POZIV K PREDLOŽITVI DOKAZOV

ZA OCENO UČINKA

Namen tega dokumenta je obvestiti javnost in deležnike o prihodnjem zakonodajnem delu Komisije, da bodo lahko prispevali povratne informacije o tem, kako Komisija razume vprašanje in možne rešitve, ter nam posredovali vse morebitne ustrezne informacije, vključno z morebitnimi učinki različnih možnosti.

Naslov pobude

Uredba o standardizaciji – revizija

Vodilni GD – pristojna enota

GD za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja (GROW) – Enota H.3 (Politika standardov)

Verjetna vrsta pobude

Predlog za revizijo uredbe o standardizaciji

Okvirna časovnica

Drugo četrtletje leta 2026

Dodatne informacije

Glej politiko standardizacije.

Vsebina tega dokumenta je zgolj informativna. Ne prejudicira končne odločitve Komisije o tem, ali se bo pobuda izvajala, ali o njeni končni vsebini. Vsi elementi pobude, opisani v tem dokumentu, vključno z njeno časovnico, se lahko spremenijo.

A. Politično ozadje, opredelitev vprašanja in preverjanje subsidiarnosti

Politično ozadje

Komisija je napovedala, da bo uredbo o standardizaciji revidirala v okviru kompasa EU za konkurenčnost 2025, da bi postopki določanja standardov postali „hitrejši in dostopnejši, zlasti za MSP in zagonska podjetja“. Kot je priznano v strategiji EU za standardizacijo iz leta 2022, so konkurenčnost, tehnološka suverenost in zmožnost EU, da zaščiti svoje vrednote in interese, vse bolj odvisne od njene vloge določevalke standardov na svetovni ravni.

Ciljev EU za doseganje odpornega, zelenega in digitalnega gospodarstva, vključno s cilji, določenimi v okviru dogovora o čisti industriji iz leta 2025, brez evropskih standardov ni mogoče doseči. EU se je zavezala tudi k poenostavitvi in pospešitvi Evrope z zmanjšanjem upravnega bremena in poenostavitvijo postopkov na enotnem trgu. Za to je potreben pravni okvir, primeren za prihodnost, ki izpolnjuje potrebe trga in politike ter omogoča hiter razvoj harmoniziranih standardov, hkrati pa zagotavlja vključenost in uravnoteženo sodelovanje vseh deležnikov EU. Kot je bilo poudarjeno v nedavnih sodbah Sodišča, so potrebne tudi rešitve za zagotovitev preglednosti in dostopa do standardov. Uredba bo revidirana v povezavi z revizijo novega zakonodajnega okvira, ki temelji na harmoniziranih standardih za izvajanje bistvenih zahtev za proizvode, dane na enotni trg EU.

Vprašanje, ki naj bi ga pobuda obravnavala

Harmonizirane standarde razvijajo zasebne evropske organizacije za standardizacijo in deležniki na zahtevo Evropske komisije. Podjetjem pomagajo pri usklajevanju z zakonodajo EU in so ključnega pomena za njihovo mednarodno konkurenčnost. Skupni standardi zagotavljajo tudi interoperabilnost, ekonomijo obsega in spodbujajo inovacije. Kot je bilo ugotovljeno v oceni, sta se z Uredbo (EU) št. 1025/2012 od sprejetja leta 2012 izboljšala razvoj in izvajanje harmoniziranih standardov. Vendar še vedno ostajajo veliki izzivi, okvir pa se težko odziva na spreminjajoče se potrebe trga in politike.

Glede na hitrost tehnoloških in inovacijskih ciklov, povečano svetovno konkurenco in vse širši nabor zakonodaje EU, ki temelji na harmoniziranih standardih, je najpomembneje, da so postopki določanja standardov pogosto dolgotrajni in zapleteni, zlasti standardi za nastajajoče tehnologije. Digitalizacija postopkov oblikovanja standardov ni zadostna, kar omejuje zmožnost pospešitve priprave, pregleda in objave standardov. Nezadostna uskladitev osnutkov harmoniziranih standardov s pravnimi zahtevami povzroča pogoste zamude. To ovira pravočasno izvajanje pravnih zahtev EU, ki temeljijo na standardih. Če harmonizirani standardi niso pravočasno na voljo, imajo podjetja dodatne stroške. V takih primerih sedanji okvir prav tako ni dovolj prožen za uporabo alternativnih načinov za pridobitev standardov ali specifikacij. Uredba omogoča le pošiljanje zahtev za standardizacijo trem evropskim organizacijam za standardizacijo (in Komisiji ne omogoča, da bi zahteve pošiljala drugim organizacijam, ki bi lahko zagotovile hitrejše rezultate).

Drug izziv je zagotavljanje uravnotežene udeležbe deležnikov. Kljub nekaterim izboljšavam še vedno obstajajo ovire za udeležbo ter pomanjkanje virov in spodbud za sodelovanje MSP, zagonskih podjetij, civilne družbe in akademskih krogov v EU. Premalo zastopane organizacije pogosto nimajo dovolj ozaveščenosti, spretnosti in zmogljivosti za učinkovito sodelovanje v evropskih organizacijah za standardizacijo in nacionalnih organih za standardizacijo. To je še posebej izrazito na zapletenih tehničnih področjih, kot sta upravljanje podatkov ali okoljsko označevanje, kjer je za delo s standardi potrebno strokovno znanje.

