POZIV K PREDLOŽITVI DOKAZOV

ZA OCENO / PREVERJANJE PRIMERNOSTI

Namen tega dokumenta je obvestiti javnost in deležnike o delu Komisije, da bodo lahko prispevali povratne informacije in učinkovito sodelovali pri dejavnostih posvetovanja.

Te skupine prosimo, da predložijo stališča o tem, kako Komisija razume vprašanje in možne rešitve, ter nam posredujejo vse morebitne ustrezne informacije.

Naslov ocene

Skupna ribiška politika – ocena

Vodilni GD – pristojna enota

GD MARE, enota D3 SRP in strukturna podpora – razvoj in usklajevanje politik

Okvirna časovnica

(načrtovani datum začetka in konca)

2. četrtletje – 3. četrtletje 2025

Dodatne informacije

Skupna ribiška politika (SRP) – Evropska komisija (europa.eu).

Vsebina tega dokumenta je zgolj informativna. Ne prejudicira končne odločitve Komisije o tem, ali se bo pobuda izvajala, ali o njeni končni vsebini. Vsi elementi pobude, opisani v tem dokumentu, vključno z njeno časovnico, se lahko spremenijo.

A. Politično ozadje, namen in obseg ocene

Politično ozadje

Skupna ribiška politika (SRP), kot jo ureja Uredba (EU) št. 1380/2013 (v nadaljnjem besedilu: uredba o SRP), združuje okoljske, socialne in gospodarske trajnostne cilje. Namen teh ciljev je ohraniti dolgoročno trajnostnost ribištva in akvakulture, prispevati k varstvu morskega okolja in zanesljivi preskrbi s hrano ter zagotoviti primeren življenjski standard za ribiške in akvakulturne skupnosti.

Reforma uredbe o SRP iz leta 2013 je prvič združila socialno, gospodarsko in okoljsko razsežnost ribiške politike EU ter njen prispevek k zanesljivi preskrbi s hrano. Da bi dosegli te cilje politike, so bili v okviru reformirane SRP uvedeni različni ukrepi:

-upravljanje ribjih staležev pri največjem trajnostnem donosu za vse upravljane staleže;

-postopna uvedba obveznosti iztovarjanja med letoma 2015 in 2019 za ves ulov, ki se upravlja z omejitvami ulova ali najmanjšimi velikostmi;

-večletni načrti za upravljanje ribištva v različnih morskih bazenih;

-zgornje meje zmogljivosti flote na državo EU skupaj z obveznostjo držav EU, da zagotovijo stabilno in trajno ravnovesje med ribolovno zmogljivostjo in ribolovnimi možnostmi skozi čas, ter obveznostjo držav EU, da pripravijo akcijske načrte za zmanjšanje presežnih zmogljivosti;

-nabor ohranitvenih ukrepov, ki naj bi jih Komisija sprejela z regionalizacijskim pristopom na podlagi regionalnega sodelovanja med državami EU za oblikovanje ukrepov, ki so najprimernejši za različne morske bazene EU; 

-večja vključenost deležnikov v postopke odločanja EU, tudi na regionalni ravni, ter boljše sodelovanje med sektorjem in drugimi zainteresiranimi stranmi. 

EU ima izključno pristojnost za upravljanje ohranjanja morskih bioloških virov v okviru SRP. To velja v vodah EU, vključno z ribiškimi plovili, ki plujejo pod zastavo tretjih držav in so v njih registrirana, ter zunaj voda EU, za regionalne organizacije za upravljanje ribištva in za sporazume o partnerstvu o trajnostnem ribištvu, sklenjene s tretjimi državami.

Skupna ribiška politika vključuje tudi področja deljene pristojnosti med EU in njenimi državami članicami, na katerih se uporablja načelo subsidiarnosti, na primer za akvakulturo in tržno politiko. To načelo opredeljuje okoliščine, v katerih ima Unija pri ukrepanju prednost pred državami članicami.

Komisija je v svežnju za ribištvo in oceane, ki ga je sprejela februarja 2023, poročala o dosedanjem izvajanju skupne ribiške politike in danes začela dialog o ključnih izzivih za evropsko ribištvo. Ocena uredbe o SRP, opisana v tem pozivu k predložitvi dokazov, bo temeljila na tem svežnju in dialogu ter je povezana s tekočo oceno Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, vmesno oceno Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter oceno sporazumov o partnerstvu o trajnostnem ribištvu.

Namen in obseg

V oceni se bo ugotavljalo, kako obstoječa uredba o SRP deluje v zvezi z njenimi cilji ter obstoječimi in nastajajočimi potrebami. Posebna pozornost bo namenjena skladnosti med uredbo o SRP in drugo ustrezno zakonodajo EU, zlasti okoljsko zakonodajo.

