POZIV K PREDLOŽITVI DOKAZOV

ZA POBUDO (brez ocene učinka)

Naslov pobude

Varnost hrane in krme – sveženj omnibus za poenostavitev

Vodilni GD – pristojna enota

GD za zdravje in varnost hrane E.4, R.1

Verjetna vrsta pobude

Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Uredbe (ES) št. 1107/2009, Uredbe (ES) št. 396/2005, Uredbe (EU) št. 528/2012, Uredbe (ES) št. 1829/2003, Uredbe (ES) št. 1831/2003, Uredbe (ES) št. 852/2004, Uredbe (ES) št. 853/2004, Uredbe 1099/2009, Uredbe (ES) št. 999/2001, Uredbe (ES) št. 1069/2009, Uredbe (EU) 2017/625, Direktive 98/58/ES in Direktive 2009/128/ES glede poenostavitve in okrepitve zahtev glede varnosti hrane in krme

Okvirna časovnica

4. četrtletje 2025

Dodatne informacije

--

Vsebina tega dokumenta je zgolj informativna. Ne prejudicira končne odločitve Komisije o tem, ali se bo pobuda izvajala, ali o njeni končni vsebini. Vsi elementi pobude, opisani v tem dokumentu, vključno z njeno časovnico, se lahko spremenijo.

A. Politično ozadje, opredelitev vprašanja in preverjanje subsidiarnosti

Politično ozadje

Ta predlog je del medsektorskega svežnja za poenostavitev zakonodaje, napovedanega v Viziji Evropske komisije za kmetijstvo in prehrano. Cilj svežnja je zmanjšati nepotrebna regulativna bremena ter obenem ohraniti visoke standarde za varnost hrane in krme, zdravje ljudi in živali ter varstvo okolja. Ta predlog je odziv na večkratne zahteve deležnikov in držav EU po hitrejših in jasnejših postopkih za fitofarmacevtska sredstva, brezpilotne zrakoplove, biocide, krmne dodatke, higienska pravila in uradni nadzor. Prispeva k splošnim ciljem Komisije, in sicer:

·racionalizirati regulativni okvir EU v skladu s sporočilom o enostavnejši in hitrejši Evropi;

·izboljšati konkurenčnost in odpornost sistemov EU za hrano in krmo na podlagi kompasa za konkurenčnost;

·doseči cilje poenostavitve, in sicer zmanjšati regulativno breme za 25 % za podjetja in za 35 % za mala in srednja podjetja – to vključuje zmanjšanje ponavljajočih se upravnih stroškov za 37,5 milijarde EUR do konca sedanjega mandata Komisije, ne da bi pri tem ogrozili cilje politike.

Komisija je v zadnjih letih redno zbirala in ocenjevala prispevke držav članic in deležnikov o tem, kako poenostaviti pravila o varnosti hrane in krme ter zmanjšati upravna bremena, tudi tista, ki so povezana z obveznostmi poročanja. Ta predlog temelji na teh povratnih informacijah, njegov cilj pa je zagotoviti konkreten prispevek k širšemu programu Komisije za poenostavitev.

V okviru pobude so predlagani zlasti ciljno usmerjeni ukrepi za poenostavitev na več področjih:

·postopki za odobritev in podaljšanje odobritev fitofarmacevtskih sredstev oz. postopki za izdajo dovoljenj in njihovo podaljšanje za biocidne proizvode;

·pojasnila v zvezi s terminologijo in prehodnimi ukrepi za določitev mejnih vrednosti ostankov pesticidov, spremembo in podaljšanje dovoljenj ter zahteve za označevanje krmnih dodatkov, vključno z digitalnimi možnostmi označevanja;

·postopki priglasitve nacionalnih higienskih ukrepov;

·okvir spremljanja in obvladovanja tveganj za bovino spongiformno encefalopatijo (v nadaljnjem besedilu: BSE);

·prožnost pri uradnih pregledih pošiljk rastlin na mejnih kontrolnih točkah;

·akreditacijske zahteve za referenčne laboratorije;

·pojasnilo v zvezi s pravnim statusom proizvodov fermentacije, proizvedenih z uporabo gensko spremenjenih mikroorganizmov (GMM), ter

·bolj ciljno nanašanje pesticidov z brezpilotnimi zrakoplovi v varnih pogojih.

