POZIV K PREDLOŽITVI DOKAZOV ZA POBUDO (brez ocene učinka)

Naslov pobude	Evropska strategija notranje varnosti
Vodilni GD – pristojna enota	GD za migracije in notranje zadeve – HOME.D5
Verjetna vrsta pobude	Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu
Okvirna časovnica	1. četrtletje 2025
Dodatne informacije	—
Vsebina tega dokumenta je zgolj informativna. Ne prejudicira končne odločitve Komisije o tem, ali se bo pobuda izvajala, ali o njeni končni vsebini. Vsi elementi pobude, opisani v tem dokumentu, vključno z njeno časovnico, se lahko spremenijo.

A. Politično ozadje, opredelitev vprašanja in preverjanje subsidiarnosti

Politično ozadje

Desetletja sodelovanja in integracije so ustvarila močno EU s svobodno, odprto in demokratično družbo, ki temelji na vladavini prava, ter uspešen enotni trg. Toda Evropa se danes sooča z novimi in perečimi geopolitičnimi vprašanji ter z vrsto varnostnih groženj, ki jih predstavljajo organizirani kriminal, terorizem ter drugi sovražni državni in nedržavni akterji. Družbe se hitreje spreminjajo in postajajo vse bolj zapletene, zato so tudi varnostne grožnje vse bolj kompleksne: vsaka tehnološka inovacija pritegne akterje, ki jo želijo izkoristiti v zlonamerne namene.

Evropska strategija notranje varnosti, pobuda, ki jo je predsednica von der Leyen napovedala v političnih usmeritvah 1 nove Komisije, bo določila celovit odziv EU, ki bo zajemal vse grožnje notranji varnosti tako na spletu kot drugje. Zagotovila bo, da bodo varnostni vidiki vključeni v zakonodajo in politike EU. Temeljila bo na strategiji EU za varnostno unijo za obdobje 2020–2025 in dopolnjevala druge pobude Komisije, zlasti strategijo za Unijo pripravljenosti, belo knjigo o prihodnosti evropske obrambe in ščit za demokracijo.

Vprašanje, ki naj bi ga pobuda obravnavala

V mandatu prejšnje Komisije (2019–2024) je strategija EU za varnostno unijo zagotovila trden okvir za krepitev zmogljivosti EU pri obvladovanju groženj. EU je zato postala bolje pripravljena za soočanje z varnostnimi izzivi, kot je bila ob sprejetju navedene strategije.

Kot pa je poudarjeno v zadnjem poročilu o napredku, ki je bilo sprejeto maja 2024 2 , so se geopolitične, gospodarske in varnostne razmere v EU in njeni okolici korenito in trajno spremenile. EU mora biti pripravljena predvideti prihodnje grožnje na spreminjajočem se geopolitičnem prizorišču in se jim zoperstaviti. Kriminalne mreže, nasilni skrajneži, teroristi in drugi sovražni akterji delujejo na mednarodni ravni in zlahka prehajajo med digitalnim in fizičnim svetom. Izkoriščajo nezadovoljstvo s socialnimi razmerami in gospodarske neenakosti, kriminalne mreže pa uporabljajo ekstremno nasilje za povečanje dobička in korupcijo za vdor v javne institucije, lokalne skupnosti in zakonito gospodarstvo. To spodkopava zaupanje v demokratične institucije in vladavino prava. Poleg tega je prišlo do porasta novih in hibridnih ideologij ter protisistemskih/protivladnih skrajnežev, ki si izrecno prizadevajo za prenovo demokratičnega pravnega reda, ter do povečanih terorističnih groženj zaradi mednarodnih geopolitičnih napetosti in konfliktov.

Dogodki v svetu močno vplivajo na notranjo varnost. EU se mora soočiti z učinki prelivanja zaradi spreminjajočih se geopolitičnih razmerij moči in zunanje nestabilnosti – v Ukrajini po ruski vojni agresiji, na Bližnjem vzhodu in v podsaharski regiji. Na varnost EU vpliva tudi njena odvisnost od tretjih držav, na primer na področju energije, tehnologije ter informacijske in telekomunikacijske opreme. V teh zahtevnih razmerah se EU sooča s hibridnimi grožnjami državnih in nedržavnih akterjev (vlad in drugih). Kritična infrastruktura, vključno z energetskimi omrežji in transportnimi sistemi, je tarča kibernetskih napadov in sabotaž, ki razkrivajo pomanjkljivosti pri zagotavljanju bistvenih storitev in resno vplivajo na gospodarsko varnost EU.

