POZIV K PREDLOŽITVI DOKAZOV

ZA POBUDO (brez ocene učinka)

Naslov pobude

Sveženj o pravični mobilnosti delovne sile

Vodilni GD – pristojna enota

GD za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje, enota E

Verjetna vrsta pobude

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij

Okvirna časovnica

3. četrtletje 2026

Dodatne informacije

–

A. Politično ozadje, opredelitev vprašanja in preverjanje subsidiarnosti

Politično ozadje

Pravica do prostega gibanja in svoboda opravljanja storitev sta temelja enotnega trga. Trenutno približno 14 milijonov državljanov EU živi in dela v drugih državah članicah EU. Vendar so, kot je navedeno v poslanici predsednice Ursule von der Leyen izvršni podpredsednici Roxani Mînzatu, potrebna nadaljnja prizadevanja za olajšanje mobilnosti delovne sile v praksi, zagotoviti pa je treba tudi ustrezno izvrševanje pravil ob podpori okrepljenega in opolnomočenega Evropskega organa za delo. Potrebna so tudi nadaljnja prizadevanja za posodobitev, poenostavitev in digitalizacijo na področju koordinacije sistemov socialne varnosti.

V političnih usmeritvah in navedeni poslanici je bila poudarjena tudi potreba po pobudi za prenosljivost spretnosti, da bi odpravili ovire za mobilnost delovne sile, povezane s spretnostmi ter kvalifikacijami. Ti povezani ukrepi bi morali prispevati tudi k zmanjšanju bremena poročanja in birokracije ter poenostavitvi s tem povezane zakonodaje in postopkov, tudi z digitalizacijo, hkrati pa ohraniti visoke standarde socialne zaščite za ljudi in delavce pri njihovem čezmejnem gibanju. To je zlasti pomembno za čezmejne trge dela. Čezmejno opravljanje storitev pogosto vključuje tudi podjetnike in njihovo osebje, ki prečkajo državne meje.

Spodbujanje mobilnosti delovne sile in prenosljivosti spretnosti lahko prispeva tudi k odpravljanju regionalnega pomanjkanja delovne sile in spretnosti po vsej Uniji v kritičnih in/ali rastočih panogah, vključno s tistimi, ki prispevajo k zelenemu in digitalnemu prehodu ali gospodarski varnosti. Kot je poudarjeno v sporočilu o uniji spretnosti, bo v prihodnjih letih bistveno privabiti in zadržati usposobljeno delovno silo iz tretjih držav, da bi odpravili pomanjkanje spretnosti, hkrati pa zagotoviti zaščito vseh vključenih delavcev.

Vprašanje, ki naj bi ga pobuda obravnavala

V poročilu Enrica Lette z naslovom Veliko več kot trg je bilo ugotovljeno, da je prosto gibanje oseb kot ena od štirih svoboščin EU še vedno najmanj razvita. Za odpravo te težave so v poročilu navedeni številni ukrepi, ki jih je treba sprejeti, kot so izboljšanje koordinacije sistemov socialne varnosti v EU, dokončanje elektronske izmenjave informacij o socialni varnosti, izvajanje pilotnih projektov o evropski izkaznici socialnega zavarovanja (ESSPASS) in izboljšanje dostopa do informacij o pravicah socialne varnosti.

Poročilo kot del predlagane pete svoboščine za spodbujanje raziskav, inovacij, podjetništva in izobraževanja na enotnem trgu priporoča razširitev sistema avtomatičnega priznavanja poklicnih kvalifikacij, pregled potrebe po regulaciji poklicev in njenega obsega ter obravnavanje spreminjajočih se vzorcev dela in novih potreb. To je potrebno zlasti za čezmejne delavce, ki se še vedno soočajo z znatnimi pravnimi in upravnimi ovirami, ter za digitalne nomade in sezonske delavce znotraj EU.

Enrico Letta v svojem poročilu poziva tudi k okrepitvi pooblastil Evropskega organa za delo, zlasti v smislu izvajanja ocen tveganja (npr. zaradi omejenih zmogljivosti za dostop do podatkov in njihovo obdelavo) in pristojnosti v zvezi z državljani tretjih držav. V Draghijevem poročilu o prihodnosti evropske konkurenčnosti je poudarjen pomen mobilnosti delovne sile pri odpravljanju pomanjkanja delovne sile in vrzeli v spretnostih, ki ovirajo inovacije, digitalizacijo in razogljičenje. Poudarja, da morajo biti spretnosti lahko razumljive po vsej EU, da bi čim bolj povečali donosnost naložb v spretnosti ter izboljšali zaposljivost delavcev in podjetniški potencial. V strategiji za enotni trg je poudarjeno tudi, da je treba razmisliti o sprejetju ukrepov za lažje začasno čezmejno opravljanje storitev, hkrati pa varovati pravice delavcev. Strategija za zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi poziva k odpravi ovir za čezmejno mobilnost.

Izvrševanje in pravilna uporaba obstoječih pravil ostajata ključna izziva za mobilnost delovne sile. Na trgu dela EU je vse več delavcev iz tretjih držav, ki so včasih bolj izpostavljeni neustreznim delovnim pogojem in izkoriščanju delovne sile kot državljani EU. Poleg tega povečanje števila napotenih državljanov tretjih držav ustvarja tveganje vrzeli v zaščiti in nelojalne konkurence.

