POZIV K PREDLOŽITVI DOKAZOV

ZA POBUDO (brez ocene učinka)

Naslov pobude

Strateški časovni načrt za digitalizacijo in umetno inteligenco v energetskem sektorju

Vodilni GD – pristojna enota

GD za energijo in stanovanjsko politiko – enota B4 za raziskave, inovacije, digitalizacijo in konkurenčnost

Verjetna vrsta pobude

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij

Okvirna časovnica

1. četrtletje 2026

Dodatne informacije

Digitalizacija energetskega sistema

Vsebina tega dokumenta je zgolj informativna. Ne prejudicira končne odločitve Komisije o tem, ali se bo pobuda izvajala, ali o njeni končni vsebini. Vsi elementi pobude, opisani v tem dokumentu, vključno z njeno časovnico, se lahko spremenijo.

A. Politično ozadje, opredelitev vprašanja in preverjanje subsidiarnosti

Politično ozadje

Predsednica Ursula von der Leyen je v političnih usmeritvah za obdobje 2024–2029 poudarila, da je treba znižati cene energije, postopno opustiti fosilna goriva in zagotoviti, da bodo imeli potrošniki koristi od pravičnega dvojnega zelenega in digitalnega prehoda. Komisar za energijo in stanovanjsko politiko je bil v poslanici pozvan k sprejetju strateškega načrta za digitalizacijo in umetno inteligenco v energetskem sektorju, da bi izkoristili potencial digitalnih tehnologij.

Draghijevo poročilo o konkurenčnosti EU poudarja edinstveno priložnost za energetski sektor EU, da izkoristi prihodnje valove digitalnih inovacij in se utrdi na področjih, na katerih je potrebna tehnološka suverenost. Poročilo poudarja, da je energetski sektor eden od sektorjev z največjim potencialom za izkoriščanje zmogljivosti umetne inteligence za povečanje učinkovitosti in pospeševanje inovacij.

Strateški načrt bo temeljil na prejšnjih pobudah (kot je akcijski načrt EU za digitalizacijo energetskega sistema, sprejet leta 2022) in ustvaril sinergije z akcijskim načrtom za cenovno dostopno energijo, načrtom za energetsko učinkovitost, svežnjem o omrežjih, energetskim svežnjem za državljane, akcijskim načrtom za elektrifikacijo ter strategijo za ogrevanje in hlajenje. Strateški načrt bo prav tako dopolnjeval prihodnjo strategijo za uporabo umetne inteligence, strategijo za podatkovno unijo ter akt o razvoju računalništva v oblaku in umetne inteligence, hkrati pa bo temeljil na nedavno sprejetem zakonodajnem okviru, ki vključuje akt o umetni inteligenci, direktivo NIS2 in akt o kibernetski odpornosti.

Na splošno je cilj strateškega časovnega načrta za digitalizacijo in umetno inteligenco v energetskem sektorju pomagati izkoristiti potencial digitalnih tehnologij in tehnologij umetne inteligence za energetski sistem, hkrati pa zmanjšati s tem povezana tveganja ter spodbujati razogljičenje in konkurenčnost gospodarstva EU, ki sta opredeljena kot prvi in drugi steber kompasa za konkurenčnost EU.

Vprašanje, ki naj bi ga pobuda obravnavala

Digitalizacija in umetna inteligenca lahko znatno pospešita energetski prehod, vendar je treba obravnavati štiri glavna vprašanja:

1.Dostop do kakovostnih podatkov: Glavna ovira za uvajanje inovativnih energetskih storitev in rešitev umetne inteligence je pomanjkanje skladnih, visokokakovostnih in interoperabilnih podatkov o energiji. Podatki so pogosto izolirani med posameznimi operaterji in regijami, okviri za izmenjavo podatkov pa so omejeni. To ovira učenje in uvajanje umetnointeligenčnih modelov, upočasnjuje inovacije in zmanjšuje možnosti za optimizacijo operacij v celotni energetski vrednostni verigi.

2.Počasno sprejetje in razdrobljenost: Neenakomerna hitrost uvajanja digitalnih tehnologij v energetskem sektorju je posledica obstoječe infrastrukture, odpornosti na spremembe in razdrobljenih nacionalnih prizadevanj. To povzroča neenakomeren napredek v državah članicah in omejeno ekonomijo obsega, kar spodkopava zmožnost EU za izgradnjo integriranega pametnega energetskega sistema.

3.Povečanje potreb digitalnih tehnologij po energiji: Vse večje potrebe digitalnih tehnologij po energiji (zlasti za učenje podatkovnih centrov ali upravljanje umetne inteligence) so vse večji izziv. Brez standardov usklajevanja in učinkovitosti bi lahko te potrebe obremenile lokalna omrežja, povečale emisije toplogrednih plinov in delno izravnale koristi energetskega prehoda (zlasti v regijah, ki so že prizadete zaradi omejenih zmogljivosti).