Sodna praksa potrjuje, da so harmonizirani standardi del prava EU ter da se uporabljata načeli transparentnosti in dostopnosti. Zahteve v sedanjem okviru za spodbujanje in olajšanje dostopa do standardov se zdijo nezadostne. Zagotavljanje razpoložljivosti in dostopnosti, zlasti za javne organe in MSP, je torej vprašanje pravne skladnosti in poštene konkurence. Čeprav je EU tradicionalno močno vplivala na mednarodne dejavnosti standardizacije, so druge države in regije postale vse bolj odločne in uporabljajo standarde, da bi svojim industrijam zagotovile konkurenčno prednost. Da bi EU ohranila sposobnost, da zaščiti svoje vrednote in interese ter konkurenčnost, mora okrepiti svojo vlogo določevalke standardov na svetovni ravni. Za to je potreben okvir EU za standarde, ki bo kos izzivom prihodnosti, kar je cilj te pobude.

Podlaga za ukrepanje EU (pravna podlaga in preverjanje subsidiarnosti)

Ta pobuda spada na področje politike, na katerem ima EU deljeno pristojnost z državami članicami. Pravna podlaga za ukrepanje je člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

Skupni evropski standardi, zlasti harmonizirani standardi, imajo zelo pomembno vlogo pri delovanju enotnega trga. Evropski standardi nadomeščajo nacionalne standarde, ki si lahko nasprotujejo in ustvarjajo tehnične ovire za enotni trg. Evropski standardi poenostavljajo trgovino z blagom in storitvami na enotnem trgu ter podpirajo konkurenčnost EU na svetovni ravni. Stroški in zapletenost usklajevanja standardov s strani posameznih držav članic upravičujejo praktično potrebo po usklajenem ukrepanju EU.

B. Cilji in možnosti

Splošni cilji te pobude so: (i) spodbujanje konkurenčnosti podjetij EU; (ii) spodbujanje rasti in inovacij; (iii) krepitev enotnega trga in (iv) krepitev tehnološke suverenosti Evrope. Specifični cilji so: (i) pospeševanje in poenostavitev razvoja standardov; (ii) izboljšanje vključenosti in uravnotežena zastopanost deležnikov; (iii) izboljšanje dostopa do standardov ter (iv) okrepitev vloge in vpliva EU pri mednarodni standardizaciji.

Osnovni scenarij je ohranitev sedanjega okvira ob upoštevanju dela Komisije in evropskih organizacij za standardizacijo za izboljšanje postopkov standardizacije.

V uredbi so preučene spremembe za doseganje ciljev pospešitve razvoja standardov in izboljšanja vključenosti, na primer s poenostavitvijo postopkov standardizacije, določitvijo jasnih rokov za postopkovne korake, izboljšanjem spremljanja in ključnih kazalnikov uspešnosti, podpiranjem udeležbe različnih deležnikov (zlasti za zagonska podjetja, MSP, mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, civilno družbo in akademske kroge), sprejetjem ukrepov za digitalizacijo ter izboljšanjem načrtovanja in predvidevanja za potrebe standardizacije (bolj zgodaj v tehnološkem življenjskem ciklu), skupaj s (rednim) pregledom seznama evropskih organizacij za standardizacijo iz Priloge I k Uredbi.

Preučene bodo nadaljnje možnosti za večjo prožnost pri pridobivanju harmoniziranih standardov in specifikacij, na primer z javnim naročanjem standardov, izbiro obstoječih standardov in specifikacij (razširitev sedanje možnosti opredelitve tehničnih specifikacij zunaj področja javnih naročil in področja IKT) ali internim razvojem. Obravnavane bodo tudi odprtokodne izvedbene rešitve. Te možnosti lahko bodisi dopolnijo ali nadomestijo sedanje ureditve za pridobitev harmoniziranih standardov in tehničnih specifikacij. Da bi se to lahko učinkovito izvajalo, bodo v postopku revizije upoštevane potrebe po upravljanju in nadzoru.

Hkrati bodo za doseganje cilja izboljšanja dostopa preučene možnosti za zagotovitev, da je pravno ustrezna vsebina harmoniziranih standardov prosto dostopna.

Pri vseh možnostih bodo imele prednost možnosti za poenostavitev in zmanjšanje upravnega bremena. Poudarek bo tudi na zagotavljanju, da je standardizacija dostopna MSP, zagonskim podjetjem in malim podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo v EU, da odraža njihove potrebe, povečuje njihovo konkurenčnost in jim omogoča učinkovito sodelovanje pri odločanju.