Ta ocena bo zajemala tudi desetletno obdobje (2014–2024) izvajanja uredbe o skupni ribiški politiki. Zajemala bo razvoj politik na področju ribištva, ribogojstva, okolja, trgovine, širitve, zdravja in raziskav. Vključevala bo tudi nedavni politični razvoj in spreminjajoče se geopolitične razmere v EU ter njihov vpliv na ribiško politiko EU ter preoblikovano dinamiko ribolovnih odnosov v zunanji razsežnosti skupne ribiške politike, vključno z obalnimi državami severovzhodnega Atlantika in med njimi. V oceni bodo preučeni dosedanji rezultati SRP in ocenjeno bo, kako pravni okvir omogoča doseganje sedanjih ciljev, ter se bodo obravnavali nastajajoči izzivi.

Ocena bo upoštevala pet ključnih meril.

1)V kolikšni meri je bila skupna ribiška politika uspešna pri doseganju svojih ciljev 1 in v sedanjih razmerah?

2)V kolikšni meri je bila SRP učinkovita v smislu stroškovne učinkovitosti in sorazmernosti dejanskih stroškov glede na koristi?

3)V kolikšni meri je SRP pomembna za sedanje in nastajajoče potrebe?

4)V kolikšni meri je SRP notranje in zunanje skladna z drugimi ukrepi EU (boljše pravno urejanje)?

5)V kolikšni meri skupna ribiška politika prinaša dodano vrednost in ali prinaša rezultate, ki presegajo to, kar bi države EU dosegle same? 

Ocena bo zajemala vse države EU.

B. Boljše pravno urejanje

Strategija posvetovanja

Strategija posvetovanja združuje ciljno usmerjena posvetovanja in javno posvetovanje.

Vsi deležniki, vključno z javnostjo in nacionalnimi organi, bodo povabljeni k sodelovanju v 12-tedenskem spletnem javnem posvetovanju, ki bo temeljilo na pripravljalnem delu, in ciljno usmerjenih posvetovanjih, izvedenih v okviru drugih ustreznih (ocenjevalnih) študij, kot so navedene v delu A tega poziva k predložitvi dokazov. Javno posvetovanje je načrtovano za zadnje četrtletje leta 2024. Vprašalnik za javno posvetovanje bo na voljo v vseh 24 uradnih jezikih EU. Odgovori so lahko v katerem koli od teh jezikov. Poročilo s povzetkom dejstev o javnem posvetovanju bo objavljeno na strani Komisije, namenjeni posvetovanju.

Pripravljeno bo poročilo, v katerem bodo povzete vse dejavnosti posvetovanja, rezultati dejavnosti posvetovanja pa se bodo upoštevali v končni različici poročila o ocenjevanju, ki ga bo Komisija pripravila ob koncu ocenjevanja.

Komisija bo uporabila svojo dolgoletno mrežo z državami EU, da bi zagotovila, da lahko te že od samega začetka sledijo ocenjevanju, ter spodbujala sodelovanje svetovalnih svetov, socialnih partnerjev in drugih deležnikov v vseh fazah ocenjevanja.

Namen posvetovanja 

Cilj posvetovanja je zbrati informacije in izkušnje o izvajanju uredbe o SRP, da se izvede ocena njene uspešnosti na podlagi dokazov in se upošteva pri oceni.

Ciljna skupina

Posvetovanje bo namenjeno deležnikom v sektorju ribištva in akvakulture, pomorskem in okoljskem sektorju, svetovalnih svetih, nacionalnih organih in širši javnosti. K sodelovanju v javnem posvetovanju so vabljene vse organizacije, javni organi in javnost.

Zbiranje podatkov in metodologija

Delovni dokument služb Komisije, ki spremlja sporočilo o delovanju SRP (COM/2023/103 SWD), vsebuje trenutno stanje na podlagi študij, poročil in sklicev na vsa poglavja in dele uredbe o SRP.

Komisija vsako leto objavi sporočilo z najnovejšimi informacijami o ribištvu EU. Za oceno bo Komisija uporabila najnovejše letno sporočilo in spremni delovni dokument služb Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o trajnostnem ribolovu v EU: trenutno stanje in usmeritve za leto 2024, ki vsebujeta informacije o stanju staležev, stanju flote in socialno-ekonomski uspešnosti.

Začela se bo študija v podporo oceni uredbe o skupni ribiški politiki. Analiza bo zajemala vse ustrezne študije, članke, poročila in ocene Komisije, v katerih so povzete in poudarjene ustrezne ugotovitve iz vsakega oddelka uredbe o SRP.

Komisija bo za količinsko opredelitev regulativnih stroškov in koristi politike uporabila modele in metode, vključno z modelom standardnih stroškov EU.

Ocena bo temeljila na različnih virih podatkov za oblikovanje uravnoteženih in trdnih zaključkov, vključno s kvantitativnimi podatki, ki jih države EU zberejo na podlagi okvira za zbiranje podatkov.