POZIV K PREDLOŽITVI DOKAZOV

ZA POBUDO (brez ocene učinka)

Namen tega dokumenta je obvestiti javnost in deležnike o delu Komisije, da bodo lahko prispevali povratne informacije in učinkovito sodelovali pri dejavnostih posvetovanja.

Te skupine prosimo, da predložijo stališča o tem, kako Komisija razume vprašanje in možne rešitve, ter nam posredujejo vse morebitne ustrezne informacije.

Naslov pobude

Priporočilo o varčevalnih in naložbenih računih

Vodilni GD – pristojna enota

GD FISMA – B1 – Unija kapitalskih trgov

DG TAXUD – D2 – Neposredna davčna politika in sodelovanje

Verjetna vrsta pobude

Priporočilo

Okvirna časovnica

3. četrtletje 2025

Dodatne informacije

–

Vsebina tega dokumenta je zgolj informativna. Ne prejudicira končne odločitve Komisije o tem, ali se bo pobuda izvajala, ali o njeni končni vsebini. Vsi elementi pobude, opisani v tem dokumentu, vključno z njeno časovnico, se lahko spremenijo.

A. Politično ozadje, opredelitev vprašanja in preverjanje subsidiarnosti

Politično ozadje [največ 10 vrstic]

Predsednica Ursula von der Leyen je v svojih političnih usmeritvah za obdobje 2024–2029 napovedala, da bo Komisija predlagala „evropsko unijo prihrankov in naložb, vključno z bančnimi in kapitalskimi trgi“. Cilj pobude je pomagati izkoristiti ogromno bogastvo zasebnih prihrankov v Evropi za naložbe v inovacije, čisti in digitalni prehod, obrambo in druge ključne prednostne naloge EU.

Predsednica Ursula von der Leyen je v poslanici komisarko Albuquerque zadolžila za razvoj unije prihrankov in naložb ter jo pozvala, naj ukrepe osredotoči na pomoč ljudem za učinkovitejše varčevanje, spodbujanje kapitala za inovacije, sprostitev digitalnih financ, zagotavljanje konkurenčnosti finančnega sektorja in izkoriščenje trajnostnega financiranja. Poleg tega je komisar Hoekstra v poslanici dobil nalogo, naj poišče inovativne rešitve za skladen davčni okvir za finančni sektor EU.

Komisija je v svojem sporočilu z dne 19. marca 2025 določila strategijo o uniji prihrankov in naložb, v kateri je za spodbujanje udeležbe malih vlagateljev na kapitalskih trgih napovedala ukrepe za oblikovanje evropskega načrta za varčevalne in naložbene račune ali produkte na podlagi obstoječih dobrih praks, ki jih bo spremljalo priporočilo o davčni obravnavi varčevalnih in naložbenih računov, naslovljeno na države članice.

Potrebo po večji udeležbi malih vlagateljev na kapitalskih trgih je večkrat ponovila tudi Euroskupina v razširjeni sestavi, ob različnih priložnostih pa tudi Evropski svet, tudi v svojih sklepih z dne 20. marca 2025. Oba pozivata Komisijo, naj olajša dostop malih vlagateljev do enostavnih in učinkovitih varčevalnih in naložbenih produktov. Hkrati si nekatere države članice prizadevajo, da bi opredelile skupne značilnosti morebitnih evropskih varčevalnih produktov ali računov za male vlagatelje.

Vprašanje, ki naj bi ga pobuda obravnavala [največ 25 vrstic]

Mario Draghi in Enrico Letta sta v svojih poročilih opozorila na preostale neučinkovitosti kapitalskih trgov EU, zlasti na znatno razliko med prihranki in naložbami v EU, saj je finančno premoženje državljanov, ki je pretežno v vlogah z nizkim donosom, premalo izkoriščeno, podjetja, zlasti mlada in inovativna, pa zaradi nezadostnih možnosti financiranja težko zapolnijo svoje potrebe po kapitalu. Zato bi bilo nujno treba prihranke bolje povezati z naložbenimi priložnostmi, da bi ustvarili dejanske gospodarske učinke.

