POZIV K PREDLOŽITVI DOKAZOV

ZA POBUDO (brez ocene učinka)

Naslov pobude

Strategija EU za civilno družbo

Vodilni GD – pristojna enota

GD za pravosodje in potrošnike – enota C.2

Verjetna vrsta pobude

Nezakonodajna / sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij 

Okvirna časovnica

Tretje četrtletje 2025

Dodatne informacije

Nova pobuda, napovedana v delovnem programu Komisije za leto 2025

Vsebina tega dokumenta je zgolj informativna. Ne prejudicira končne odločitve Komisije o tem, ali se bo pobuda izvajala, ali o njeni končni vsebini. Vsi elementi pobude, opisani v tem dokumentu, vključno z njeno časovnico, se lahko spremenijo.

A. Politično ozadje, opredelitev vprašanja in preverjanje subsidiarnosti

Politično ozadje

Organizacije civilne družbe, vključno z zagovorniki človekovih pravic, imajo v naši družbi različne vloge. Delujejo na več področjih, kot so ozaveščanje, izobraževanje, zagotavljanje podpore ali storitev, spremljanje politik in zagovorništvo. Pogosto jim je zaupano izvajanje prava in politik EU na terenu. Krepijo socialno kohezijo in pripravljenost, povečujejo učinkovitost politik in zagotavljajo, da se sliši glas prizadetih skupnosti. Njihovo sodelovanje je tudi ključni element demokratičnega sistema zavor in ravnovesij ter spodbujanja in varovanja vrednot EU.

Komisija za podporo in vključevanje organizacij civilne družbe uporablja celovit nabor orodij. Dialogi na številnih področjih politike in posvetovalni kanali za boljše pravno urejanje, pa tudi razne strokovne skupine Komisije vsem zainteresiranim deležnikom zagotavljajo obsežna orodja in priložnosti, da prispevajo svoja mnenja v celotnem ciklu oblikovanja politik. Ključno vlogo pri sodelovanju s civilno družbo ima Evropski ekonomsko-socialni odbor.

Vse organizacije civilne družbe potrebujejo spodbudno okolje, ki jim omogoča tehtno sodelovanje in jim zagotavlja nadaljnjo podporo, da bi lahko opravljale svoje delo in prispevale k politikam EU. Morale bi imeti možnost, da delujejo brez vmešavanja. EU bi si morala prizadevati za spodbujanje in zaščito državljanskega prostora in tistih, ki so v njem dejavni.

Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je v svojih političnih usmeritvah za obdobje 2024–2029 poudarila potrebo, da EU okrepi sodelovanje z organizacijami civilne družbe in jih bolje zaščiti, to pa je ponovno izrazila tudi v poslanici komisarju za demokracijo, pravosodje, pravno državo in varstvo potrošnikov.

Strategija EU za civilno družbo temelji na tej politični zavezi in Priporočilu 2023/2836 o spodbujanju udejstvovanja in učinkovite udeležbe državljanov in organizacij civilne družbe v procesih oblikovanja javnih politik, sprejetem v okviru svežnja za obrambo demokracije.

Vprašanje, ki naj bi ga pobuda obravnavala

V strategiji bo predlagan okvir za ukrepanje na ravni EU in ravni držav članic. Njena ključna cilja bosta, da se okrepita tehtno sodelovanje z organizacijami civilne družbe, ki se ukvarjajo s širokim naborom politik EU, in zaščita teh organizacij. Strategija je odgovor na več pozivov – zlasti Evropskega parlamenta in samih organizacij civilne družbe – k celoviti strategiji EU za doseganje teh ciljev.