Poleg tega je digitalna tehnologija postala ključna za vse vidike varnosti, pri čemer večina groženj vključuje kibernetske značilnosti, povezane z dezinformacijami, katerih cilj je povečati razkol, polarizacijo in nezaupanje v evropske vlade in institucije. Nenazadnje, organi kazenskega pregona pogosto nimajo ustreznih orodij in dostopa do potrebnih podatkov, da bi lahko preiskovali nezakonite finančne tokove in priprave na napade ali razbili nacionalne in nadnacionalne kriminalne mreže. Zato je treba okrepiti mehanizme čezmejnega in mednarodnega sodelovanja, da se državam članicam omogoči učinkovit boj proti organiziranemu kriminalu in terorizmu.

Podlaga za ukrepanje EU (pravna podlaga in preverjanje subsidiarnosti)

Pravna podlaga

Materialna pravna podlaga za pobudo so določbe, ki zajemajo širše ukrepanje EU iz naslova V (Območje svobode, varnosti in pravice) tretjega dela Pogodbe o delovanju EU (PDEU).

Sodelovanje pri pobudi s tretjimi državami temelji na naslednji pravni podlagi:

·skupna zunanja in varnostna politika / skupna varnostna in obrambna politika: PDEU, člena 42–43;

·odnosi z mednarodnimi organizacijami in tretjimi državami: PDEU, zlasti člen 220;

·dialogi o varnosti: Pogodba o Evropski uniji, člen 27(2).

To nezakonodajno sporočilo ne predlaga razširitve regulativnih pooblastil EU ali zavezujočih zavez za države članice, temveč dopolnjuje in podpira dejavnosti držav članic na tem področju.

Praktična potreba po ukrepanju EU

Glede na globalno in medsebojno povezano okolje, v katerem delujejo kriminalne mreže, teroristi, ekstremistične skupine ter sovražni državni in nedržavni akterji tako v EU kot tudi zunaj nje, ter vse hujše grožnje za zaščito, varnost, družbo in vladavino prava v EU, obstoječi ukrepi držav članic in EU na področju svobode, varnosti in pravice ne zadostujejo. Potrebni so nadaljnji ključni ukrepi za zaščito notranje varnosti EU zdaj in v prihodnosti ter za ohranitev skupnega območja svobode, varnosti in pravice v skladu z deljenimi pristojnostmi EU in držav članic.

Glede na tesno povezavo med notranjimi in zunanjimi vidiki varnostne politike ter glede na to, da varnostne grožnje segajo prek celotne Evrope in zunaj nje, se pričakuje, da bodo ukrepi na ravni EU prinesli oprijemljivo dodano vrednost ukrepom, ki jih sprejmejo posamezne države članice.

B. Kaj naj bi pobuda dosegla in kako

Pobuda naj bi zagotovila celovit in splošen načrt za krepitev notranje varnosti EU ter napovedala posebne ukrepe, ki jih je treba izvesti v mandatu te Komisije. V strategiji bodo poudarjeni tudi številni uspešni ukrepi EU, ki so že vzpostavljeni za zaščito njene varnosti, in način, kako jih bo EU še nadgradila z operativnimi in zakonodajnimi ukrepi.

Strategija si bo prizadevala za vključitev varnosti v politike, zakonodajo in programe EU, pri čemer se bo osredotočila na:

·sposobnost predvidevanja groženj in ukrepanja proti njim;

·potrebo po preprečevanju škode in zaščiti ljudi;

·potrebo po ukrepanju na vseh ravneh (od globalne do lokalnih razsežnosti) in;

·potrebo po zagotovitvi, da mednarodno sodelovanje koristi notranji varnosti EU.

Cilj strategije je tudi vključiti vse deležnike, ki lahko prispevajo k notranji varnosti z vsedružbenim pristopom, vključno z zasebnimi partnerji in civilno družbo.

