vsem tem prednostnim nalogam. Za stroškovno učinkovito pospešitev izboljšanja energijske učinkovitosti, ki bi jo spremljali ukrepi za povezovanje energetskega sistema in elektrifikacija končnih porab, je potreben usklajen pristop EU z racionaliziranimi pravili, da bi v celoti izkoristili ekonomijo obsega in tehnološko sodelovanje. Usklajeno ukrepanje EU na področju energijske učinkovitosti preprečuje razdrobljenost, tako da se dosledno obravnavata zmanjšanje povpraševanja po energiji in optimizacija sistema. S tem se pospešuje zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in onesnaževanja, krepi zanesljivost oskrbe, spodbuja konkurenčnost z omejevanjem stroškov, vključno z zmanjševanjem potreb po infrastrukturi, in izkorišča prednosti notranjega trga, obenem pa zagotavlja varnost naložb z regulativnim okvirom na ravni EU. Skupni okvir EU za energijsko učinkovitost ponuja strateško usmeritev in državam članicam prepušča opredelitev politik in ukrepov, ki prispevajo k doseganju nacionalnih ciljev in ciljev EU, obenem pa se v celoti spoštuje njihove pristojnosti za nacionalne energetske sisteme in politične odločitve.

B. Cilji in možnosti

Splošni cilj je zagotoviti, da energijska učinkovitost prispeva h konkurenčnosti, neodvisnosti in razogljičenju. To vključuje stroškovno učinkovito doseganje podnebnega cilja EU glede 90-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2040, o katerem sta se začasno dogovorila sozakonodajalca, in hkratno krepitev konkurenčnosti EU, tako da bi zmanjšali stroške energije ter zagotovili cenovno dostopno, čisto, zanesljivo in razogljičeno energijo za državljane in državljanke ter industrijo EU.

S pobudo bi bilo treba podpreti pospešitev naložb v rešitve za energijsko učinkovitost po vsej EU ter okrepiti njihovo vključevanje v načrtovanje in delovanje energetskega sistema. Prav tako bi bilo treba olajšati učinkovito elektrifikacijo končnih porab z zmanjšanjem skupnega povpraševanja po energiji in konične obremenitve, podpirati uvajanje tehnologij in storitev za energijsko učinkovitost, ki še niso v celoti stroškovno konkurenčne ali se spoprijemajo z negospodarskimi ovirami, ter spodbujati inovacije pri razvoju rešitev za energijsko učinkovitost.

V okviru pobude bi morali preučiti možnosti za poenostavitev in harmonizacijo pravil za leto 2040, metodologij in zahtev glede izvajanja, povezanih z energijsko učinkovitostjo, ter spodbujanje učinkovitejše in bolj ciljno usmerjene uporabe energije, zlasti v sektorjih, v katerih so možnosti razogljičenja omejene in večja učinkovitost zagotavlja visoko vrednost sistema. Potencial za racionalizacijo pravil in ukrepov bi bilo treba oceniti na različnih prednostnih področjih, da bi zmanjšali upravno breme in stroške ter povečali regulativno učinkovitost v okviru za obdobje po letu 2030, obenem pa ohranili njegove ambicije in okoljsko celovitost.