Glede na to, da sedanji dokazi kažejo na krčenje državljanskega prostora, v katerem delujejo organizacije civilne družbe in zagovorniki človekovih pravic, ki spodbujajo in varujejo vrednote EU, bi strategija predlagala tudi posebne ukrepe za podporo, zaščito in opolnomočanje akterjev civilne družbe, ki se ukvarjajo s temi vprašanji. Konkretne ovire, s katerimi se ti akterji soočajo, so opisane v Letnem poročilu o uporabi Listine EU o temeljnih pravicah iz leta 2022, poročilu o temeljnih pravicah Evropskega parlamenta iz leta 2022 in poročilih Komisije o stanju pravne države. Natančneje, Agencija za temeljne pravice v poročilu o temeljnih pravicah iz leta 2024 ugotavlja, da je priložnosti za poglobljeno posvetovanje, zlasti na nacionalni ravni, premalo in da se je okolje, v katerem organizacije civilne družbe, ki delujejo na področju vrednot EU, poslabšalo. Tri četrtine organizacij, s katerimi so bila opravljena posvetovanja, je poročalo, da se pri svojem delovanju na področju varstva človekovih pravic in pravne države srečujejo z ovirami. Navedle so zlasti:

·negativno poročanje in kampanje medijev,

·verbalne napade ali nadlegovanje na spletu,

·sum na nadzor,

·strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti in

·pravne in telesne grožnje.

Poleg tega so opozorile na težave pri zagotavljanju dolgoročnega, predvidljivega in preglednega financiranja, ki bi jim omogočilo ohranjanje neodvisnosti.

Podlaga za ukrepanje EU (pravna podlaga in preverjanje subsidiarnosti)

Spodbujanje učinkovitega sodelovanja z organizacijami civilne družbe in zagotavljanje njihove zaščite na vseh ravneh prinašata izzive, ki jih zaradi njihove horizontalne narave ni mogoče obravnavati z intervencijami na ad hoc podlagi oziroma zgolj z nacionalnimi ali lokalnimi ukrepi.

Ker se EU in njene države članice soočajo s podobnimi izzivi, bo uspešen in učinkovit odziv zagotovilo le usklajeno ukrepanje.

Strategija bo zato povzela obstoječe dokaze in ukrepe, da bi zagotovila bolj racionaliziran pristop, ki bi omogočil izvajanje ukrepov EU in držav članic v skupnem okviru.

Ukrepanje na ravni EU bo osredotočeno na sodelovanje z organizacijami civilne družbe ter na njihovo zaščito in podporo zanje. Vključevalo bo namenske ukrepe za podporo, zaščito in opolnomočanje tistih organizacij, ki so ključne za sistem zavor in ravnovesij v naših demokracijah ter so dejavne pri spodbujanju in varovanju vrednot EU.

Pravna podlaga

Ni relevantno.

Praktična potreba po ukrepanju EU

Predlagana pobuda obravnava potrebo po ukrepanju EU in njenih držav članic. Države članice imajo ključno vlogo pri spodbujanju dialoga z organizacijami civilne družbe in varovanju državljanskega prostora na nacionalni in lokalni ravni ter na terenu. Čeprav so države članice običajno prva točka za kontakt in ukrepanje na tem področju, je za nekatere ukrepe potreben usklajen pristop EU. Med drugim je treba organizacijam civilne družbe olajšati čezmejno delovanje znotraj EU. Zato je potreben racionaliziran in skladen okvir za ukrepanje po vsej EU. Ta okvir bi moral upoštevati tudi izkušnje EU in držav članic pri podpiranju organizacij civilne družbe po svetu.

B. Kaj naj bi pobuda dosegla in kako

Ob priznavanju pomena prizadevanj organizacij civilne družbe za uspeh politik EU bo strategija EU za civilno družbo vzpostavila okvir za ukrepanje na ravni EU in nacionalni ravni. Njeni ključni cilji na ravni EU bodo (i) spodbujanje dialoga z organizacijami civilne družbe, da bodo te učinkovito vključene v razvoj in izvajanje politik EU, ter (ii) zagotavljanje podpore in zaščite, ki jo potrebujejo za svoje delovanje, pri čemer se bo uporabil vsedružbeni pristop.