Ti predlogi temeljijo na ugotovitvah iz nedavnih ocen zakonodaje EU, vključno z zakonodajo o pesticidih (SWD(2020) 87 final) in uredbo o krmnih dodatkih(SWD(2024) 46 final).

Vprašanje, ki naj bi ga pobuda obravnavala

Fitofarmacevtska sredstva: Kmetje se soočajo z vse manjšim naborom možnosti, saj se odobritve starejših proizvodov iztekajo, nove alternative, zlasti biopesticidi, pa na trg vstopajo počasi. Zaradi počasnih odobritev biopesticidov je težko izkoristiti konkurenčne prednosti teh snovi, tudi na mednarodnih trgih. Pri postopkih za odobritve aktivnih snovi in obnovitve njihovih odobritev prihaja do sistematičnih zamud, roki iz Uredbe (ES) št. 1107/2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet pa niso upoštevani, saj države članice nimajo zadostne zmogljivosti, da bi vloge obravnavale pravočasno. Obenem vzajemno priznavanje registracij proizvodov in razširitev za manjše uporabe ne deluje, kot je bilo predvideno, kar je privedlo do neenakomerne razpoložljivosti fitofarmacevtskih sredstev za kmete v različnih državah članicah in težav pri uporabi določb uredbe o zdravju rastlin (Uredba (EU) 2016/2031), s katerimi naj bi preprečili nesprejemljive učinke na kmetijsko proizvodnjo v EU. Pojasniti je treba določbe o osnovnih snoveh, tretiranju semena in varstvu podatkov, da bi dosegli bolj harmonizirano izvajanje v vseh državah članicah. Nazadnje brezpilotni zrakoplovi lahko omogočijo bolj ciljno nanašanje pesticidov, vendar upravno breme, s katerim se posamezni kmetje srečujejo pri oddaji vlog za uporabo brezpilotnih zrakoplovov, zavira njihov razvoj.

Mejne vrednosti ostankov: Pojasniti je treba terminologijo in prehodne določbe o mejnih vrednostih ostankov (MRL), da se poveča pravna varnost.

Uredba o biocidnih proizvodih: V poročilu o izvajanju Uredbe (EU) št. 528/2012 za leto 2021 so bile ugotovljene precejšnje težave, ki ovirajo pravilno delovanje regulativnega sistema. Pri programu za pregled obstoječih aktivnih snovi prihaja do nenehnih zamud, ki vplivajo na odobritev teh snovi in izdajo dovoljenj za proizvode. Te težave otežujejo dostop do trga in odvračajo od inovacij. Pomisleki so se pojavili tudi zato, ker se leta 2025 izteče obdobje za varstvo podatkov za vse obstoječe aktivne snovi.

Krmni dodatki: V oceni uredbe o krmnih dodatkih iz leta 2024 (Uredba (ES) št. 1831/2003) je bilo opredeljenih več morebitnih področij za poenostavitev. Z zahtevo po podaljšanju za deset let se zlasti podjetjem nalaga visoke upravne in finančne stroške. Postopki za spreminjanje dovoljenj, vključno s spremembo imetnika, prav tako pomenijo nepotrebno breme, ki ga je mogoče zmanjšati. Poleg tega pravila o označevanju krmnih dodatkov niso povsem usklajena s pravili za posamična krmila in krmne mešanice, kar povzroča nedoslednosti in dodatno breme.

Higienska pravila: Države članice se spoprijemajo s postopkovnimi neučinkovitostmi, ker se sistemi priglasitve v okviru uredb o higieni in direktive o informacijskem sistemu za tehnične predpise, prekrivajo, zaradi česar ni jasno, kateri postopek, naj se uporabi in kdaj.

Bovina spongiformna encefalopatija (BSE): Sedanja pravila iz Uredbe (ES) št. 999/2001 o bovini spongiformni encefalopatiji (v nadaljnjem besedilu: BSE) so zastarela in omejujejo zmožnost EU, da bi se hitro odzvala na nove ocene tveganja, znanstveni razvoj in razvijajoče se mednarodne standarde. Ker se je stopnja tveganja za nastanek bolezni zaradi BSE znižala, se zahteve glede nadzora, pravila o snoveh s specifičnim tveganjem (SST) in trgovinske omejitve za določene proizvode ne štejejo več za sorazmerne. Te določbe pristojnim organom in nosilcem živilske dejavnosti nalagajo nepotrebno breme, kar povzroča regulativne in operativne izzive.

