|
POZIV K PREDLOŽITVI DOKAZOV ZA OCENO |
|
|
Naslov ocene |
Program Digitalna Evropa – vmesna ocena |
|
Vodilni GD – pristojna enota |
GD ZA KOMUNIKACIJSKA OMREŽJA, VSEBINE IN TEHNOLOGIJO – Enota D1: Raziskovalna strategija in usklajevanje programov |
|
Okvirna časovnica (načrtovani datum začetka in konca) |
1. četrtletje 2024 4. četrtletje 2025 |
|
Dodatne informacije |
Program Digitalna Evropa (Digitalna Evropa) |
|
A. Politično ozadje, namen in obseg ocene |
|
|
Politično ozadje |
|
|
Program Digitalna Evropa, ki je bil vzpostavljen leta 2021 z Uredbo (EU) 2021/694 o programu Digitalna Evropa, je nov program financiranja EU, osredotočen na uvajanje digitalne tehnologije v korist podjetij, javnosti in javne uprave. Zagotavlja strateško financiranje za reševanje izzivov na področju digitalne tehnologije in infrastrukture ter podpira projekte na šestih ključnih področjih zmogljivosti: ·Visokozmogljivostno računalništvo. To vključuje uvedbo vrhunskih zmogljivosti superračunalništva in kvantnega računalništva na eksaravni in post-eksaravni, da se zagotovita čim večji dostop do teh zmogljivosti in njihova uporaba. ·Umetna inteligenca. To se osredotoča na vzpostavitev skupnih podatkovnih prostorov v EU, ki temeljijo na združeni infrastrukturi računalništva z oblaka na rob, ter spodbujanje preizkušanja in uvajanja tehnologij umetne inteligence z evropsko platformo za umetno inteligenco ter vrhunskimi zmogljivostmi za preizkušanje in eksperimentiranje. ·Kibernetska varnost in zaupanje. Cilji so: (i) vzpostaviti napredne zmogljivosti za kibernetsko varnost (oprema, orodja in podatkovne infrastrukture), vključno s kvantno varno komunikacijsko infrastrukturo v Evropi; (ii) spodbujati izmenjavo dobrih praks ter (iii) zagotoviti široko uvajanje najsodobnejših rešitev za kibernetsko varnost v celotnem evropskem gospodarstvu. ·Napredne digitalne veščine. Cilj je izboljšati akademsko odličnost s povečanjem ponudbe izobraževanja in usposabljanja na področju ključnih digitalnih tehnologij, kot so visokozmogljivostno računalništvo, kibernetska varnost in umetna inteligenca. Pri usposabljanju na teh področjih bodo medsebojno sodelovali visokošolski zavodi, vrhunska raziskovalna središča in inovativna podjetja. ·Sprejemanje in optimalna uporaba ključnih digitalnih tehnologij. To vključuje (i) vzpostavitev mreže evropskih vozlišč za digitalne inovacije, ki spodbujajo digitalno preobrazbo evropskih javnih in zasebnih organizacij; (ii) obravnavanje ključnih družbenih izzivov (npr. na področju okolja in podnebnih sprememb) z uvajanjem tehnologij z velikim učinkom in krepitvijo evropskih zmogljivosti blokovnih verig; (iii) digitalno preobrazbo javnih uprav in storitev z interoperabilnostnimi rešitvami; (iv) spodbujanje vključujočega in zaupanja vrednega digitalnega okolja. ·Polprevodniki. Poudarek je na spodbujanju vodilnega položaja Evrope na področju polprevodniških tehnologij in aplikacij, in sicer: (i) z razvojem naprednih zmogljivosti oblikovanja za integrirane polprevodniške tehnologije; (ii) s krepitvijo obstoječih in z razvojem novih naprednih pilotnih linij v EU, da se omogočita razvoj in uvajanje polprevodniških tehnologij naslednje generacije; (iii) z izgradnjo naprednih tehnoloških in inženirskih zmogljivosti za pospeševanje razvoja vrhunskih kvantnih čipov in povezanih polprevodniških tehnologij; (iv) z vzpostavitvijo mreže kompetenčnih centrov v Evropi ter (v) z izvajanjem dejavnosti za olajšanje dostopa do dolžniškega financiranja in lastniškega kapitala. Vmesna ocena programa Digitalna Evropa se zahteva v skladu s členom 26 Uredbe (EU) 2021/694 o programu Digitalna Evropa. Ocena naj bi bila izvedena do novembra 2025. |
|
|
Namen in obseg |
|
|
Vmesna ocena bo vključevala z dokazi podprto analizo izvajanja in prvih rezultatov programa Digitalna Evropa. Zajemala bo prvih pet specifičnih ciljev in na novo uvedeni specifični cilj v zvezi s polprevodniki, ko bodo na voljo prvi rezultati. V oceni bodo upoštevane vse dejavnosti, financirane iz programa Digitalna Evropa, ki se izvajajo v okviru neposrednega upravljanja Komisije in posrednega upravljanja Skupnega podjetja EuroHPC, Evropskega kompetenčnega centra za kibernetsko varnost, Skupnega podjetja za čipe in naložbene platforme za strateške digitalne tehnologije v okviru programa InvestEU, ter dejavnosti, ki se izvajajo na podlagi sporazumov o prispevkih. Dejavnosti, ki se ocenjujejo, vključujejo dejavnosti v državah članicah in tretjih državah, pridruženih programu (Islandija, Norveška, Lihtenštajn, Albanija, Bosna in Hercegovina, Kosovo, Moldavija, Črna gora, Severna Makedonija, Srbija, Ukrajina in Turčija). Ocena bo deležnike in oblikovalce politik seznanila z doseženim napredkom ter usmerjala oblikovanje prihodnjih delovnih programov in po potrebi prilagoditev prednostnih nalog financiranja, da se čim bolj poveča učinek naložb EU. Ocena