POZIV K PREDLOŽITVI DOKAZOV

ZA OCENO / PREVERJANJE PRIMERNOSTI

Namen tega dokumenta je obvestiti javnost in deležnike o delu Komisije, da bodo lahko prispevali povratne informacije in učinkovito sodelovali pri dejavnostih posvetovanja.

Te skupine prosimo, da predložijo stališča o tem, kako Komisija razume vprašanje in možne rešitve, ter nam posredujejo vse morebitne ustrezne informacije.

Naslov ocene

Letalstvo – preverjanje primernosti zakonodaje EU o letališčih

Vodilni GD – pristojna enota

GD za mobilnost in promet, E1 – Letalska politika

Okvirna časovnica

(načrtovani datum začetka in konca)

Datum začetka – 2. četrtletje 2024, datum konca – 4. četrtletje 2025

Dodatne informacije

Letališča (europa.eu)

Vsebina tega dokumenta je zgolj informativna. Ne prejudicira končne odločitve Komisije o tem, ali se bo pobuda izvajala, ali o njeni končni vsebini. Vsi elementi pobude, opisani v tem dokumentu, vključno z njeno časovnico, se lahko spremenijo.

A. Politično ozadje, namen in obseg ocene

Politično ozadje

V strategiji Komisije za trajnostno in pametno mobilnost je določen cilj razvoja odpornega, konkurenčnega in trajnostnega prometnega sektorja, ki lahko vsem regijam EU zagotavlja cenovno dostopno povezljivost. Letalstvo ima ključno vlogo pri spodbujanju mobilnosti, gospodarske rasti, delovnih mest in trgovine v EU. Slednje je pomembno tudi pri zagotavljanju povezljivosti nekaterih regij v Evropski uniji.

Velik uspeh EU je liberalizacija notranjega letalskega trga, ki je omogočila znatno rast sektorja, zagotovila koristi za potrošnike ter podprla konkurenčnost EU na svetovni ravni. To pa je obenem povzročilo nenamerne vplive na okolje, med drugim emisije CO2, onesnaževanje in hrup, ki jih bo Komisija obravnavala v evropskem zelenem dogovoru in zakonodajnih svežnjih „Pripravljeni na 55“.

Letališča so osnovna infrastruktura, prek katere lahko letalski prevozniki potnikom in strankam v tovornem prometu omogočajo povezljivost v EU in zunaj nje. Prav tako so pomembna prometna vozlišča, ki omogočajo nadaljnje povezave z drugimi načini prevoza.

Z vidika enotnega trga obstajajo trije zakonodajni akti EU, ki urejajo letališke zmogljivosti in infrastrukturo v EU, in sicer:

·Uredba o slotih (EGS) št. 95/93, ki ureja dostop letalskih prevoznikov do preobremenjenih letališč, na katerih ni dovolj zmogljivosti za zadovoljitev povpraševanja;

·Direktiva 96/97/ES o zemeljski oskrbi, ki zajema dostop do storitev zemeljske oskrbe na letališčih (tj. storitve in objekti, ki jih zrakoplov potrebuje med pristankom in vzletom) ter

·Direktiva 2009/12/ES o letaliških pristojbinah, ki zagotavlja okvir za oblikovanje cen za dostop do letališke infrastrukture in storitev.

Namen teh treh zakonodajnih aktov je ustvariti konkurenčne pogoje na trgu storitev letališke infrastrukture, za katerega so značilne velike vstopne ovire (omejena razpoložljivost letaliških zmogljivosti in infrastrukture ter visoki stroški naložb), ki bi lahko, če se ne odpravijo, udeležencem na trgu (letalskim prevoznikom, letališčem, izvajalcem zemeljske oskrbe) omogočili, da pridobijo tržno moč in jo zlorabijo v škodo konkurenci kot tudi potrošnikom. Ti zakonodajni akti zagotavljajo preglednost, nediskriminacijo in neodvisen nadzor. Ključni so za zagotavljanje pravičnega dostopa do letaliških zmogljivosti in infrastrukture ter učinkovitih in preglednih cen letališke infrastrukture in storitev za vse udeležence na trgu.

Pripravljalno delo Komisije v zvezi s pregledom uredbe o slotih in direktive o letaliških pristojbinah ter oceno direktive o zemeljski oskrbi je bilo začasno prekinjeno zaradi različnih dogodkov, ki so znatno vplivali na letalski trg, kot je kriza zaradi COVID-19.