4.Tveganja pri delovanju, povezana z obsežnim uvajanjem digitalnih orodij in orodij umetne inteligence: Nedavno je bil sprejet trden zakonodajni okvir, ki vključuje horizontalna pravila (direktiva NIS2 in akt o kibernetski odpornosti) ter sektorska pravila (omrežni kodeks za čezmejne pretoke električne energije). Vendar obsežno uvajanje digitalnih orodij in orodij umetne inteligence v energetskem sektorju prinaša številne izzive, zlasti v smislu vključevanja v kritično energetsko infrastrukturo. Za pridobitev zaupanja javnosti je ključnega pomena spodbujanje preglednosti in razložljivosti. Poleg tega je spremljanje uporabe teh orodij v energetskem sektorju ključni dejavnik za zagotavljanje visoke ravni varstva potrošnikov.

Podlaga za ukrepanje EU (pravna podlaga in preverjanje subsidiarnosti)

Pravna podlaga

Pravna podlaga te pobude je člen 194(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Gre za pobudo na področju energije, na katerem si EU in države članice delijo pristojnost.

Pri opredeljevanju načinov za pospešitev zelenega in digitalnega prehoda z uporabo digitalnih tehnologij in tehnologij umetne inteligence bo strateški časovni načrt za digitalizacijo in umetno inteligenco v energetskem sektorju ustrezno upošteval načelo subsidiarnosti. To velja tudi za politične pobude, ki bodo sledile sporočilu.

Praktična potreba po ukrepanju EU

Ukrepanje EU je potrebno za aktivacijo, mobilizacijo in usklajevanje prizadevanj v različnih politikah EU. Države članice in drugi ustrezni deležniki, kot so energetska podjetja, zagonska podjetja, ponudniki infrastrukture (tj. visokozmogljivostni računalniki), univerze, raziskovalne organizacije in vlagatelji, morajo izmenjati najboljše prakse in združiti vire.

Dodana vrednost strateškega načrta je tudi oblikovanje okvira EU, ki preprečuje, da bi različni ali slabo usklajeni nacionalni pristopi oslabili konkurenčnost EU. Poleg tega je cilj strateškega načrta za digitalizacijo in umetno inteligenco na evropski ravni nadgraditi akcijski načrt EU za digitalizacijo energetskega sektorja, ki je bil sprejet leta 2022.

B. Kaj naj bi pobuda dosegla in kako

Digitalne tehnologije (vključno z umetno inteligenco) imajo ogromen potencial za pospešitev prehoda EU na čistejši in bolj decentraliziran energetski sistem, hkrati pa izboljšujejo energijsko učinkovitost in zanesljivost sistema. Cilj strateškega časovnega načrta je izkoristiti potencial digitalizacije in umetne inteligence ter opredeliti vzvode za vsa področja politike, ki lahko pospešijo razvoj, prevzemanje in uvajanje digitalizacije in umetne inteligence v energetskem sektorju. Ima pet glavnih ciljev:

1.Pospešitev uvajanja digitalnih rešitev in rešitev umetne inteligence v energetskem sistemu

Vzpostavitev usklajevalnega okvira EU za zagotovitev nemotenega dostopa do podatkov o energiji za sprostitev trga EU za inovativne energetske storitve, kot sta prožnost na eni strani povpraševanja in dvosmerno polnjenje električnih vozil, podpora energetskim podjetjem pri razvoju modelov umetne inteligence ter centrov za preizkušanje in eksperimentiranje, pomoč gospodinjstvom pri zmanjševanju njihove porabe energije in krepitev energijske učinkovitosti stavb ter izkoriščanje tekočega dela v zvezi z razvojem ključnih kazalnikov za pametna omrežja in razvojem digitalnih dvojčkov za omrežja električne energije EU.

2.Priprava na prihodnji energetski sistem s spodbujanjem raziskav, inovacij in usklajevanja

Spodbujanje inovativnih digitalnih rešitev in rešitev umetne inteligence za energetski sektor z uporabo programov financiranja EU (zlasti programov Obzorje Evropa, Digitalna Evropa, LIFE in IPE – Energetika), zmanjšanje inovacijske vrzeli ter krepitev konkurenčnosti in tehnološke suverenosti EU ter pospešitev raziskav in inovacij na področju čiste energije z umetno inteligenco.

