POZIV K PREDLOŽITVI DOKAZOV

ZA OCENO UČINKA

Namen tega dokumenta je obvestiti javnost in deležnike o prihodnjem zakonodajnem delu Komisije, da bodo lahko prispevali povratne informacije o tem, kako Komisija razume vprašanje in možne rešitve, ter nam posredovali vse morebitne ustrezne informacije, vključno z morebitnimi učinki različnih možnosti.

 Ta dokument je treba zaključiti v čim zgodnejši fazi postopka ocene učinka, da se povratne informacije deležnikov čim bolje izkoristijo.

Naslov pobude

Uredba o Eurojustu – revizija

Vodilni GD – pristojna enota

Generalni direktorat za pravosodje in potrošnike, enota A4 Kazensko pravosodje

Verjetna vrsta pobude

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta

Okvirna časovnica

Načrtovani datum sprejetja: 2. četrtletje 2026

Dodatne informacije

Eurojust – Evropska komisija

Vsebina tega dokumenta je zgolj informativna. Ne prejudicira končne odločitve Komisije o tem, ali se bo pobuda izvajala, ali o njeni končni vsebini. Vsi elementi pobude, opisani v tem dokumentu, vključno z njeno časovnico, se lahko spremenijo.

A. Politično ozadje, opredelitev vprašanja in preverjanje subsidiarnosti

Politično ozadje

„ProtectEU“ – evropska strategija notranje varnosti določa usklajen pristop k notranji varnosti. Strategija vključuje ambiciozno prenovo mandatov ključnih akterjev na področju varnosti, kot sta Agencija Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) in Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol). Cilji strategije so bili potrjeni na forumu na visoki ravni o prihodnosti evropskega kazenskega pravosodja.

Revizija uredbe o Eurojustu bo okrepila zmožnost Eurojusta za podporo nacionalnim pravosodnim organom in pravosodnim organom EU v boju proti hudim čezmejnim kaznivim dejanjem in organiziranemu čezmejnemu kriminalu. Prispevala bo h krepitvi varnosti in varnostnih zmogljivosti EU ter dopolnjevala s tem povezane pobude, kot je posodobitev pravil o organiziranem kriminalu. Okrepila bo sodelovanje Eurojusta na ravni EU in mednarodni ravni ter zagotovila, da bodo Eurojust ter druge agencije in organi EU, predvsem Europol in Evropsko javno tožilstvo (v nadaljevanju EJT), učinkoviteje sodelovali in se medsebojno dopolnjevali. S tem bo prispevala tudi h krepitvi strukture EU za boj proti goljufijam.

Vprašanje, ki naj bi ga pobuda obravnavala

Glede na nedavno oceno 1 je glavna težava Eurojusta ta, da ne izkorišča v celoti svojega potenciala za podporo pri preiskovanju in pregonu hudih čezmejnih kaznivih dejanj in organiziranega čezmejnega kriminala. Glavni razlogi za primanjkljaj (vzroki težave) so naslednji:

·Eurojust se v glavnem odziva na prošnje držav EU za podporo, namesto da bi bil proaktiven. Ne uvaja ukrepov, na primer z opredelitvijo povezav na podlagi podatkov, prejetih od nacionalnih organov ali drugih akterjev EU na področju pravosodja in notranjih zadev (v nadaljevanju PNZ). Prav tako ne uvaja preiskav ali vzpostavlja skupnih preiskovalnih skupin. Poleg tega Eurojust orodij, ki so na voljo, ne uporablja tako učinkovito, kot bi lahko, kar omejuje njegovo zmožnost prispevanja k boju proti hudim kaznivim dejanjem in organiziranemu kriminalu.

·Sodelovanje Eurojusta z drugimi agencijami, organi in mrežami EU na področju PNZ ni tako učinkovito, kot bi lahko bilo zaradi nezadostnih in nedoslednih pravil o sodelovanju in izmenjavi podatkov v zadevnih pravnih podlagah. Ta razdrobljenost zmanjšuje zmožnost Eurojusta, da okrepi boj proti hudim čezmejnim kaznivim dejanjem in organiziranemu čezmejnemu kriminalu na podlagi informacij drugih akterjev na področju PNZ ali da z njimi tesneje sodeluje. Rešitev tega vprašanja bi izboljšala tudi delovne prakse drugih agencij na področju PNZ.