Konkretno bo strategija okrepila strukturo EU za notranjo varnost, kar vključuje povečanje operativnih zmogljivosti, tako s širitvijo Europola in Frontexa kot tudi z razpravo o vlogi Eurojusta in Evropskega javnega tožilstva.

Poleg tega bo imela digitalna tehnologija pomembno vlogo v strategiji. To vključuje razmislek o ukrepih za dostop do podatkov za namene kazenskega pregona in ukrepih za hrambo podatkov, boj proti kibernetski kriminaliteti in terorističnim spletnim vsebinam ter spodbujanje sodelovanja s tehnološkimi platformami prek internetnega foruma EU. Poleg tega digitalne tehnologije in umetna inteligenca ponujajo pomembne priložnosti za izboljšanje zmogljivosti kazenskega pregona, hkrati pa učinkovito obravnavajo spreminjajoče se grožnje.

Komisija bo v okviru strategije napovedala tudi novo agendo EU za preprečevanje in zatiranje terorizma in nasilnega ekstremizma, ki bo vključevala vprašanje financiranja terorizma in okrepljeno politiko za preprečevanje radikalizacije.

Napovedala bo akcijski načrt EU za boj proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami ter prihodnja prizadevanja za revizijo pravil o organiziranem kriminalu in okrepitev nadzora nad kriminalnimi mrežami.

Za okrepitev pripravljenosti bo napovedan evropski kritični komunikacijski sistem z namenom izboljšanja vsakodnevnega operativnega sodelovanja med prvimi reševalci, kot so policija in gasilci, v boju proti terorizmu in kriminalu ter pri reševanju življenj v izrednih razmerah.

V strategiji bo poudarjena tudi potreba po okrepitvi pravnega okvira EU za reševanje medsektorskih varnostnih izzivov in hibridnih groženj, vključno z upravljanjem meja, sabotažo in vohunjenjem.

Verjetni učinki

Ukrepi, napovedani v strategiji, bodo javnim institucijam, organom kazenskega pregona, sodstvu ter drugim javnim in zasebnim akterjem zagotovili orodje za preprečevanje, zaščito in odzivanje na varnostne grožnje, ki jih predstavljajo organizirani kriminal, terorizem ter sovražni državni in nedržavni akterji. Zagotovila bo več podpore za pomoč organom kazenskega pregona in pravosodnim organom pri preiskovanju in pregonu hudih kaznivih dejanj, organiziranega kriminala in terorizma ter razsojanju o njih, pri čemer bo žrtvam zagotavljala odgovornost in pravico.

Pobuda bo prispevala k uresničevanju cilja trajnostnega razvoja ZN št. 16 o miru, pravičnosti in močnih institucijah, saj je njen cilj povečati javno varnost in podpirati vladavino prava ob polnem spoštovanju temeljnih pravic.

Prihodnje spremljanje

Pobude iz Evropske strategije notranje varnosti se bodo ocenjevale in spremljale posamično.

C. Boljše pravno urejanje

Ocena učinka

Ta pobuda je v obliki sporočila in z njo se bo določil splošen pristop politike, brez vključitve konkretnih zakonodajnih ukrepov.

Strategija posvetovanja

Za to pobudo Komisija s tem pozivom k predložitvi dokazov vabi javne in zasebne deležnike tako v EU kot zunaj nje, naj predložijo stališča in prispevke. Pobuda bo preučila ugotovitve iz študij in poročil ter napredek, dosežen v okviru prejšnjih strateških dokumentov EU o varnostni politiki.

Glavni deležniki, s katerimi se je treba posvetovati, vključujejo:

·organe kazenskega pregona na ravni EU in nacionalni ravni, vključno s carinskimi, davčnimi in mejnimi organi, pravosodnimi organi, javnimi upravami ter institucijami in organi, odgovornimi za boj proti hudim kaznivim dejanjem in organiziranemu kriminalu, terorizmu in radikalizaciji ter za zagotavljanje varnosti meja in kibernetske varnosti;

·organizacije civilne družbe;

·akademike;

·in zasebna podjetja, vključno s spletnimi platformami.

Pričakuje se tudi prispevek s strani ključnih mednarodnih partnerjev, kot so Združeni narodi, INTERPOL, Projektna skupina za finančno ukrepanje in Svet Evrope.