Kar zadeva ukrepe EU, bo okvir sistematiziral in izboljšal obstoječe mehanizme EU, da bi ti zagotavljali tehtno sodelovanje in podporo, hkrati pa bo povečal preglednost teh mehanizmov. Zlasti bo dopolnjeval institucionalne mehanizme, ki že obstajajo v Evropskem ekonomsko-socialnem odboru. Priznal bo tudi pomembna načela preglednosti in odgovornosti pri sodelovanju z organizacijami civilne družbe, pa tudi za same akterje civilne družbe, med drugim, kar zadeva spoštovanje vrednot EU pri izvajanju programov EU. Tako bo okvir zagotovil usklajen pristop k nekaterim izzivom, s katerimi se soočajo organizacije civilne družbe.

Kar zadeva nacionalne ukrepe, bo strategija nadgradila izvajanje priporočila o udejstvovanju državljanov iz leta 2023, v katerem so države članice pozvane, naj vzpostavijo učinkovite mehanizme za udeležbo in zaščito organizacij civilne družbe. Zagotovil bo tudi podobne mehanizme na ravni EU, pri tem pa upošteval obstoječa prizadevanja v okviru zunanjega delovanja EU.

Strategija bo vključevala namenske ukrepe za podporo, zaščito in opolnomočanje tistih organizacij civilne družbe in zagovornikov človekovih pravic, ki imajo pomembno vlogo v sistemu zavor in ravnovesij v naših demokracijah ter dejavno spodbujajo in varujejo vrednote EU.

Te organizacije in ti zagovorniki se soočajo s posebnimi izzivi. Ti so povezani z (i) zaščito, (ii) pomanjkanjem trajnostnega, prožnega in preglednega financiranja ter (iii) težavami pri sodelovanju z javnimi organi, zlasti na področjih pravne države, demokracije in temeljnih pravic. V strategiji bodo predlagane pobude za podporo spodbudnemu okolju ter ukrepi na ravni EU, namenjeni preprečevanju krčenja državljanskega prostora. V njej bodo predlagani tudi ukrepi za boljši dialog o demokraciji, pravni državi in s tem povezanih vprašanjih med javnimi organi in organizacijami civilne družbe. Na ravni EU bo to vključevalo sodelovanje prek platforme civilne družbe.

Verjetni učinki

Zaradi učinkovitejšega in bolj odprtega sodelovanja teh akterjev v postopkih odločanja na ravni EU in nacionalni ravni se pričakuje, da bo strategija imela pozitivne socialne učinke. Večja usklajenost ukrepov in strukturiranih mehanizmov na ravni EU in nacionalni ravni bo pripomogla tudi k bolj sistematičnemu reševanju izzivov v zvezi z državljanskim prostorom, to pa bo spodbujalo enakost, vključevanje in zaupanje v javno odločanje.

Strategija bo s podporo organizacijam civilne družbe okrepila tudi varstvo temeljnih pravic, demokracije in pravne države. Z zagotavljanjem skladnega okvira za zaščito bo izboljšala zaščitne ukrepe za organizacije, ki se soočajo z grožnjami in napadi. Ti zaščitni ukrepi bodo koristili temeljnim pravicam zadevnih posameznikov in jim omogočali, da se bodo lahko bolje zavzemali za temeljne pravice drugih in za ustrezne vrednote. Strategija bo spodbujala odgovornost in organizacijam civilne družbe zagotavljala dostop do potrebnih virov in ustreznih kanalov za dialog.

Poleg tega bo tesnejše sodelovanje z državami članicami spodbujalo skupno odgovornost pri zaščiti organizacij civilne družbe. To bo spodbudilo demokratično odpornost, kritično razmišljanje in zaupanje javnosti, kar bo končno koristilo celotni družbi. Pri razvoju strategije bo upoštevana tudi zunanja razsežnost, da se zagotovi skladen in celovit pristop k civilni družbi, s čimer se bo spodbujala skladnost notranje in zunanje politike.