Državljani EU imajo precejšnje prihranke: v drugem četrtletju 2023 so gospodinjstva v EU prihranila 14,79 % svojega razpoložljivega dohodka (ESTAT). Leta 2023 so državljani EU imeli 11,63 bilijona EUR ali 31,01 % svojih prihrankov v gotovini in vlogah (ESTAT, podatki za leto 2023). Bančne vloge so varne in likvidne, za državljane EU pa je pomembno, da ohranijo finančno rezervo v taki obliki. Vendar bančne vloge prinašajo omejene donose. Državljani EU brez večje udeležbe na kapitalskih trgih zamujajo priložnosti za ustvarjanje premoženja z morebitnim večjim donosom na njihove dolgoročne prihranke. Unija prihrankov in naložb ni usmerjena v ustvarjanje hitrih dobičkov na kapitalskih trgih. Njen cilj je predvsem zagotoviti, da bodo naložbe predstavljale dobro priložnost za državljane, da bodo lahko z odgovornim vlaganjem povečali svoje premoženje, s čimer bi podprli uresničevanje pomembnih življenjskih projektov ali se lažje soočili z nepredvidenimi življenjskimi dogodki.

Hkrati potrebujemo ogromne količine kapitala za financiranje širših ciljev politike EU, vključno s konkurenčnostjo, inovacijami, zelenimi, digitalnimi in obrambnimi naložbami. Bančni sektor ostaja pomemben vir financiranja v EU in mali varčevalci imajo že zdaj osrednjo vlogo pri financiranju gospodarstva EU z bančnimi vlogami: v letu 2023 so bančna posojila znašala 50,43 % financiranja nefinančnih korporacij (ESTAT, ESTAT, ECB, izračuni GD FISMA). Vendar bančno financiranje ni primerno za financiranje vseh naložbenih potreb, zlasti potreb mladih in inovativnih podjetij, ki bolj kot posojila potrebujejo lastniški kapital in predstavljajo naložbe z razmeroma višjim tveganjem.

Kapitalski trgi EU še vedno niso dovolj obsežni in poglobljeni, da bi dinamičnim in inovativnim evropskim podjetjem ponudili zadostne priložnosti za financiranje, čezmejno opravljanje storitev in transakcij pa je še vedno izpostavljeno številnim oviram. Večja neposredna in posredna udeležba malih vlagateljev na kapitalskih trgih bi lahko pomagala povečati globino in likvidnost kapitalskih trgov EU ter prispevala k povečanju ponudbe zasebnega kapitala podjetjem EU.

Podlaga za ukrepanje EU (pravna podlaga in preverjanje subsidiarnosti) [največ 10 vrstic]

Pravna podlaga

Priporočilo ni pravno zavezujoč akt EU, v skladu s členom 292 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Zato državam članicam ne nalaga nobenih pravnih obveznosti, temveč izraža stališče in pričakovanja Komisije glede sprejetja dobrih praks v zvezi z dostopom malih vlagateljev EU do finančnih storitev in notranjim trgom kapitala.

Praktična potreba po ukrepanju EU

udeležba na kapitalskih trgih ne ponuja zgolj višjih pričakovanih dolgoročnih donosov v primerjavi z vlogami, večja udeležba malih vlagateljev EU na kapitalskih trgih EU je tudi v interesu celotne EU, saj lahko prispeva k povečanju likvidnosti trga in razpoložljivosti tržnih virov kapitala za podjetja EU, tudi čezmejno. . Izkušnje v nekaterih državah članicah so pokazale, da lahko varčevalni in naložbeni računi povečajo udeležbo malih vlagateljev na kapitalskih trgih, zlasti kadar takšne račune spremljajo ustrezne davčne spodbude. Dejstvo, da niso vse države članice uvedle varčevalnih in naložbenih računov ter da so bile nekatere rešitve uspešnejše od drugih, pomeni, da obstaja prostor za ukrepanje EU v obliki priporočila Komisije. Usklajena prizadevanja držav članic bi zagotovila večjo učinkovitost pri doseganju teh ciljev v primerjavi z ločenimi in neusklajenimi ukrepi.