3.Trajnostno vključevanje potreb podatkovnih centrov po električni energiji v energetski sistem

Izboljšanje dolgoročnega načrtovanja in trajnostnega vključevanja podatkovnih centrov v omrežja električne energije EU s krepitvijo dialoga in usklajevanja ukrepov med razvijalci podatkovnih centrov, proizvajalci čiste energije, upravljavci omrežij, državami članicami in nacionalnimi regulativnimi organi, izboljšanje učinkovitosti podatkovnih centrov z uvedbo sheme za ocenjevanje (in po potrebi minimalnih standardov učinkovitosti) ter zmanjšanje bremena za omrežja električne energije (npr. s prožnostjo na strani povpraševanja) ob hkratnem zmanjšanju učinka na lokalne skupnosti.

4.Krepitev preglednosti in nadzora nad tveganji

Izmenjava dobrih praks pri uporabi rešitev umetne inteligence v kritični energetski infrastrukturi, zagotavljanje smernic o uporabi umetnointeligenčnih sistemov velikega tveganja v energetskem sektorju, vzpostavitev zbirke incidentov in skorajšnjih nesreč pri uporabi orodij umetne inteligence za energetski sektor, da bi izmenjali pridobljene izkušnje ter spodbujanje uporabe umetne inteligence za krepitev varnosti in fizične celovitosti energetskih sredstev.

5.Vzpostavitev okvira za usklajevanje in upravljanje

Okrepitev sodelovanja med vladami, industrijo, civilno družbo in raziskovalnimi ustanovami, da bi čim bolj povečali koristi digitalnih tehnologij in tehnologij umetne inteligence za energetski sektor, spodbujanje prenosa znanja med državami članicami, podpora partnerstvom z mednarodnimi organizacijami in forumi (npr. Mednarodna agencija za energijo in ministrski forum za čisto energijo) ter sodelovanje v dialogih s podobno mislečimi državami.

Verjetni učinki

Ukrepi, določeni v strateškem načrtu, bi morali prinesti več koristi, med drugim:

·optimizirano načrtovanje omrežja (npr. določitev optimalnih lokacij za novo električno infrastrukturo);

·optimizirano delovanje omrežja z napovednim vzdrževanjem in napovedovanjem povpraševanja;

·izboljšanje vključevanja energije iz obnovljivih virov z boljšim napovedovanjem spremenljive proizvodnje in povpraševanja;

·krepitev vloge odjemalcev s pametnim upravljanjem energije v stavbah in dinamičnim oblikovanjem cen;

·izboljšanje prožnosti sistema z upravljanjem povpraševanja po razpršenih virih energije;

·prispevanje k cenovno dostopni energiji, razogljičenju sistema in doseganju podnebnih ciljev;

·spodbujanje novih poslovnih modelov (npr. medsebojno trgovanje);

Prihodnje spremljanje

Komisija bo izvajanje ukrepov spremljala z namenskimi ukrepi. O napredku, doseženem pri tem izvajanju, bo poročala javnosti.

C. Boljše pravno urejanje

Ocena učinka

Strateški načrt bo sporočilo Komisije, zato namenska ocena učinka ni potrebna. Strateški načrt določa seznam ukrepov, ki jih je treba izvesti, vendar bodo ti posebni ukrepi predmet lastnih postopkov sprejetja (v skladu z zahtevami za boljše pravno urejanje, vključno z zahtevo po izvedbi ocene učinka in po potrebi nadaljnjih posvetovanj).

Strategija posvetovanja

Strategija posvetovanja za strateški časovni načrt bo temeljila na tekočem delu v okviru akcijskega načrta EU za digitalizacijo energetskega sistema (npr. delo strokovne skupine za pametno energijo in skupne projektne skupine z upravljavci omrežij). Poleg tega bo strateški časovni načrt temeljil tudi na obsežnem posvetovanju z deležniki, ki bo vključevalo:

·12-tedensko posvetovanje s širšo javnostjo s ciljno usmerjenim vprašalnikom na portalu Povejte svoje mnenje;

·ciljno usmerjena posvetovanja z deležniki na področju energije in digitalizacije prek namenskih delavnic in sodelovanja na ključnih energetskih in digitalnih dogodkih (npr. evropski teden trajnostne energije, Hannover Messe, københavnski forum in konferenca Enlit);

·posvetovanje z državami članicami prek strokovne skupine za pametna omrežja, stalnih predstavništev in ustreznih delovnih skupin Sveta;

·dogodek na visoki ravni v tretjem četrtletju 2025 za razpravo o izzivih in priložnostih s komisarjem za energijo in ustreznimi deležniki.

Glavni opredeljeni deležniki so del digitalnih in energetskih vrednostnih verig. Med njimi so omrežni operaterji, ponudniki storitev informacijske tehnologije, MSP, agregatorji, sistemski integratorji, ponudniki digitalnih rešitev, operaterji podatkovnih centrov, ponudniki storitev v oblaku, potrošniki, energetske skupnosti, proizvajalci naprav, raziskovalna skupnost, energetsko intenzivne industrije, upravljavci stavb, proizvajalci avtomobilov in ponudniki rešitev za e-mobilnost.