bo temeljila na petih merilih za ocenjevanje, ki so uspešnost, učinkovitost, skladnost, ustreznost in dodana vrednost EU. Podprta bo z zunanjo študijo, ki bo zajemala vsa navedena merila. ·V okviru merila uspešnosti bo ocenjen napredek pri doseganju ciljev programa Digitalna Evropa ter predstavljeni prvi rezultati. ·V okviru merila učinkovitosti bodo analizirani stroški in koristi ukrepa (npr. za prosilce in udeležence) ter opredeljeni načini za uvedbo poenostavitev in zmanjšanje upravnega bremena. ·Analiza skladnosti bo na primer pokazala, ali so se pojavile sinergije med delovnimi področji programa Digitalna Evropa, s povezanimi programi financiranja EU (npr. Obzorje Evropa in Instrument za povezovanje Evrope) ali z drugimi regionalnimi ali nacionalnimi ukrepi. ·V oceni ustreznosti bo analizirano, kako se program Digitalna Evropa odziva na potrebe ustreznih skupin deležnikov in kako se prožno prilagaja novemu tehnološkemu razvoju. ·V oceni dodane vrednosti EU bodo poudarjene koristi, ki jih je mogoče doseči le s posredovanjem na ravni EU. |
|
|
B. Boljše pravno urejanje |
|
|
Strategija posvetovanja |
|
|
Komisija namerava izvesti naslednja posvetovanja: ·12-tedensko javno posvetovanje, ki bo objavljeno v angleščini, francoščini in nemščini na spletišču Povejte svoje mnenje v 2. četrtletju leta 2024. Odgovore na javno posvetovanje bo mogoče predložiti v katerem koli uradnem jeziku EU. Po tem obdobju bo na istem spletišču skupaj z odgovori deležnikov objavljeno poročilo s povzetkom dejstev, v katerem bodo opisani glavni vidiki prejetih povratnih informacij. ·Ciljno usmerjena in interaktivna posvetovanja (npr. v obliki fokusnih skupin, anket in razgovorov), v katerih bodo sodelovale glavne skupine deležnikov, med drugim nacionalni in regionalni/lokalni organi, akademski krogi ter predstavniki podjetij iz različnih sektorjev in združenj. Ta posvetovanja bo izvedla Komisija ali pa bodo izvedena v okviru zunanje študije, ki podpira to oceno. Analitični povzetek rezultatov vseh dejavnosti posvetovanja bo predstavljen v zbirnem poročilu. To bo priloženo k poročilu o oceni in objavljeno v angleščini na spletišču Povejte svoje mnenje po zaključku ocenjevanja. Posvetovanje z deležniki se bo razširjalo prek spletišča programa Digitalna Evropa, kanalov družbenih medijev, biltenov in sporočil za javnost Generalnega direktorata Evropske komisije za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo ter na dogodkih, ki jih organizira ta generalni direktorat. |
|
|
Namen posvetovanja |
|
|
Namen posvetovanja z deležniki je zbrati mnenja ustreznih skupin deležnikov o uspešnosti, učinkovitosti, ustreznosti, skladnosti in dodani vrednosti EU programa Digitalna Evropa. |
|
|
Ciljna skupina |
|
|
Glavni opredeljeni deležniki so: ·podjetja iz različnih sektorjev (vključno z malimi in srednjimi podjetji); ·združenja, zlasti krovne organizacije na ravni EU; ·nevladne organizacije; ·akademski krogi in izobraževalni inštituti; ·socialni partnerji (npr. sindikati, organizacije delodajalcev in gospodarske zbornice); ·javni organi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni; ·javnost (npr. učenci in študenti, ki jih zanima poklicna pot na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ali zaposleni na digitalnem področju). |
|
|
Zbiranje podatkov in metodologija |
|
|
Ocena bo temeljila na različnih virih podatkov. V njej bodo na primer upoštevani razpoložljivi podatki iz poročil o spremljanju in oceni, ki so jih predložile organizacije, ki prejemajo sredstva iz programa Digitalna Evropa. Obravnavane bodo tudi druge vrste povratnih informacij in dokumentov politike, ki jih bodo zagotovili subjekti, ki izvajajo program (zlasti Evropska izvajalska agencija za zdravje in digitalno tehnologijo, Skupno podjetje za čipe, Skupno podjetje EuroHPC in Evropski kompetenčni center za kibernetsko varnost). Ocena bo temeljila tudi na podatkih iz orodij eGrants. Taki podatki bodo omogočili vpogled v organizacije prijaviteljice in sodelujoče organizacije, kot so podjetja, raziskovalne organizacije in javni organi. Ključni dokumenti v tej oceni bodo uredba o programu Digitalna Evropa in drugi dokumenti politike, ki so podlaga in okvir za glavna delovna področja programa Digitalna Evropa. Poleg tega bodo v oceni upoštevana priporočila iz mnenja platforme Pripravljeni na prihodnost in iz poročila o oceni Evropskega ekonomsko-socialnega odbora. Pomembni dokazi bodo pridobljeni z zunanjo študijo, ki se bo izvajala do konca leta 2024. V študiji bo uporabljena kombinacija kvantitativnih in kvalitativnih metod, med drugim razgovori, fokusne skupine, standardizirane raziskave, študije primerov ter različne metode analize podatkov, da se zberejo in analizirajo dokazi za pet meril za ocenjevanje. V študiji bodo preučene tudi možnosti za poenostavitev upravljanja financiranja in zmanjšanje upravnega bremena. |
|