POZIV K PREDLOŽITVI DOKAZOV ZA OCENO UČINKA
Namen tega dokumenta je obvestiti javnost in deležnike o delu Komisije, da bodo lahko prispevali povratne informacije o predvideni pobudi in učinkovito sodelovali pri dejavnostih posvetovanja. Te skupine prosimo, da predložijo stališča o tem, kako Komisija razume vprašanje in možne rešitve, ter nam posredujejo vse morebitne ustrezne informacije, vključno z morebitnimi učinki različnih možnosti.
Naslov pobude	Označevanje nizkotemperaturnih oddajnikov toplote z energijskimi nalepkami
Vodilni GD – pristojna enota	GD za energijo, B.3 – Stavbe in proizvodi
Verjetna vrsta pobude	Delegirana uredba Komisije (o označevanju z energijskimi nalepkami)
Okvirna časovnica	Sprejetje je načrtovano do četrtega četrtletja 2026
Dodatne informacije	https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/13998-Energy-labelling-of-low-temperature-heat-emitters_sl
Vsebina tega dokumenta je zgolj informativna. Ne prejudicira končne odločitve Komisije o tem, ali se bo pobuda izvajala, ali o njeni končni vsebini. Vsi elementi pobude, opisani v tem dokumentu, vključno z njeno časovnico, se lahko spremenijo.

A. Politično ozadje, opredelitev vprašanja in preverjanje subsidiarnosti

Politično ozadje

Okoljsko primerna zasnova in označevanje z energijskimi nalepkami prispevata k uresničevanju dogovora o čisti industriji in akcijskega načrta za cenovno dostopno energijo. Okoljsko primerna zasnova že dolgo podpira krožno gospodarstvo in krepi enotni trg EU za izdelke, povezane z energijo. Njeno izvajanje je znatno znižalo stroške potrošnikov za energijo in izboljšalo energetsko varnost EU z zmanjšanjem porabe primarne energije in odvisnosti od uvoza. Poleg tega je pripomogla k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in stroškovno učinkoviti blažitvi podnebnih sprememb, saj so preprečeni stroški energije večji od potrebnih naložb.

Delovni načrt Komisije za okoljsko primerno zasnovo in označevanje z energijskimi nalepkami za obdobje 2025–2030 1 vključuje nizkotemperaturne oddajnike toplote kot skupino izdelkov, povezanih z energijo, ki je bila prenesena iz prejšnjega delovnega načrta. Ta skupina izdelkov naj bi imela velik potencial za prihranek energije (približno 40 TWh porabe primarne energije leta 2030), kar je pomembno za val prenove, še bolj pa za razogljičenje stavb.

Vprašanje, ki naj bi ga pobuda obravnavala

Za ogrevanje prostorov se porabi največ energije v grajenem okolju, kar je leta 2020 predstavljalo približno 1 510 TWh 2 letne porabe primarne energije v EU. Hidronski oddajniki toplote (splošno znani kot radiatorji) so ključnega pomena in v veliki meri določajo, za koliko je mogoče znižati temperaturo sistema, hkrati pa še vedno prijetno ogrevati stavbo. Nižja temperatura sistema omogoča večjo sezonsko učinkovitost generatorjev toplote. Nizkotemperaturni oddajniki toplote so hidronski oddajniki toplote, ki oddajajo znatno več toplote pri nizkih temperaturah sistema in imajo podobne dimenzije kot tradicionalni radiatorji. Z uporabo nizkotemperaturnih oddajnikov toplote s kondenzacijskimi kotli je mogoče prihraniti do 5 % energije. Z uporabo nizkotemperaturnih oddajnikov toplote s toplotnimi črpalkami pa je mogoče prihraniti več kot 50 % energije, odvisno od začetne temperature sistema. Nizkotemperaturni oddajniki toplote torej določajo pogoje, da se lahko (hibridne) toplotne črpalke v obstoječih stavbah varčno uporabljajo. Trenutno je namreč ozaveščenost o prihrankih, ki bi jih omogočila uporaba nizkotemperaturnih oddajnikov toplote v obstoječih stavbah, majhna. Trenutna uporaba teh oddajnikov je odvisna predvsem od znanja in motivacije monterja, ki sodeluje pri projektu prenove/zamenjave.