C. Verjetni učinki

Pobuda bo verjetno imela pozitivne gospodarske učinke, saj se bo z njo podprla vzpostavitev neodvisne energetske unije, pospešile naložbe v ukrepe za energijsko učinkovitost in energetske storitve v sektorjih končne porabe, okrepila prožnost na strani povpraševanja, izboljšala izraba odpadne toplote, zmanjšali stroški sistema in povečala zanesljiva oskrba z energijo v EU. Večja energijska učinkovitost bo pripomogla k omejitvi stroškov za potrošnike in podjetja ter tako prispevala k doseganju cilja zagotavljanja dostopnih cen energije in povečanja splošne konkurenčnosti. V smislu vplivov na okolje bosta manjše povpraševanje po energiji in opuščanje fosilnih goriv privedla do zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in onesnaževal zraka, s čimer se bodo preprečili stroški za javno zdravje in prezgodnje smrti, degradacija okolja in izguba biotske raznovrstnosti, zaradi boljše kakovosti zraka pa bodo imeli državljani in državljanke EU koristi za zdravje. Kar zadeva družbene učinke, naj bi pobuda pozitivno vplivala na cenovno dostopnost energije, ustvarjanje kakovostnih delovnih mest v vrednostnih verigah energijske učinkovitosti in odpornost na šoke zaradi cen energije. V smislu poenostavitve naj bi se racionaliziralo in zmanjšalo upravno breme za javne organe in udeležence na trgu. Pobuda predvidoma ne bo imela negativnih vplivov na temeljne pravice ali enakost.

D. Instrumenti za boljše pravno urejanje

Ocena učinka

Pripravlja se ocena učinka, ki bo podprla pripravo te pobude in prispevala informacije za odločitev Komisije. Z njo bodo ocenjene različne možnosti politike, scenariji in s tem povezani učinki, da bi pripravili predloge, ki temeljijo na dokazih. Ocena učinka naj bi bila končana v 3. četrtletju 2026.

Strategija posvetovanja

Komisija bo objavila ta poziv k predložitvi dokazov in začela javno posvetovanje na portalu Povejte svoje mnenje.

Namen posvetovanja bo pridobiti povratne informacije o sedanjem izvajanju in učinku regulativnega okvira EU za energijsko učinkovitost ter preučiti potrebo po ukrepanju in možne rešitve. Poleg tega bodo z njim zbrani tudi prispevki o opredelitvi vprašanja, morebitne možnosti politike in njihovi verjetni učinki ter možnosti za ukrepe za izboljšanje učinkovitosti in poenostavitev, ki ne bodo vplivali na doseganje ciljev. 

Po koncu javnega posvetovanja bo na spletni strani posvetovanja objavljeno poročilo s povzetkom dejstev.

Namen posvetovanja

Namen tega posvetovanja je zbrati poglobljene in visokokakovostne dokaze, informacije, podatke in povratne informacije deležnikov o tem, kako uspešna je direktiva o energetski učinkovitosti in kakšen bi moral biti okvir za energijsko učinkovitost v prihodnjem desetletju. Njegov namen je tudi ugotoviti, ali so potrebni dodatni ukrepi EU, da bi dosegli njegove cilje za leto 2040 in še marsikaj drugega.

Ciljna skupina

Vsi posamezniki in organizacije so vabljeni, da prispevajo k temu pozivu k predložitvi dokazov in odgovorijo na javno posvetovanje.

Ta pobuda bo verjetno najbolj zanimala naslednje deležnike: (i) vlade, vključno z nacionalnimi organi, pristojnimi za energijsko učinkovitost na vseh ravneh; (ii) podjetja za energetske storitve; (iii) proizvajalce energije in industrijska združenja, ki delujejo na področju energijske učinkovitosti; (iv) proizvajalce izdelkov za energijsko učinkovitost, kot so podjetja za izolacijo itd.; (v) nevladna združenja; (vi) akademske kroge in možganske truste; (vii) lokalne skupnosti in potrošnike; in (viii) finančne institucije (kot so skupina Evropske investicijske banke, mednarodne finančne institucije ter nacionalne spodbujevalne banke in institucije).

V skladu s politiko Evropske komisije za boljše pravno urejanje za pripravo pobud, ki temeljijo na najboljših razpoložljivih spoznanjih, pozivamo raziskovalce, akademske organizacije, znanstvene družbe in združenja s strokovnim znanjem na področju energijske učinkovitosti, naj predložijo ustrezne znanstvene raziskave, analize in podatke, ki so bili že objavljeni ali so v fazi predtiska. Zlasti nas zanimajo prispevki, v katerih je povzeto trenutno stanje znanja na zadevnih področjih.