Prihodnje spremljanje

Prispevek strategije k zaščiti in podpiranju organizacij civilne družbe ter spodbujanju sodelovanja z njimi se lahko spremlja z različnimi mehanizmi, tudi s sektorskimi mehanizmi spremljanja, na splošneje pa s spremljanjem v zvezi z državljanskim prostorom, ki ga izvaja Agencija Evropske unije za temeljne pravice, in letnimi poročili Komisije o stanju pravne države, zlasti v poglavju o sistemu zavor in ravnovesij.

C. Boljše pravno urejanje

Ocena učinka

Ocena učinka ni načrtovana. Predlagana pobuda, tj. sporočilo Komisije, ne pomeni nobenih zavezujočih obveznosti ali finančnih posledic za države članice ali druge zainteresirane strani.

Strategija posvetovanja

Pri pripravi te pobude bosta bistvenega pomena široko posvetovanje in sodelovanje javnosti. V postopku posvetovanja, ki bo potekalo v drugem in tretjem četrtletju 2025, bodo zbrani dokazi in prispevki deležnikov, s posebnim poudarkom na opredeljenih prednostnih področjih.

Postopek bo vključeval:

·ta poziv k predložitvi dokazov, skupaj z odprtim javnim posvetovanjem (ki bo trajalo 12 tednov),

·raziskavo Eurobarometer o demokraciji,

·posvetovanja z državami članicami, tudi v Svetu,

·ciljno usmerjene izmenjave z Evropskim parlamentom, Odborom regij in Evropskim ekonomsko-socialnim odborom,

·ciljno usmerjene dejavnosti posvetovanja s ključnimi deležniki prek fokusnih skupin in namenskih vprašalnikov na raznih področjih politike EU,

·ciljno usmerjena posvetovanja z evropskimi, mednarodnimi in nacionalnimi organizacijami civilne družbe ter zagovorniki človekovih pravic, ki so dejavni na področju spodbujanja in varovanja vrednot EU, tudi prek kanalov, kot je platforma Agencije za temeljne pravice,

·izmenjave z ustreznimi mednarodnimi organizacijami (vključno s Svetom Evrope, Uradom za demokratične institucije in človekove pravice Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi ter Uradom visokega komisarja za človekove pravice).

Posvetovanje se bo spodbujalo (i) prek družbenih kanalov Komisije, (ii) z obveščanjem upravičencev o projektih in (iii) prek obstoječih platform (kot je platforma FRA za temeljne pravice).

Ko bo javno posvetovanje zaključeno, bo na njegovi spletni strani objavljeno poročilo s povzetkom dejstev.

Namen posvetovanja

Namen tega posvetovanja je:

·zbrati mnenja, informacije in analize širokega kroga deležnikov,

·razumeti konkretne izzive, s katerimi se soočajo organizacije civilne družbe, ter

·opredeliti in oblikovati možne ukrepe, ki naj bi jih EU in njene države članice sprejele za reševanje teh izzivov.

Poleg tega je zasnovano kot pregledno sredstvo za široko udeležbo, da bi zajelo celovit pogled deležnikov, na katerega se bo Komisija lahko oprla, ko bo predlagala posebne pobude za zaščito, podporo in spodbujanje sodelovanja z organizacijami civilne družbe ter, splošneje, za podporo spodbudnemu okolju.

Ciljna skupina

Posvetovanje je namenjeno širokemu krogu deležnikov, vključno z javnostjo, organizacijami civilne družbe (delujočimi v državah članicah in v EU ter na mednarodni ravni), nacionalnimi institucijami za človekove pravice in organi za enakost, nacionalnimi organi, akademskimi krogi, mladinskimi skupinami, predstavniki medijev in mednarodnimi organizacijami.