Nizkotemperaturnih oddajnikov toplote ne ureja Direktiva 2009/125/ES o okoljsko primerni zasnovi ali Uredba (EU) 2017/1369 o okviru za označevanje z energijskimi nalepkami. Direktiva (EU) 2024/1275 3 o energetski učinkovitosti stavb sicer obravnava prednosti nizkotemperaturnih ogrevalnih sistemov za trg prenove, vendar ne zagotavlja informacij ali orodij, potrebnih za oceno potenciala nizkotemperaturnih oddajnikov toplote v posameznih primerih. Zato je zaželeno, da se preuči možnost za razvoj ustreznih metrik učinkovitosti, standardov preizkušanja in označevanja z energijskimi nalepkami za zagotavljanje ustreznih informacij projektantom sistemov, ocenjevalcem energetskih izkaznic, monterjem in potrošnikom.

Podlaga za ukrepanje EU (pravna podlaga in preverjanje subsidiarnosti)

Pravna podlaga

Uredba (EU) 2017/1369 o označevanju z energijskimi nalepkami temelji na členu 194(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije 4 , ki zagotavlja pravno podlago za ukrepe, kot je „spodbujati energetsko učinkovitost in varčevanje z energijo“. Na podlagi člena 16 uredbe o označevanju z energijskimi nalepkami je na Komisijo preneseno pooblastilo za določitev zahtev za označevanje v zvezi z okoljsko učinkovitostjo izdelkov, povezanih z energijo, da se potrošnikom omogoči sprejemanje informiranih odločitev o nakupu s primerjavo različnih izdelkov.

Praktična potreba po ukrepanju EU

Ker ni zakonodaje na ravni EU, bodo nekatere države članice morda želele določiti svoja pravila za nizkotemperaturne oddajnike toplote. Ti se bodo med državami članicami verjetno razlikovali zaradi zapletenosti tehničnih vidikov, kar bo oviralo delovanje notranjega trga. Ukrepanje EU lahko privede do enotnega pristopa na celotnem enotnem trgu, kar bo pripomoglo k znižanju stroškov in izkoriščanju potenciala nizkotemperaturnih oddajnikov toplote za varčevanje z energijo.

B. Cilji in možnosti

Glavni cilj je določiti zahteve na ravni EU, ki bodo potrošnikom zagotavljale informacije in jih spodbudile k boljši uporabi nizkotemperaturnih oddajnikov toplote, s čimer bi se dosegli stroškovno učinkoviti prihranki energije in zmanjšali drugi vplivi na okolje, vključno z emisijami toplogrednih plinov. V oceni učinka bodo obravnavani naslednji vidiki:

·metrike in standardi preizkušanja za boljšo opredelitev in razlikovanje med nizkotemperaturnimi oddajniki toplote,

·učinki zgodnje zamenjave standardnih oddajnikov toplote v obstoječem stavbnem fondu,

·vidiki, povezani z učinkovitostjo materialov in krožnim gospodarstvom.

Obravnava vsaj naslednje možnosti politike:

1.brez ukrepanja EU (ohranjanje trenutnega stanja),

2.prostovoljni sporazumi,

3.uvedba označevanja z energijskimi nalepkami za nizkotemperaturne oddajnike toplote z različnimi lestvicami za različne vrste oddajnikov,

4.vključitev metod za označevanje z energijskimi nalepkami in oceno zamenjave oddajnikov v podporo delu ocenjevalcev energetskih izkaznic, monterjev in projektantom ogrevalnih sistemov v direktivo o energetski učinkovitosti stavb.

