POZIV K PREDLOŽITVI DOKAZOV

ZA OCENO UČINKA

Naslov pobude

Vzpostavitev okvira za energijo iz obnovljivih virov v prihodnjem desetletju

Vodilni GD – pristojna enota

Generalni direktorat za energetiko, PLAN/2025/1953

Enota C1: Politika povezovanja obnovljivih virov energije in energetskega sistema

Enota C2: Razogljičenje in trajnost virov energije

Verjetna vrsta pobude

Zakonodajni ukrep

Okvirna časovnica

4. četrtletje 2026

Dodatne informacije

https://energy.ec.europa.eu/topics/renewable-energy_sl

Vsebina tega dokumenta je zgolj informativna. Ne prejudicira končne odločitve Komisije o tem, ali se bo pobuda izvajala, ali o njeni končni vsebini. Vsi elementi pobude, opisani v tem dokumentu, vključno z njeno časovnico, se lahko spremenijo.

A. Politično ozadje, opredelitev vprašanja in preverjanje subsidiarnosti

Politično ozadje

V delovnem programu Komisije za leto 2026 je napovedano, da je treba Evropo ohraniti na pravi poti za uresničitev njenih podnebnih ciljev, predlagan pa je tudi omogočitveni okvir za prihodnje desetletje, s katerim bosta zagotovljeni konkurenčnost in trajnostnost Evrope, vključno z vzpostavitvijo okvira za energijo iz obnovljivih virov. Večja uporaba obnovljivih virov energije bo prispevala k energetski varnosti in neodvisnosti, cenovni dostopnosti energije, konkurenčnosti ter zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Za 90-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v EU do leta 2040 na podlagi spremembe evropskih podnebnih pravil, o kateri sta se začasno dogovorila sozakonodajalca, bo treba znatno povečati uporabo obnovljivih virov energije. Prav tako bo treba obnovljive vire energije vključiti v elektroenergetski sektor in izboljšati stroškovno učinkovito elektrifikacijo končne rabe v vseh sektorjih povpraševanja, da bi to prineslo koristi državljanom, industriji in podjetjem, vključno z MSP. Ta pobuda temelji na kompasu za konkurenčnost in dogovoru o čisti industriji ter je tesno povezana z revizijo uredbe o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, evropskimi podnebnimi pravili za leto 2040, posodobljenim okvirom za energijsko učinkovitost, prihodnjim akcijskim načrtom za elektrifikacijo ter strategijo za ogrevanje in hlajenje in pa postopki revizije za sistem EU za trgovanje z emisijami ter nacionalnimi cilji za obdobje po letu 2030 in okvirom podnebne politike EU.

Vprašanje, ki naj bi ga pobuda obravnavala

Obnovljivi viri energije so med najbolj konkurenčnimi viri električne energije ter so osrednjega pomena za energetsko varnost in cenovno dostopnost energije. V sektorju obnovljivih virov energije je bilo leta 2024 v EU približno 1,8 milijona delovnih mest, kar je več kot leta 2015, ko jih je bilo 1,2 milijona. V 13 letih se je delež obnovljivih virov energije v mešanici energijskih virov EU podvojil, vsako leto pa se poveča za več kot 3 %, vendar še vedno obstajajo izzivi, zlasti v sektorju ogrevanja in hlajenja ter prometnem sektorju. Sedanja stopnja rasti energije iz obnovljivih virov ne bo zadostovala za doseganje potrebnega visokega deleža energije iz obnovljivih virov do leta 2040 v primerjavi s sedanjim 25,2-odstotnim deležem (2024). Kljub napredku v zadnjih letih, zlasti v sektorju električne energije, se pri povečani uporabi obnovljivih virov energije pojavljajo naslednje ključne težave:

·Elektroenergetski sistem se spoprijema z omejitvami za absorpcijo velikega prodora proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, ki so povezane z zmogljivostjo omrežja in pomanjkanjem prožnosti.

·Zaradi povečanja števila ur z nizkimi in negativnimi cenami na trgih električne energije zaradi spremenljive proizvodnje energije iz obnovljivih virov, ki je ni mogoče dispečirati, kot sta vetrna in sončna energija, so dodatne naložbe manj privlačne.