B. Kaj naj bi pobuda dosegla in kako [največ 25 vrstic]

Namen priporočila o vzpostavitvi varčevalnih in naložbenih računov je olajšati udeležbo malih vlagateljev na kapitalskih trgih po vsej EU, da bi povečali dolgoročno donosnost prihrankov malih vlagateljev ter hkrati prispevali k večji likvidnosti kapitalskih trgov EU in spodbudili ponudbo kapitala za evropska podjetja.

V nekaterih državah članicah obstajajo varčevalni in naložbeni računi, ki so pokazali, da lahko delujejo kot enostavna vstopna točka za dostop malih vlagateljev do širokega nabora naložbenih priložnosti, kot so lastniški vrednostni papirji, obveznice in investicijski skladi ter drugi finančni produkti, ki kratkoročno in dolgoročno najbolj ustrezajo njihovim potrebam.

V sporočilu o uniji prihrankov in naložb je poudarjeno, da bi morali varčevalni in naložbeni računi temeljiti na dobrih praksah in da so najuspešnejši primeri taki računi, ki so enostavni za uporabo, zasnovani z digitalnim vmesnikom, omogočajo dostop do širokega nabora naložbenih produktov, ponujajo ugodnejšo davčno obravnavo in/ali poenostavljeno izpolnjevanje davčnih obveznosti ter omogočajo zamenjavo ponudnika brez stroškov ali z nizkimi stroški.

Kot vstopna točka bi lahko najbolje delovali v primerih, ko bi ponudnik računov malim strankam zagotovil široko izbiro produktov. Prenosljivost naložb med varčevalnimi in naložbenimi računi v isti jurisdikciji z minimalnimi stroški bi prav tako lahko povečala konkurenco med ponudniki in jih spodbudila k znižanju provizij za hrambo in transakcije. Na splošno bi lahko konkurenca pri ponujanju varčevalnih in naložbenih računov ter izvrševanju naročil izboljšala splošno ponudbo in rezultate za male stranke, tako v smislu spektra izbire kot stroškov, s čimer bi jim zagotovili spodbude za udeležbo na kapitalskih trgih in okrepili enotni trg za finančne storitve.

Varčevalni in naložbeni računi, ki vključujejo poenostavljene davčne postopke in davčne spodbude za finančne naložbe, so lahko dodaten katalizator za spodbujanje udeležbe malih vlagateljev ter olajšanje ohranjanja in kopičenja finančnega premoženja malih vlagateljev, ob tem pa povečujejo ponudbo kapitala v evropskem gospodarstvu in prispevajo k doseganju širših ciljev unije prihrankov in naložb. Zlasti začetni pregled dobrih mednarodnih in domačih praks kaže, da lahko dostopni računi s poenostavljenimi davčnimi postopki, ki zmanjšujejo dejansko in zaznano regulativno breme za male vlagatelje, močno spodbujajo državljane k uporabi takih računov. Dokazi so pokazali tudi, da se sheme, ki zagotavljajo davčne ugodnosti v primerjavi z običajnimi investicijskimi računi, tudi širše uporabljajo.

Verjetni učinki

Potencialne koristi, ki jih prinaša lažji dostop državljanov EU do enostavnih varčevalnih in naložbenih računov, so lahko precejšnje.

Po navedbah ESMA bi hipotetični portfelj KNPVP z lastniškimi vrednostnimi papirji med letoma 2014 in 2023 ponudil letni neto donos v višini 6,7 % (2,3 % v primeru mešanega portfelja KNPVP). Analiza podatkov ECB, ki jo je opravila Komisija, kaže, da je bil letni neto donos vezanih vlog bank v euroobmočju v istem obdobju nižji od 1 %. Dolgoročno bo vlaganje v kapitalske trge državljanom EU verjetno pomagalo doseči višjo donosnost njihovih prihrankov, ti učinki pa bi se lahko še povečali zaradi davčnih ugodnosti, povezanih z računi.

Poleg tega bi se lahko glede na analizo ECB, če bi gospodinjstva v EU uskladila svoje razmerje med vlogami in finančnimi sredstvi gospodinjstev s tem razmerjem v ZDA, v tržne naložbe preusmerilo 8 bilijonov EUR oziroma letni tok v višini 350 milijard EUR 1 . 