·Eurojust ni dovolj opremljen za odzivanje na vse bolj mednarodno razsežnost organiziranega kriminala. Kljub dobremu tehničnemu sodelovanju z več državami, ki niso članice EU, ima težave pri učinkovitem obravnavanju mednarodnih vidikov svojih pristojnosti.

·Zapleteni postopki upravljanja in odločanja Eurojusta ter pomanjkanje jasnosti glede pristojnosti ogrožajo učinkovitost njegovih delovnih praks in njegovo sposobnost hitrega odzivanja na prožno naravo organiziranega kriminala in geopolitične spremembe. To negativno vpliva na operativno podporo, ki jo zagotavlja državam EU pri boju proti hudim oblikam čezmejnega in organiziranega kriminala. Obravnavanje vprašanj upravljanja, pojasnitev pristojnosti in poenostavitev postopkov bodo bistvenega pomena, če želi agencija izboljšati svojo odzivnost in operativno zmogljivost ter doseči več z istimi viri.

Podlaga za ukrepanje EU (pravna podlaga in preverjanje subsidiarnosti)

Pravna podlaga

Pravna podlaga za revizijo je člen 85 PDEU, v skladu s katerim lahko EU ureja Eurojustovo strukturo, delovanje, področje ukrepanja in naloge za okrepitev pravosodnega usklajevanja med državami članicami. 

Praktična potreba po ukrepanju EU

Da bi EU lahko okrepila boj proti hudim kaznivim dejanjem in organiziranemu kriminalu, je treba v praksi okrepiti zmožnost Eurojusta za podporo pravosodnim organom na nacionalni ravni in ravni EU ter okrepiti zmogljivost agencije za usklajevanje z državami EU in mednarodnimi partnerji. Tega usklajenega pristopa na ravni EU države EU ne morejo doseči same. EU bi zato morala posodobiti sedanji pravni okvir, da bi okrepila zmogljivosti Eurojusta in zagotovila, da so ukrepi sorazmerni z izzivi, s katerimi se sooča, v skladu z načelom subsidiarnosti.

B. Cilji in možnosti

Splošni cilj: zagotoviti, da Eurojust v celoti izkoristi svoj potencial pri podpiranju boja proti hudim čezmejnim kaznivim dejanjem in organiziranemu čezmejnemu kriminalu v hitro razvijajočem se varnostnem okolju.

Specifični cilji: povečati zmožnost Eurojusta za podporo nacionalnim organom in EJT; izboljšati izmenjavo podatkov in sodelovanje z drugimi agencijami, organi in mrežami na področju PNZ, da se zagotovi skladnost; olajšati sodelovanje z mednarodnimi partnerji; hitrejše in učinkovitejše odločanje.

Zakonodajne in nezakonodajne možnosti, ki jih je treba preučiti, vključujejo:

osnovni scenarij („status quo“) – ohranitev trenutnega stanja kljub hitro spreminjajočemu se okolju v smislu hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala ter z njimi povezanih groženj;

nezakonodajne ukrepe za izboljšanje izvajanja uredbe o Eurojustu, kot so revizija delovnih dogovorov z drugimi agencijami EU, vzpostavitev nadaljnjih delovnih dogovorov in mednarodnih sporazumov z državami, ki niso članice EU, ter pregled notranjih postopkov za poenostavitev/zmanjšanje upravnega bremena;

ciljno usmerjene tehnične spremembe uredbe o Eurojustu, kot so dodajanje in pojasnitev opredelitev, pristojnosti in postopka; uvedba ciljno usmerjenih pravnih določb za odpravo najresnejših tehničnih in pravnih ovir za izmenjavo informacij z drugimi agencijami/organi/mrežami na področju PNZ ter poenostavitev upravnih postopkov in nalog v zvezi s človeškimi viri;

bolj poglobljeno revizijo mandata Eurojusta, kot je ponovna opredelitev in razširitev njegovih nalog, da se okrepi podpora, ki jo lahko zagotovi državam EU, ter njegovo sodelovanje z organi na področju PNZ ter mednarodnimi partnerji; poenostavitev njegovega upravljanja in postopkov; in optimizacija njegovih virov. Kratkoročni in dolgoročni ključni ukrepi, navedeni v okviru možnosti, se lahko dopolnjujejo in kombinirajo.