·Projekti na področju energije iz obnovljivih virov včasih naletijo na nasprotovanje na lokalni ravni.

·Elektrifikacija povpraševanja, s katero bi proizvodnjo energije iz obnovljivih virov umestili v sektorje dodatnega povpraševanja, se upočasnjuje.

·Pri pretvorbi ogrevanja in hlajenja v obnovljive vire energije se pojavljajo zelo visoki začetni stroški ali pa je kljub potencialu za prihranek zapletena za potrošnike.

·Cenovna konkurenčnost nekaterih goriv iz obnovljivih virov, potrebnih za razogljičenje sektorjev, v katerih je težko zmanjšati emisije, ovira njihovo uporabo.

·Z razvojem biogospodarstva EU bi lahko biomasa postala vse redkejša za uporabo v bioenergiji.

·Uvajanje inovativnih tehnologij obnovljivih virov energije in inovativnih oblik uporabe je lahko hitrejše. 

·Načrtovanje in izdajanje dovoljenj v zvezi s projekti na področju energije iz obnovljivih virov sta še vedno počasna (čaka se na popolno izvajanje pravil o izdaji dovoljenj iz direktive o energiji iz obnovljivih virov, na sprejetje in izvajanje ukrepov za pospešitev uvajanja omrežij, energije iz obnovljivih virov in shranjevanja v okviru svežnja za evropska omrežja ter na sprejetje in izvajanje predlagane uredbe o pospešitvi presoj vplivov na okolje).

Podlaga za ukrepanje EU (pravna podlaga in preverjanje subsidiarnosti)  

Pravna podlaga

Člen 194(2) ter po potrebi člen 192(1) in člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije. 

Praktična potreba po ukrepanju EU

Za izboljšanje energetske varnosti in konkurenčnosti Unije s stroškovno učinkovitim in pospešenim razvojem obnovljivih virov energije, ki ga spremljajo ukrepi za povezovanje energetskega sistema in elektrifikacijo končne rabe, je potreben usklajen pristop, da bi v celoti izkoristili prednosti ekonomije obsega in tehnološkega sodelovanja v EU ter notranjega energetskega trga. Poleg tega je doseganje podnebne nevtralnosti samo po sebi čezmejni izziv, ki ga ni mogoče rešiti zgolj z nacionalnimi ukrepi. Ukrepi EU preprečujejo razdrobljen pristop z usklajenim obravnavanjem prehoda energetskega sistema, zagotavljanjem zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in onesnaževanja, varstvom biotske raznovrstnosti in izkoriščanjem koristi notranjega trga, s čimer se vlagateljem zagotavlja gotovost v regulativnem okviru na ravni EU.

B. Cilji in možnosti

Glavna cilja bi morala biti krepitev konkurenčnosti in odpornosti EU z zagotavljanjem zanesljive, domače, cenovno dostopne in razogljičene energije za evropske državljane, industrijo in podjetja (vključno z MSP) ter zagotavljanje, da bodo obnovljivi viri energije prispevali k doseganju cilja 90-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov na stroškovno učinkovit in okoljsko trajnosten način. V zvezi s tem bi bili strateški cilji posodobljenega okvira pospešiti naložbe v obnovljive vire energije na stroškovno učinkovit način; okrepiti omogočitveni okvir za vključevanje obnovljivih virov energije v sektor električne energije; izboljšati povezovanje energetskega sistema in olajšati elektrifikacijo v vseh sektorjih povpraševanja; spodbujati uporabo goriv iz obnovljivih virov in tehnologij, ki še niso stroškovno konkurenčni, obenem pa ohranjati konkurenčnost gospodarstva ter spodbujati inovacije; izboljšati okvir za bioenergijo; zagotoviti predvidljivost in gotovost energetskega prehoda ter racionalizirati splošni okvir ter regulativne in upravne postopke.

Potencial za racionalizacijo pravil in ukrepov bi bilo treba oceniti tudi na različnih prednostnih področjih. V okviru bi bilo treba upoštevati zmanjšanje ponora ogljika v EU, kot je navedeno v Poročilu EU o napredku na področju podnebnih ukrepov za leto 2025, in preučiti možnosti za zagotovitev učinkovitejše in bolj ciljno usmerjene uporabe trajnostne biomase za energijo.