Uredba o uradnem nadzoru: mejne kontrolne točke trenutno ne morejo sprostiti tistega dela pošiljke, ki zahteve izpolnjuje, če so v drugem delu dodatni pregledi še potrebni. To pogosto privede do nepotrebnih zamud, zlasti pri pošiljkah rastlin, sestavljenih iz različnih serij, pri katerih se zahteve glede nadzora med seboj razlikujejo. Poleg tega so akreditacijska pravila za referenčne laboratorije preveč stroga in ne upoštevajo posebnih potreb področij, kot so škodljivi organizmi rastlin ali krmni dodatki, kar povzroča nenehne težave v zvezi z zagotavljanjem skladnosti.

Dobrobit živali: Države članice morajo na podlagi Uredbe (ES) št. 1099/2009 o zaščiti živali pri usmrtitvi predložiti letna poročila o depopulaciji, čeprav so podobne informacije v letna poročila že vključene na podlagi uredbe o uradnem nadzoru. To prekrivanje za nacionalne organe in Komisijo pomeni dodatno delo brez dodane vrednosti.

Proizvodi fermentacije: nosilci dejavnosti in države članice se srečujejo z izzivom pri ugotavljanju, ali so živila in krma, proizvedeni z uporabo GSM v postopku fermentacije, živila in krma, „proizvedena iz GSO“ (za katere velja zakonodaja o GSO) ali „živila, proizvedena z GSO“ (za katere zakonodaja o GSO ne velja). To povzroča regulativno negotovost in različne prakse izvrševanja.

Podlaga za ukrepanje EU (pravna podlaga in preverjanje subsidiarnosti)

Pravna podlaga

Pravno podlago sestavljajo:

·člen 37(2), člen 95 in člen 152(4), točka (b), Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ter

·člen 43(2), člen 49, člen 114, člen 168(4), točka (b), in člen 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

Praktična potreba po ukrepanju EU

Področja, ki jih zajema ta pobuda, so na ravni EU urejena s posebnimi uredbami in direktivami. Cilj zakonodaje je harmonizacija notranjega trga in zagotavljanje visoke ravni varovanja zdravja ljudi in živali ter okolja. Poenostavitev je mogoče najučinkoviteje doseči tako, da se ti osnovni pravni akti spremenijo po rednem zakonodajnem postopku. Tega pa ni mogoče doseči zgolj z ukrepi držav članic.

B. Kaj naj bi pobuda dosegla in kako

Namen te pobude je poenostaviti, pojasniti in posodobiti izbrane določbe v več zakonodajnih aktih EU o varnosti hrane in krme. Nastala je kot odziv na dolgoletne pozive deležnikov in držav članic, naj se zmanjša upravno breme, izboljša pravna jasnost in poveča učinkovitost regulativnih postopkov. Natančneje, cilj te pobude je odpraviti nepotrebno zapletenost, omogočiti inovacije in okrepiti delovanje notranjega trga. Ti ukrepi so namenjeni zmanjšanju upravnega bremena za gospodarske subjekte in pristojne nacionalne organe ter hkratni ohranitvi visoke ravni varovanja zdravja ljudi, živali in okolja.

Fitofarmacevtska sredstva: Cilj predloga je zmanjšati upravno breme za industrijo in pristojne organe držav članic ter tako kmetom v EU in širšemu sektorju hrane in krme pomagati, da bi postali konkurenčnejši, ter preprečiti nesprejemljive učinke na kmetijsko proizvodnjo, kot je določeno v uredbi o zdravju rastlin (Uredba (EU) 2016/2031).

Kar zadeva dovoljenja za promet s fitofarmacevtskimi sredstvi, je cilj predloga pospešiti dostop do inovativnih rešitev za biotično varstvo rastlin. To bo doseženo z odpravo postopkovnih neučinkovitosti ter prerazporeditvijo ali povečanjem sredstev v organih držav članic in Evropski agenciji za varnost hrane. Ta sredstva so trenutno tesno povezana z rutinskimi obveznostmi obnovitve odobritev aktivnih snovi in podaljšanja registracij proizvodov.