C. Verjetni učinki

Glavni vplivi nizkotemperaturnih oddajnikov toplote na okolje so posledica manjše porabe energije v fazi uporabe za ogrevanje prostorov v primerjavi s standardnimi oddajniki podobne velikosti. Z manjšo porabo energije bodo manjši tudi s tem povezani vplivi na okolje in stroški energije za potrošnike. Ti stroškovni prihranki naj bi izravnali stroške zamenjave v sprejemljivih amortizacijskih obdobjih. Pri sistemih s (hibridnimi) toplotnimi črpalkami so lahko amortizacijska obdobja razmeroma kratka.

Prihranki energije bodo v veliki meri odvisni od uspeha tržnih ukrepov za spodbujanje zamenjave oddajnikov toplote. Ocenjuje se, da bi leta 2030 lahko prihranili približno 20 TWh, leta 2040 pa 36 TWh (porabe primarne energije), če bi enega ali dva od glavnih oddajnikov toplote v 20 % stanovanj s hidronskimi (hibridnimi) sistemi toplotnih črpalk in standardnimi oddajniki zamenjali z nizkotemperaturnimi oddajniki toplote. Podoben odstotek zamenjav v stanovanjih s kondenzacijskimi kotli bi lahko prihranke povečal za 4,5 oziroma 3,5 TWh (porabe primarne energije). Te številke ne upoštevajo dejstva, da bi se zaradi uporabe nizkotemperaturnih oddajnikov toplote lahko spodbudila uporaba (hibridnih) toplotnih črpalk, saj bi se povečale njihove ekonomske koristi.

Poleg teh okoljskih koristi bodo proizvajalci imeli koristi od zamenjave oddajnikov toplote na druge načine. Trg oddajnikov toplote upada zaradi boljših standardov za izolacijo stavb, vse manjšega števila novozgrajenih stanovanj ter dajanja prednosti sistemom talnega in stenskega ogrevanja. Trg za zamenjavo oddajnikov toplote pa je bil vedno omejen zaradi njihove dolge življenjske dobe. Zagotavljanje boljših informacij potrošnikom o prihrankih energije zaradi nizkotemperaturnih oddajnikov toplote lahko spodbudi trg nadomestnih delov, kar bi povečalo promet proizvajalcev, trgovcev na debelo in na drobno.

D. Instrumenti za boljše pravno urejanje

Ocena učinka

V oceni učinka bodo preučene možnosti politike in zagotovil se bo prispevek za odločitev Komisije. Temeljila bo na obsežni pripravljalni študiji in podatkih ter se izvajala ob podpori zunanjih strokovnjakov pri zbiranju potrebnih tehničnih informacij. Ocena učinka bo predložena Odboru za regulativni nadzor v četrtem četrtletju leta 2025.

Strategija posvetovanja

Namen posvetovanja je obvestiti javnost in deležnike o načrtovani pobudi ter pridobiti njihove povratne informacije o njej. Zbrali naj bi se zlasti kvalitativni (mnenja proizvajalcev, potrošnikov in okoljskih organizacij itd.) in kvantitativni (tržni podatki o prodaji in cenah ali rezultati preizkusov) podatki za podporo zahtevani analizi.

Posvetovanje s posvetovalnim forumom za okoljsko primerno zasnovo in označevanje z energijskimi nalepkami (EELCF) bo potekalo septembra 2025, da bi deležnike obvestili o možnostih, ki se preučujejo, in jim omogočili, da prispevajo svoje mnenje.

Za osnutek uredbe o katerem bo uradno obveščena Svetovna trgovinska organizacija v okviru rednih postopkov sprejemanja, bo veljalo štiritedensko obdobje za povratne informacije.

Namen posvetovanja

Deležniki bodo imeli priložnost, da predložijo pripombe k pripravljalni študiji in glavnim možnostim, opredeljenim v oceni učinka, ter po potrebi zagotovijo dodatne prispevke glede na tržni ali tehnološki razvoj.

Ciljna skupina

Strokovnjaki in predstavniki vseh zainteresiranih strani, kot so proizvajalci, industrijska združenja, okoljske in potrošniške organizacije, podjetja, ki se ukvarjajo z montažo, maloprodajo ali popravilom, nacionalni, regionalni in lokalni organi iz držav članic ter certifikacijski organi.