Povečanje razpoložljivosti in uporabe hranilnih ter naložbenih računov bi povečalo stopnjo udeležbe malih vlagateljev na kapitalskih trgih in podprlo ustvarjanje premoženja gospodinjstev. Večja udeležba malih vlagateljev na kapitalskih trgih bi imela tudi pozitiven kaskadni učinek na podjetja EU, vključno z malimi in srednjimi subjekti, ki bi želela zbrati sredstva na kapitalskih trgih, in sicer zaradi koristi večje prožnosti v smislu virov financiranja in potencialno nižjih stroškov financiranja.

Prihodnje spremljanje

Komisija od leta 2021 objavlja Seznam kazalnikov za spremljanje napredka pri doseganju ciljev unije kapitalskih trgov. Ta seznam kazalnikov bo prilagojen tako, da bo vključeval udeležbo malih vlagateljev na kapitalskih trgih, in se bo nato uporabljal za redno spremljanje napredka pri doseganju splošnih ciljev unije prihrankov in naložb. Države članice so se zavezale, da bodo prek odbora za finančne storitve in delovne skupine Euroskupine izvajale strukturirano spremljanje napredka pri uniji kapitalskih trgov. Natančneje, države članice so pozvane, naj poročajo o vseh ukrepih za oblikovanje varčevalnih in naložbenih računov, ki so povezani z različnimi spremljajočimi spodbudami za vlaganje, ter naj delijo informacije o učinku in rezultatih, ki so jih morda imele morebitne spodbude.

C. Boljše pravno urejanje

Ocena učinka [največ 10 vrstic]

Ker predlagano priporočilo Komisije državam članicam ne nalaga pravnih obveznosti, temveč zagotavlja smernice o tem, kako olajšati večjo udeležbo malih vlagateljev na kapitalskih trgih, ocena učinka ni potrebna.

Strategija posvetovanja [največ 10 vrstic]

Deležniki so pozvani, naj predložijo povratne informacije o značilnostih varčevalnih in naložbenih računov, vključno z morebitnimi prednostmi in slabostmi posebnih značilnosti, kot so:

-možnost dostopa do široke palete produktov prek računa;

-upravičenost produktov, do katerih je mogoče dostopati prek varčevalnega in naložbenega računa;

-enostaven dostop do računov in naložb, tudi z digitalnimi sredstvi;

-enostavna in cenovno dostopna prenosljivost računa na druge ponudnike;

-pogoji in omejitve glede zmožnosti zagotavljanja varčevalnih in naložbenih računov rezidentom v drugih državah članicah za spodbujanje konkurence in vseevropskih naložb;

-davčna poenostavitev in davčne ugodnosti, ki se odobrijo za račune;

-vse druge spodbude/spodbujanje k odprtju varčevalnega in naložbenega računa. 

Povratne informacije v okviru tega poziva k predložitvi dokazov se zbirajo štiri tedne. Prispevki se lahko predložijo v 24 uradnih jezikih EU na portalu Povejte svoje mnenje.

Komisija bo pri pripravi priporočila upoštevala prispevek deležnikov k temu pozivu k predložitvi dokazov.

Namen posvetovanja

Komisija želi pridobiti prispevke, ki lahko pripomorejo h gradnji poti za prihodnje ukrepe, in bo pri pripravi priporočila upoštevala prispevke deležnikov na ta poziv k predložitvi dokazov. Komisija želi zlasti povratne informacije o značilnostih, zaradi katerih bi bili varčevalni in naložbeni računi enostavna in priročna vstopna točka na kapitalske trge za male vlagatelje, ki želijo izkoristiti naložbene priložnosti za svoje prihranke, in ki bi spodbudile konkurenco med ponudniki takih računov.

Ciljna skupina

Glavni deležniki so: civilna družba, potrošnice in potrošniki ter njihove organizacije; socialni partnerji; podjetja, vključno z MSP, finančni posredniki, ponudniki finančnih storitev, udeleženci in infrastrukture na finančnem trgu ter njihove predstavniške organizacije; evropski in nacionalni organi.

(1)    Evropska centralna banka, Follow the money: channelling savings into investment and innovation in Europe (Na sledi denarju: usmerjanje prihrankov v naložbe in inovacije v Evropi), govor Christine Lagarde, predsednice Evropske centralne banke, 22. november 2024.