C. Verjetni učinki

Učinki te pobude bodo podrobneje ocenjeni med oceno učinka in primerjani z osnovnim scenarijem. Pričakuje se, da se bodo s spremembami uredbe poenostavili in pospešili postopki, okrepila uporaba digitalnih tehnologij v procesu razvoja standardov, odpravile ovire za uravnoteženo udeležbo vseh skupin deležnikov (zlasti zagonskih podjetij, MSP, malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, civilne družbe in akademskih krogov) ter izboljšal dostop do pravno relevantne vsebine harmoniziranih standardov. Večja prožnost pri pridobivanju harmoniziranih standardov in specifikacij bo Komisiji omogočila izbiro optimalne poti razvoja standardov v smislu hitrosti in vključenosti, odvisno od vrste tehnologije ter potreb trga in politike. To naj bi pomagalo preprečiti, da bi podjetja imela stroške zaradi pozne razpoložljivosti harmoniziranih standardov. Poleg tega naj bi okrepljeno upravljanje izboljšalo vlogo EU kot določevalke standardov na svetovni ravni.

Z doseganjem hitrejših in bolj vključujočih postopkov določanja standardov se bo okvir bolj odzival na inovacije in potrebe deležnikov ter pravočasno zagotovil harmonizirane standarde za podporo političnim in zakonodajnim prednostnim nalogam EU. Prav tako bo okrepil vpliv EU na mednarodno standardizacijo in s tem podprl svetovno konkurenčnost podjetij EU, vključno z zagonskimi podjetji, MSP in malimi podjetji s srednje veliko tržno kapitalizacijo. Pravočasna razpoložljivost harmoniziranih standardov bo okrepila tudi enotni trg in podjetjem zagotovila večjo pravno varnost.

Stroški in koristi različnih možnosti bodo preučeni in količinsko opredeljeni, kadar bo to mogoče. Glede na obseg poenostavitve te pobude bo velik poudarek na opredelitvi načinov za zmanjšanje bremena. Poleg tega bo poudarek na analizi vidikov MSP in konkurenčnosti vsake možnosti, da bi pomagali premagati sedanje izzive, s katerimi se soočajo MSP v smislu stroškov in težav pri sodelovanju v postopkih standardizacije.

Ta pobuda bo imela tudi socialni učinek, saj bo izboljšala postopke standardizacije in rezultate, na katerih temelji ključna zakonodaja o proizvodih, ki zagotavlja varnost proizvodov na enotnem trgu. V oceni učinka bo preučeno, kako lahko predlagana revizija podpre cilje EU glede zelenega, digitalnega in odpornega prehoda. Ta pobuda bo najverjetneje prispevala k ciljema trajnostnega razvoja ZN št. 9 (industrija, inovacije in infrastruktura) in št. 16 (mir, pravičnost in močne institucije), saj bo vplivala na gospodarski razvoj in vključevalnost politik.

D. Instrumenti za boljše pravno urejanje

Ocena učinka

V podporo pripravi te pobude in sklepu Komisije o reviziji uredbe o standardizaciji se izvaja ocena učinka. Začela se bo študija v podporo delu v zvezi z oceno učinka, ki bo temeljila na nedavni oceni uredbe.

Strategija posvetovanja

Namen postopka posvetovanja je zbrati vse ustrezne dokaze in strokovno znanje o ključnih izzivih in priložnostih za revizijo uredbe o standardizaciji ter o obravnavanih možnostih politike in njihovih učinkih.

Ločeno od tega poziva k predložitvi dokazov se bo v tretjem četrtletju 2025 začelo javno posvetovanje, dostopno na portalu Povejte svoje mnenje. Vprašalnik bo preveden v vseh 24 uradnih jezikov EU, odgovarja pa se lahko v katerem koli od teh jezikov. Povzetek bo objavljen osem tednov po zaključku javnega posvetovanja.

Načrtovano je tudi ciljno usmerjeno posvetovanje v obliki ankete, razgovorov in delavnic. Da bi pridobili prispevke deležnikov, bo opravljeno tudi posvetovanje s povezanimi strokovnimi skupinami, kot sta forum na visoki ravni o evropski standardizaciji in večdeležniška platforma o standardizaciji IKT. Izvedeno bo „preverjanje dejanskega stanja“, da bi od strokovnjakov pridobili prispevke o tem, kako poenostaviti in izboljšati postopke določanja standardov.

Namen posvetovanja

Namen posvetovanja je zbrati ustrezne dokaze in strokovno znanje o ključnih izzivih in priložnostih za revizijo uredbe o standardizaciji ter o obravnavanih možnostih politike in njihovih učinkih.

Ciljna skupina

Med glavnimi deležniki, s katerimi se je treba posvetovati, so podjetja (vključno z MSP, malimi podjetji s srednje veliko tržno kapitalizacijo in zagonskimi podjetji), civilna družba, organizacije, ki zastopajo okoljske, potrošniške in delavske interese, akademski krogi, javni organi, evropske organizacije za standardizacijo, nacionalni organi za standardizacijo in širša strokovna skupnost. Poseben poudarek bo na premalo zastopanih organizacijah v postopkih določanja standardov, kot so zagonska podjetja.