Namen predloga je tudi, da bi z večjim vzajemnim priznavanjem registracij proizvodov med državami članicami in močnejšo podporo za manjše uporabe razširili dostop do trga za fitofarmacevtska sredstva.

Poleg tega se v tem predlogu namerava pojasniti določbe v zvezi z osnovnimi snovmi, tretiranjem semen in varstvom podatkov, da bi se povečala harmonizacija izvajanja v državah članicah.

Skupni namen teh sprememb je, da bi pospešili postopke in zmanjšali zamude, olajšali regulativne delovne obremenitve ter izboljšali razpoložljivosti alternativnih orodij za zaščito pridelkov (zlasti kemičnih pesticidov) po vsej EU.

Nazadnje bo omogočanje inovacij s tehnologijo preciznih brezpilotnih zrakoplovov v varnih pogojih prispevalo k varovanju zdravja ljudi in okolja.

Mejne vrednosti ostankov: Namen predloga je izboljšati jasnost terminologije in prehodnih določb, da bi se povečala pravna varnost.

Biocidni proizvodi: V pobudi je predlagan omejen sklop ciljno usmerjenih prilagoditev uredbe o biocidnih proizvodih za obravnavanje posebnih vprašanj, ki so v praksi že bila opredeljena, in sicer pred popolno oceno uredbe, ki naj bi se začela leta 2025. Namen teh ukrepov je zmanjšati upravno breme za gospodarske subjekte in pristojne nacionalne organe ter jim omogočiti, da sredstva usmerijo v dokončanje programa pregledovanja obstoječih aktivnih snovi. To pa bi pomagalo zagotoviti, da bi za vse biocidne proizvode, ki so dani na trg, veljali ustrezni postopki za izdajo dovoljenj na podlagi harmoniziranih pravil, s čimer bi se povečala raven varnosti v vseh državah članicah. Komisija prav tako preučuje, ali bi bilo mogoče s spremembo datuma izteka varstva podatkov za vse obstoječe aktivne snovi doseči večje ravnovesje med pravicami udeležencev v programu pregledovanja in pravicami preostalih deležnikov.

Krmni dodatki: Cilj pobude je zmanjšati regulativno in upravno breme za podjetja, pa tudi za države članice in Evropsko agencijo za varnost hrane, ki sodelujejo v postopku izdaje dovoljenja. Osredotoča se na poenostavitev in pojasnitev: (i) pravil o spremembi dovoljenj, na primer v primerih, ko pride do spremembe imetnika dovoljenja, in (ii) režima za podaljšanje takih dovoljenj. Namen teh prilagoditev je zmanjšati stroške zagotavljanja skladnosti, ne da bi pri tem ogrozili visoko raven zaščite ali interese uporabnikov. V pobudi se obravnava tudi uvedba večje prožnosti pri zahtevah glede označevanja, vključno z uporabo digitalnega označevanja za nekatere informacije, ki niso povezane z varnostjo.

V zvezi s higienskimi pravili je cilj pobude racionalizirati priglasitve nacionalnih higienskih ukrepov, tako da se postopki uskladijo z Direktivo (EU) 2015/1535 (direktiva o informacijskem sistemu za tehnične predpise (v nadaljnjem besedilu: TRIS)). Enoten, harmoniziran sistem priglasitev bi poenostavil skladnost, spodbudil prilagajanje higienskih pravil nacionalnim okoliščinam in izboljšal preglednost prek podatkovne zbirke TRIS.

Kar zadeva BSE, je cilj pobude revizija pravnega okvira, da se omogočijo pravočasne posodobitve na podlagi znanstvenih ocen tveganja. Prizadeva si posodobiti ukrepe za obvladovanje bolezni in uvesti prožnejši, znanstveno utemeljen pristop na ravni EU. S tem se bo zagotovila regulativna doslednost, zmanjšal regulativni pritisk na nosilce živilske dejavnosti in olajšalo trgovanje.

V skladu z uredbo o uradnem nadzoru je cilj pobude omogočiti delno carinjenje pošiljk rastlin in rastlinskih proizvodov na mejnih kontrolnih točkah. To je odziv na praktične izzive v primerih, ko fitosanitarna spričevala zajemajo različne serije, za katere so potrebne različne vrste pregledov. Države članice so dosledno pozivale k prožnosti, da bi se izognili zamudam pri trgovanju, kadar se zadrži le del pošiljke. Predlog obravnava tudi uvedbo omejenega odstopanja od akreditacijskih zahtev za referenčne laboratorije. S tem bi odpravili težave s skladnostjo, bolje odražali tehnične posebnosti in se odzvali na večkratne zahteve držav članic in Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije, obenem pa ohranili celovitost pravil EU.