Komisija bo ob upoštevanju teh spreminjajočih se okoliščin in razvijajočih se političnih prednostnih nalog (npr. evropskega zelenega dogovora) preverila primernost teh treh zakonodajnih aktov, da bi ugotovila, ali so še vedno primerni za svoj namen, in ocenila učinek sprememb na trgu na njihovo delovanje. Poleg tega bo to pripomoglo k boljšemu razumevanju medsebojnega prepletanja letališke zakonodaje EU in razkrilo morebitna prekrivanja ali vrzeli pri doseganju njenih ciljev.

Namen in obseg

Direktiva o letaliških pristojbinah (ki je bila ocenjena leta 2019), direktiva o zemeljski oskrbi in uredba o slotih so pomembno prispevale k odprtju trga letališke infrastrukture in povečanju konkurence med letalskimi prevozniki in letališči, kar koristi potrošnikom in povezljivosti.

Vendar se je trg od njihovega sprejetja spremenil. Letališča v EU so vse bolj obremenjena, pri čemer se mnoga od njih soočajo z omejitvami zmogljivosti zaradi pomanjkanja osebja, okoljskih vidikov in neučinkovitega upravljanja zračnega prometa. Letališke zmogljivosti stagnirajo, promet pa naj bi se še naprej povečeval. Hkrati se pričakuje, da se bo trend konsolidacije po pandemiji v letalskem sektorju nadaljeval. Povečuje se tudi konkurenca udeležencev iz tretjih držav, med drugim tudi neevropskih vozlišč. Več kriz (finančna kriza leta 2009, kriza zaradi COVID-19, ruska vojna agresija proti Ukrajini) je dodatno obremenilo sistem in preizkusilo odpornost letališke zakonodaje EU. Zaradi vseh teh sprememb je treba ponovno oceniti te tri zakonodajne akte, s čimer se bo zagotovilo, da zakonodaja izpolnjuje svoje cilje in je primerna za svoj namen. Prav tako je treba oceniti medsebojni vpliv pravil EU na svetovne industrijske standarde in prakse.

V obdobju okrevanja po pandemiji COVID-19 se je pokazala močna soodvisnost med pravili o dostopu in oblikovanjem cen za letališke zmogljivosti. Izkazalo se je, da so za zagotavljanje zahtevanih zmogljivosti na določen dan ob hkratnem nudenju kakovostnih storitev potrebne učinkovite in bolj trajnostne storitve zemeljske oskrbe, med drugim pa je bil poudarjen tudi pomen učinkovitega načrtovanja in usklajevanja za vse strani.

Poleg tega so bile s prehodom na prednostno obravnavo okoljskih vprašanj uvedene nove potrebe, ki jih države članice obravnavajo z raznolikimi ad hoc ukrepi, ki v pravnem okviru iz devetdesetih let prejšnjega stoletja niso predvideni. Več držav članic (Belgija, Francija, Nizozemska) preučuje, kako zmanjšati letališke zmogljivosti zaradi hrupa, medtem ko zakonodajni akti v okviru tega preverjanja primernosti takih razmer niso predvideli.

S preverjanjem primernosti bo ocenjeno, ali trije zakonodajni akti dosegajo svoje cilje, pri čemer se bodo med drugim upoštevale spremembe na trgu, opredeljena pa bodo tudi prekrivanja in sinergije med zakonodajnimi akti.

Nazadnje mora letališka zakonodaja EU prispevati k dobro delujočemu letalskemu trgu EU, ki potrošnikom zagotavlja konkurenčne in trajnostne storitve ter povezljivost.

Posebni cilji, na podlagi katerih bo ocenjena letališka zakonodaja EU, so:

1. učinkovita uporaba in oblikovanje cen za letališke zmogljivosti in storitve zemeljske oskrbe, zagotavljanje povezljivosti v skladu s preferencami potrošnikov in potrebami uporabnikov letališč;

2. spodbujanje ustrezne konkurence in enakih konkurenčnih pogojev med letališči, letalskimi prevozniki in drugimi ponudniki storitev;

3. pregleden in neodvisen nadzor nad dodeljevanjem slotov, določanjem letaliških pristojbin in sklepanjem pogodb o storitvah zemeljske oskrbe;

4. ustreznost letaliških storitev in storitev zemeljske oskrbe v smislu količine, kakovosti, zanesljivosti, odpornosti in naložbenih potreb.