Možnosti politike vključujejo: preusmeritev pozornosti na podporo, spremljanje in smernice na ravni EU; razlikovanje med dovršenimi tehnologijami, ki so že stroškovno konkurenčne, ter nastajajočimi tehnologijami in gorivi, za katere so potrebne bolj ciljno usmerjene regulativne spodbude; racionalizacijo in izboljšanje sedanjega okvira, ukrepov držav članic in obveznosti gospodarskih subjektov.

C. Verjetni učinki

Pobuda bo verjetno imela pozitivne gospodarske učinke, saj se bodo z njo pospešile naložbe v proizvodnjo in shranjevanje energije iz obnovljivih virov, spodbudili čezmejni pretoki energije, zmanjšali sistemski stroški in okrepila energetska varnost.

Večja učinkovitost energetskega sistema bo zagotovila omejitev stroškov za vse odjemalce in tako prispevala k cilju zagotavljanja cenovno dostopne energije in povečanja splošne konkurenčnosti.

V zvezi z vplivi na okolje se bodo z nadomestitvijo fosilnih goriv s trajnostnimi obnovljivimi viri energije zmanjšale emisije toplogrednih plinov in onesnaževal zraka, s čimer se bosta obravnavala dva glavna dejavnika izgube biotske raznovrstnosti. Upoštevani bodo morebitni stranski učinki na okolje in po potrebi obravnavani z blažitvenimi ukrepi.

Kar zadeva socialne učinke, bi morala ta pobuda pozitivno vplivati na cenovno dostopnost energije, ustvarjanje delovnih mest in energetsko varnost.

D. Instrumenti za boljše pravno urejanje

Ocena učinka

V podporo pripravi te pobude se pripravlja ocena učinka.

Strategija posvetovanja

Komisija bo objavila ta poziv k predložitvi dokazov in začela javno posvetovanje na portalu Povejte svoje mnenje. Poleg tega je bil 18. decembra 2025 objavljen poziv k predložitvi dokazov o pregledu uredbe o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov. 

Namen posvetovanja bo pridobiti povratne informacije o sedanjem izvajanju in učinku regulativnega okvira EU za obnovljive vire energije ter preučiti potrebo po ukrepanju in možne rešitve. V okviru posvetovanja bodo zbrani tudi prispevki o opredelitvi vprašanja, morebitne možnosti politike in njihovi verjetni učinki ter možnosti za ukrepe za izboljšanje učinkovitosti in poenostavitev. 

Poleg tega poziva k predložitvi dokazov in javnega posvetovanja se namerava Komisija posvetovati z deležniki na enem ali več dogodkih za deležnike.

Po koncu javnega posvetovanja bo na spletni strani posvetovanja objavljeno poročilo s povzetkom dejstev.

Namen posvetovanja

Namen tega posvetovanja je zbrati dokaze, informacije, podatke in povratne informacije o tem, kako bi se lahko obnovljivi viri energije spodbujali v obdobju po letu 2030, da bi ugotovili, kateri dodatni ukrepi EU so potrebni za doseganje ciljev za leto 2040 in pozneje.

Ciljna skupina

Vsi posamezniki in organizacije so vabljeni, da prispevajo k temu pozivu k predložitvi dokazov in odgovorijo na javno posvetovanje.

Ta pobuda bo verjetno najbolj zanimala naslednje deležnike: vlade, tudi na regionalni in lokalni ravni; nosilce projektov na področju obnovljivih virov energije; proizvajalce energije in industrijska združenja na področju obnovljivih virov energije; operaterje prenosnega in distribucijskega sistema; energetsko intenzivne panoge; ponudnike biomase, biogospodarske panoge; nevladne organizacije, vključno s potrošniškimi organizacijami; akademske kroge in možganske truste; lokalne skupnosti in finančne institucije. Raziskovalce in znanstvena združenja pozivamo tudi, naj predložijo s tem povezane raziskave, analize in podatke, ki so bili že objavljeni ali so v fazi predtiska. Zlasti nas zanimajo prispevki, v katerih je povzeto trenutno stanje spoznanj na zadevnih področjih.