Izvrševanje je lahko še posebej težavno v dolgih in zapletenih podizvajalskih verigah, zlasti v sektorjih, ki so bolj izpostavljeni zlorabam in v katerih so dejavni tudi številni delavci iz tretjih držav, med drugim v gradbeništvu, nekaterih delih prometnega sektorja in kmetijstvu. Morebitna nižja raven preglednosti in odgovornosti v teh sektorjih pomeni večje tveganje praks, kot so neprijavljeno delo, prenizka plačila, neustrezna uporaba pravil o zdravju in varnosti pri delu ter izkoriščanje delovne sile, kar povzroča vrzeli v zaščiti delavcev in nelojalno konkurenco. Čeprav so pomisleki glede oddaje naročil podizvajalcem širši od mobilnosti znotraj EU (glej načrt za kakovostna delovna mesta), lahko posebni izzivi, ki izhajajo iz čezmejnega opravljanja storitev, zlasti prek agencij za začasno delo in posrednikov pri zaposlovanju, dodatno povečajo težave pri izvrševanju pravil.

B. Kaj naj bi pobuda dosegla in kako

Za reševanje zgoraj opisanih izzivov bodo sporočilo in z njim povezane pobude v letu 2026 zajemali:  

·predlog za evropsko izkaznico socialnega zavarovanja;

·okrepljen mandat Evropskega organa za delo;

·pobudo za prenosljivost spretnosti.

Poleg teh pobud bo sporočilo obravnavalo nadaljnjo posodobitev in poenostavitev pravil in praks na področju mobilnosti delovne sile in koordinacije sistemov socialne varnosti, na primer za čezmejne delavce na daljavo, napotitev državljanov tretjih držav in vidike oddajanja naročil podizvajalcem, ki so povezani s čezmejnimi primeri. V njem bodo določeni tudi možni naslednji koraki v zvezi s podporo za uvedbo delovnih izkaznic/socialnih osebnih izkaznic v gradbenem sektorju in načini za doseganje njihove morebitne interoperabilnosti. Sporočilo bo obravnavalo tudi olajšanje začasnega čezmejnega opravljanja storitev ob hkratnem varstvu pravic delavcev, npr. z uskladitvijo tehničnih postopkov v zvezi z napotitvijo delavcev in uporabo digitalnih orodij, kot sta evropska denarnica za digitalno identiteto in evropska podjetniška denarnica, kjer je to mogoče.

Verjetni učinki

Pobude, ki so napovedane v sporočilu ali so mu priložene, naj bi olajšale uveljavljanje pravice do prostega gibanja in prostega opravljanja storitev ter poenostavile postopke in pravila o mobilnosti delovne sile in koordinaciji sistemov socialne varnosti za podjetja in delavce.

Pobude bodo olajšale izvrševanje veljavnih pravil, povečale zaščito vključenih delavcev, izboljšale obveščanje in preglednost za vse strani, vključene v prosto gibanje in mobilnost delovne sile, ter pomagale v boju proti goljufijam.

Pričakuje se, da bodo imele pobude pozitivne gospodarske učinke z učinkovitejšim dodeljevanjem virov in da bodo koristile podjetjem z zmanjšanjem stroškov, ki izhajajo iz poenostavitve pravil, zmanjšanja upravnega bremena ter pomanjkanja delovne sile in spretnosti, lažjega usklajevanja ponudbe delovnih mest in povpraševanja po njih ter zmanjšanja neskladja med ponudbo spretnosti ter povpraševanjem po njih. Zato bi morale pobude izboljšati delovanje enotnega trga EU, trge dela držav članic in konkurenčnost gospodarstva EU.

Prihodnje spremljanje

Načini, na katere bo Komisija spremljala rezultate in učinke, bodo določeni za vsako pobudo, povezano s sporočilom, ali pa jih bo Komisija napovedala ločeno.

C. Boljše pravno urejanje

Ocena učinka

Komisija bo po potrebi in v skladu z zahtevami za boljše pravno urejanje izvedla ocene učinka za posebne pobude, ki spremljajo sporočilo ali jih je sporočilo napovedalo.

Posvetovanje

Komisija se bo med postopkom priprave pobud, napovedanih v sporočilu ali povezanih z njim, še naprej posvetovala z deležniki. Nedavni primeri posvetovanja vključujejo:

-dialog o izvajanju na področju pravične mobilnosti delovne sile z dne 16. septembra 2025; 

-letno srečanje na visoki ravni o digitalizaciji na področju koordinacije sistemov socialne varnosti 30. septembra 2025;

-posvetovanje s socialnimi partnerji EU 6. novembra 2025.

Komisija bo objavila tudi ločene pozive k predložitvi dokazov in po potrebi javna posvetovanja o pobudah, ki so v sporočilu napovedane ali so mu priložene. Javno posvetovanje o pobudi za prenosljivost spretnosti bo potekalo do 27. februarja 2026. V postopek priprave bodo vključeni tudi dokazi, zbrani v okviru drugih pobud, kot je akt o gradbenih storitvah.