Cilj preverjanja primernosti bo odgovoriti na vprašanji, ali je obstoječa letališka zakonodaja EU še vedno učinkovita pri doseganju zgoraj navedenih posebnih ciljev ter ali je to najuspešnejši in stroškovno učinkovit način za njihovo doseganje. Ob upoštevanju nedavnega razvoja trga bo ocenjeno, ali pravila še vedno ustrezajo prvotnim pa tudi novim političnim prednostnim nalogam (npr. trajnostnost, zelene naložbe, spodbujanje okoljske učinkovitosti, odpornost in zmanjšanje upravnega bremena) ter ali so skladna z drugo zakonodajo in politiko EU. Posebna pozornost bo namenjena povezavam in sinergijam med tremi zakonodajnimi akti in drugimi določbami, ki vplivajo na letališke zmogljivosti (Uredba (ES) št. 1008/2008 o zračnih prevozih (pravila o porazdelitvi prometa, obveznosti javne službe) in Uredba (EU) št. 598/2014 o upravljanju hrupa na letališčih), ter interakciji s konkurenčnim pravom, vključno z zakonodajo o državni pomoči, in drugimi okviri politike, med drugim z energetsko, okoljsko in podnebno politiko. S preverjanjem primernosti bo prav tako ocenjeno, ali trije zakonodajni akti prinašajo dodano vrednost EU.

Ugotovitve preverjanja primernosti bodo vključene v morebitne prihodnje zakonodajne ali nezakonodajne ukrepe na tem področju.

B. Boljše pravno urejanje

Strategija posvetovanja

Dokazi in mnenja deležnikov o vprašanjih, obravnavanih v okviru preverjanja primernosti, bodo zbrani na naslednje načine:

·z zagotavljanjem povratnih informacij o tem pozivu k predložitvi dokazov,

·z 12-tedenskim javnim posvetovanjem, ki se bo začelo ločeno v 4. četrtletju 2024, da bi zbrali mnenja splošne javnosti in zadevnih deležnikov o vprašanjih na visoki ravni (povratne informacije in javno posvetovanje bosta na voljo v vseh jezikih EU na portalu Povejte svoje mnenje) ter

·s ciljno usmerjenimi dejavnostmi posvetovanja (podrobne raziskave, študije primerov in razgovori) z zadevnimi deležniki v okviru podporne študije (Komisija si bo prizadevala za racionalizacijo tega postopka in zmanjšanje bremena za deležnike, po možnosti s ponovnim potrjevanjem dokazov iz prejšnjih posvetovanj).

Za dodatne prispevke bodo zaprosili svetovalni odbori Komisije, zlasti Solunski forum regulatorjev letaliških pristojbin in Odbor za socialni dialog v sektorju civilnega letalstva. Razprave v okviru teh forumov so dragoceni prispevki.

Po koncu javnega posvetovanja bo v osmih tednih objavljeno poročilo s povzetkom dejstev. Poročilu o preverjanju primernosti bo priloženo zbirno poročilo, v katerem bodo povzete vse dejavnosti posvetovanja.

Namen posvetovanja 

Namen posvetovanja je zbrati povratne informacije o uspešnosti, učinkovitosti, ustreznosti, skladnosti in dodani vrednosti EU treh zakonodajnih aktov, ocenjenih v okviru tega preverjanja primernosti.

Ciljna skupina

Med glavne opredeljene deležnike spadajo lastniki in upravljavci letališč in njihova združenja, potniški in tovorni letalski prevozniki in njihova združenja, podjetja za zemeljsko oskrbo in njihova združenja, drugi letališki dobavitelji, koordinatorji slotov, združenja potrošnikov in potnikov, ustrezni sindikati ter nacionalni (in regionalni) organi držav članic.

Zbiranje podatkov in metodologija

Pri tem preverjanju primernosti bi se lahko uporabili obstoječi podatki in informacije iz več virov. Komisija in nacionalni organi, zlasti neodvisni nadzorni organi za letališke pristojbine in koordinatorji slotov, imajo pomembne informacije o uporabi in spremljanju obstoječih pravil.

K temu preverjanju primernosti bodo neposredno prispevala ustrezna obstoječa posvetovanja z deležniki in študije, ki jih je Komisija že izvedla (na primer ocena direktive o letaliških pristojbinah iz leta 2019 in študija o vplivu pandemije COVID-19 na letalstvo EU).

Poleg tega so deležniki oziroma mednarodni organi pripravili številne študije in poročila, tudi o razvoju sektorja v zadnjih letih, ki se bodo prav tako upoštevali v tem preverjanju primernosti.

Informacijske vrzeli bodo odpravljene s pomočjo zunanje podporne študije, internetnih raziskav in po potrebi dostopa do vodilnih podatkovnih zbirk, sprejetih v industriji, ter prek stikov z deležniki.

Kjer je to mogoče, bodo stroški in koristi ureditve količinsko opredeljeni na podlagi zgoraj navedenih virov in preverjeni na podlagi prispevkov deležnikov.

Poseben poudarek bo namenjen opredelitvi morebitne poenostavitve in/ali zmanjšanja bremena.