V zvezi z dobrobitjo živali je namen predloga zmanjšati upravno breme za pristojne organe držav članic, tako da se od njih ne bi več zahtevalo, naj predložijo letno poročilo o postopkih depopulacije.

Glede proizvodov fermentacije, pri katerih se kot proizvodni sevi uporabljajo GSM, je namen predloga pojasniti, ali je treba tako pridobljena živila in krmo obravnavati kot „proizvedena iz“ GSM ali „proizvedena z“ GSM.

Verjetni učinki

Pričakuje se, da se bodo s predlogom zmanjšala upravna bremena za gospodarske subjekte in organe držav članic. Stroški zagotavljanja skladnosti naj bi se znižali, obenem pa se bo še naprej ohranjala visoka raven varnosti za zdravje ljudi, zdravje živali in okolje. Predlog naj bi prispeval tudi k večji konkurenčnosti kmetov v EU.

S tem ko se bo povečala učinkovitost sistema odobritve aktivnih snovi za fitofarmacevtska sredstva in biocidne proizvode, zlasti pa pospešil dostop aktivnih snovi za biotično varstvo rastlin do trga za fitofarmacevtska sredstva, bo najverjetneje prišlo do nižjih stroškov in hitrejše donosnosti naložb za podjetja, ki dajejo take snovi in (proizvode, ki jih te snovi vsebujejo) na trg. Pričakuje se, da bodo imeli kmetje skupaj z ukrepi za okrepitev vzajemnega priznavanja registracij proizvodov in ukrepi za omogočanje večje uporabe brezpilotnih zrakoplovov pri preciznem kmetovanju v prihodnosti koristi od dostopa do več orodij za zaščito pridelkov.

Zaradi poenostavitve pravil za dovoljenja za krmne dodatke, zlasti glede podaljšanj in sprememb obstoječih dovoljenj, pričakujemo nižje stroške, večjo učinkovitost in podporo inovacijam, zlasti za mala in srednja podjetja, ne da bi pri tem ogrozili visoko raven varovanja zdravja in okolja. To bi povečalo konkurenčnost sektorja krme v EU in pripomoglo, da bi trg EU postal privlačnejši za naložbe. S pobudo se uvaja tudi možnost digitalnega označevanja pod določenimi pogoji, ki naj bi znižalo stroške zagotavljanja skladnosti in povečalo prožnost. Da bi zagotovili varno uporabo, bi bistvene varnostne informacije ostale na fizičnih etiketah. Obstoječi zaščitni ukrepi po potrebi omogočajo spremembo, začasni odvzem ali preklic dovoljenj, s čimer se zagotavlja nadaljnja zaščita varnosti hrane in krme.

Zlasti v zvezi s higienskimi pravili bo predlog verjetno pozitivno vplival na pobude držav članic, da bi pravila prilagodili lokalnim potrebam. To bo povečalo prožnost in privedlo do nižjih stroškov.

Kar zadeva uredbo o uradnem nadzoru, bi z uvedbo možnosti delnega carinjenja pošiljk rastlin in rastlinskih proizvodov poenostavili postopke mejnega nadzora v državah članicah, gospodarski subjekti pa bi se izognili hudim finančnim posledicam, ki so povezane z nepotrebnim zamudami pri trgovanju in uničenjem pokvarljivega blaga. Polna akreditacija za vsako analizno metodo je za referenčne laboratorije lahko draga in zamudna, zlasti pri novih ali redko uporabljenih tehnikah. To lahko privede do omejenih inovacij in upočasnitve nujnih odzivov na nove izzive. Izvzetje iz zahtev za akreditacijo bi spodbudilo razvoj novih metodologij, pri čemer bi se ohranjali temeljni standardi kakovosti.