C. Verjetni učinki

·Pričakuje se, da bo pobuda povečala varnost. Večja podpora Eurojusta nacionalnim organom bi morala znatno prispevati k boju proti hudim kaznivim dejanjem in organiziranemu kriminalu, zmanjšati znatno gospodarsko škodo, ki izhaja iz organiziranega kriminala (vključno s finančnim kriminalom), ter spodbujati gospodarsko stabilnost in rast v EU.

·Pričakuje se, da bo pobuda z okrepitvijo podpore državam EU v boju proti organiziranemu kriminalu in kaznivim dejanjem, kot so nedovoljen promet s prepovedanimi drogami, trgovina z ljudmi in kibernetska kriminaliteta, prinesla znatne družbene koristi ter izboljšala javno varnost in zaščito, javno zdravje in spletno varnost po vsej EU. Pričakuje se, da bo pobuda okrepila temeljne pravice z zagotavljanjem varnosti državljanov, izboljšanjem dostopa žrtev do pravnega varstva in varstvom pravic osumljencev. Izboljšanje izmenjave informacij bi lahko vplivalo na varstvo osebnih podatkov, vendar bodo v ta namen vzpostavljeni ustrezni zaščitni ukrepi.

·Pobuda bo vključevala ukrepe za izboljšanje delovnih metod Eurojusta in njegovega sodelovanja z drugimi akterji. To bo privedlo tudi do poenostavitve, manjšega upravnega bremena in optimalne uporabe virov.

D. Instrumenti za boljše pravno urejanje

Ocena učinka

Izvedena bo ocena učinka v skladu s smernicami Evropske komisije za boljše pravno urejanje, da se zagotovi, da bo odločitev o reviziji uredbe o Eurojustu 2 temeljila na dejanskih dokazih. Po objavi poročila o oceni trenutno poteka pripravljalno delo za oceno učinka. Ta proces bo podprt z zunanjo študijo, da se zagotovita temeljita analiza učinkov različnih možnosti in vpogled, potreben za podporo delu ustreznih služb Komisije.

Strategija posvetovanja

Organizirano bo javno posvetovanje, da bi zbrali različna stališča širše javnosti. To bodo dopolnila ciljno usmerjena posvetovanja z ustreznimi deležniki (npr. nacionalnimi organi, predstavniki institucij, organov, uradov in agencij EU ter mrežami, vključno s centraliziranimi in decentraliziranimi ravnmi Eurojusta, odvetniškimi zbornicami in združenji, odvetniki, sodniki, tožilci in združenji organov kazenskega pregona).    

Izvedena bo anketa z organi v državah EU, ki sodelujejo pri preiskovanju in pregonu hudih čezmejnih kaznivih dejanj. Znanstveni raziskovalci in akademiki bodo prav tako povabljeni, da prispevajo svoje znanje in analize, da bi dodatno prispevali k pobudi.

Namen posvetovanja

Namen posvetovanja je zbrati prispevke za usmerjanje morebitne revizije uredbe o Eurojustu, da bi povečali učinkovitost Eurojusta v boju proti hudim čezmejnim kaznivim dejanjem ter mu zagotovili okvir za hitrejši in učinkovitejši odziv pri obravnavanju organiziranega kriminala.

Ciljna skupina

Nacionalni organi, predstavniki institucij, organov, uradov in agencij EU ter mreže, vključno s centraliziranimi in decentraliziranimi ravnmi Eurojusta, odvetniške zbornice in združenja, odvetniki, sodniki, tožilci, združenja organov kazenskega pregona ter zasebni deležniki, kot so državljani, akademski krogi in organizacije civilne družbe, tako v EU kot zunaj nje.

(1) Ocena Agencije Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) (SWD(2025) 182 končna) ( Eurojust – Evropska komisija).
(2)  Uredba (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) ( Uredba – 2018/1727 – SL – EUR- Lex ).