V zvezi z BSE se pričakuje, da se bo zaradi prilagoditev zahtev glede nadzora, ravnanja s snovmi s specifičnim tveganjem (SST) in nekaterih proizvodov, pridobljenih iz goveda, zmanjšalo upravno breme za pristojne organe in znižali stroški usklajevanja za nosilce živilske dejavnosti. Na splošno se bo s pobudo zagotovilo, da bo regulativni okvir ostal znanstveno utemeljen, sorazmeren in odziven.

Kar zadeva fermentirana živila in krmo, proizvedene z GSM, se bodo z uvedenim pojasnilom znižali stroški zagotavljanja skladnosti in izvrševanja.

Prihodnje spremljanje

Učinek pobude se bo spremljal z obstoječimi mehanizmi poročanja in nadzora v vsakem sektorju. To bo del rednega spremljanja ustrezne zakonodaje.

Pri fitofarmacevtskih sredstvih bo spremljanje osredotočeno na številke vlog za odobritev, rokov za pregled in odobritve sredstev za biotično varstvo rastlin. Pri biocidih se bo spremljal napredek v zvezi s programom pregledovanja aktivnih snovi in dovoljenji za proizvode. Pri krmnih dodatkih pa bo spremljanje osredotočeno na ključne kazalnike, vključno z inovacijsko dejavnostjo, trendi vlog za izdajo dovoljenja in razpoložljivostjo krmnih dodatkov na trgu EU.

Pri uradnem nadzoru bo Komisija spremljala uporabo nove prožnosti za delno sproščanje pošiljk. Pri BSE se bo prihodnje spremljanje osredotočilo na podatke v zvezi z obsegom testiranja, posodobitvami postopkov za snovi s specifičnim tveganjem in nadaljnjim razvojem trgovine z določenimi proizvodi, pridobljenimi iz goveda.

Pri higienskih pravilih pa bo poudarek na načinu izvajanja poenostavljenega postopka priglasitve ter njegovem učinku na preglednost in učinkovitost.

C. Boljše pravno urejanje

Ocena učinka

Za to pobudo za poenostavitev ni potrebna celovita ocena učinka, saj so odločitve politike za reševanje zelo specifičnih težav omejene. Njegova zasnova temelji na obstoječih dokazih, vključno s:

·preteklimi ocenami in oceno učinka (npr. zakonodaje o pesticidih in uredbe o krmnih dodatkih);

·poročili o izvajanju (npr. o uredbi o biocidnih proizvodih) ter

·strukturiranimi prispevki držav članic in deležnikov, zbranimi v okviru rednih izmenjav in posvetovanj.

Predlagani ukrepi za poenostavitev so zelo tehnične narave. Za doseganje ciljev ni izvedljivih alternativ, predlagani ukrepi pa ne spreminjajo temeljnih ciljev politike niti ne uvajajo pomembnih novih obveznosti. Zato dodatno javno posvetovanje ali celovita ocena učinka ne bi prinesla dodane vrednosti.

Namesto tega bo predlogu priložen delovni dokument služb Komisije z analizo. V dokumentu bodo natančno pojasnjeni predlagani ukrepi ter predstavljeni osnovni dokazi, analiza in stališča deležnikov, obenem pa bodo ocenjeni morebitni prihranki.

Strategija posvetovanja

Čeprav v tej fazi dodatna posvetovanja niso predvidena, so deležniki že predložili številne predloge in dokumente o stališčih ter so pozvani, naj v okviru tega poziva k predložitvi dokazov izmenjajo dodatna mnenja in predloge. Med pripravo predloga bodo upoštevani prispevki, zlasti tam, kjer omogočajo praktičen vpogled ali opozarjajo na neželene posledice. Ta možnost posredovanja povratnih informacij deležnikom omogoča, da podprejo prizadevanja za racionalizacijo postopkov. Upoštevali se bodo zlasti prispevki, v katerih bodo poudarjeni operativni izzivi, inovativne prakse, nepotrebna bremena ali možnosti za dodatne prihranke stroškov. Povratne informacije lahko prispevajo:

·organizacije kmetov in trgovinska združenja;

·pristojni organi držav članic;

·proizvajalci in uvozniki fitofarmacevtskih sredstev in biocidnih proizvodov;

·nosilci živilske dejavnosti in nosilci dejavnosti poslovanja s krmo ter njihova industrijska združenja;

·nevladne organizacije, javnost in druge zainteresirane strani;

·raziskovalne institucije in akademskimi krogi.