POZIV K PREDLOŽITVI DOKAZOV

ZA OCENO / PREVERJANJE PRIMERNOSTI

Naslov ocene

Vzajemno priznavanje blaga – ocena Uredbe (EU) 2019/515

Vodilni GD – pristojna enota

GD za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja – enota D.3 – Nadzor trga

Okvirna časovnica

(načrtovani datum začetka in konca)

4. četrtletje 2023–4. četrtletje 2024

Dodatne informacije

Vzajemno priznavanje blaga (europa.eu)

A. Politično ozadje, namen in obseg ocene

Politično ozadje

Načelo vzajemnega priznavanja spodbuja prosti pretok neharmoniziranega blaga na notranjem trgu, kar je bistveno za ohranjanje povezanosti in konkurenčnosti EU. To pomeni, da države članice ne smejo prepovedati dajanja na trg izdelka, za katerega ni harmonizirane zakonodaje, a se že zakonito trži v drugi državi članici ali izvira in se zakonito trži v državi EGP ali Turčiji. Cilj uredbe o vzajemnem priznavanju je bil predvsem vzpostaviti postopkovni okvir za zmanjšanje tveganja, da bi nacionalna tehnična pravila ustvarila nezakonite ovire za prosti pretok blaga med državami članicami 1 .

Načelo vzajemnega priznavanja blaga je vsebovano v členih 34–36 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in izpeljani sodni praksi Sodišča Evropske unije. Uredba (ES) št. 764/2008 z dne 9. julija 2008 o določitvi postopkov za uporabo nekaterih nacionalnih tehničnih pravil za proizvode, ki se zakonito tržijo v drugi državi članici 2 , je bila sprejeta zaradi neoptimalne uporabe načela vzajemnega priznavanja blaga 3 . Uredba (EU) 2019/515 o vzajemnem priznavanju blaga, ki se zakonito trži v drugi državi članici (v nadaljnjem besedilu: Uredba), se uporablja od 19. aprila 2020. Nadomestila je Uredbo (ES) št. 764/2008, ki je bila ocenjena 4 in za katero je bilo ugotovljeno, da je svoje cilje izpolnila le v zelo omejenem obsegu.

Uredba (EU) 2019/515 naj bi okrepila notranji trg z izboljšanjem uporabe načela vzajemnega priznavanja na področju blaga in odpravo neutemeljenih ovir za trgovino z:

(I)določitvijo pravic in obveznosti nacionalnih organov in podjetij pri prodaji blaga v drugi državi EU; 

(II)zagotavljanjem zaščitnih ukrepov v primeru zavrnitve vzajemnega priznavanja v posebnih primerih;

(III)večjo vlogo nacionalnih kontaktnih točk za izdelke pri zagotavljanju informacij in omogočanju komunikacije med nacionalnimi organi in podjetji 5 .

Ocena je pravna obveznost Komisije na podlagi člena 14(1), ki določa, da:

„Komisija do 20. aprila 2025 in nato vsaka štiri leta ovrednoti to uredbo glede na cilje, za katere si ta prizadeva, ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o tem predloži poročilo“.

Sprejetje Uredbe (EU) 2019/515 o vzajemnem priznavanju neharmoniziranega blaga 19. aprila 2019 je bilo povezano s sprejetjem Uredbe (EU) 2019/1020 o nadzoru trga, ki zajema harmonizirano blago, 20. junija 2019. Cilj teh dveh pravnih instrumentov je okrepiti enotni trg ter zagotoviti njegovo učinkovitost in uspešnost pri harmoniziranem in neharmoniziranem blagu. Pomen tega cilja je bil poudarjen v dolgoročnem akcijskem načrtu Komisije za boljše izvajanje in uveljavljanje pravil enotnega trga, ki je bil objavljen marca 2020 ter v katerem so bile opredeljene ovire za nadaljnjo integracijo enotnega trga in vzpostavljanje enotnih konkurenčnih pogojev za podjetja 6   7 .

Namen in obseg

Pri oceni Uredbe (EU) 2019/515 bodo ocenjeni rezultati in učinki njenega izvajanja glede na pet glavnih meril za ocenjevanje, in sicer:

·ustreznost – ocena razmerja med potrebami in težavami, ki so obstajale ob sprejetju Uredbe (EU) 2019/515 in med njenim izvajanjem, ter ocena povezave med prihodnjimi potrebami in težavami ter rešitvami, ki jih zagotavlja navedena uredba;

·uspešnost – analiza uspešnosti Uredbe (EU) 2019/515 pri doseganju ali napredku pri doseganju ciljev izboljšanja uporabe načela vzajemnega priznavanja na področju blaga in odprave neupravičenih ovir za trgovino, in sicer z ocenjevanjem naslednjih operativnih elementov:

opravne gotovosti za podjetja in nacionalne organe,

opostopka ocenjevanja (izjava o vzajemnem priznavanju in upravne odločbe),

opreglednosti (priglašene odločitve v spletnem informacijskem in komunikacijskem sistemu za vseevropski nadzor trga – ICSMS 8 ),

ovloge kontaktnih točk za izdelke,

okomuniciranja in upravnega sodelovanja (kontaktne točke za izdelke in pristojni nacionalni organi),

oalternativnega postopka reševanja težav (SOLVIT – mreža za reševanje težav, ki pomaga ljudem ali podjetjem, kadar javni organi kršijo njihove čezmejne pravice na enotnem trgu) 9   10 ;

·skladnost – preučitev, kako dobro je Uredba (EU) 2019/515 usklajena s pravnim okvirom EU za notranji trg, zlasti glede prostega pretoka harmoniziranega in neharmoniziranega blaga, ter preučitev notranje skladnosti navedene uredbe in tega, kako skladnost vpliva na njene cilje;

·učinkovitost – analiza stroškov in koristi Uredbe (EU) 2019/515 ter preučitev možnosti za poenostavitev in zmanjšanje upravnega bremena, vključno z obveznostmi poročanja;

·dodana vrednost EU – preučitev sprememb, ki so posledica Uredbe (EU) 2019/515 in presegajo rezultate, ki bi jih bilo mogoče razumno pričakovati od ukrepanja držav članic, ter odziv na analizo subsidiarnosti, izvedeno v oceni učinka iz leta 2017, priloženi Uredbi (EU) 2019/515 11 .

Rezultate te ocene bi bilo treba uporabiti za izpolnitev pravne obveznosti iz člena 14(1), in sicer pripravo poročila Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o uspešnosti uredbe glede na njene cilje 12 .

Ocena bo zajemala obdobje od začetka veljavnosti Uredbe (EU) 2019/515, tj. 19. aprila 2020, do konca drugega četrtletja 2024. Vanjo bodo vključene države EGP in Turčija.

Zajemala bo tudi Izvedbeno uredbo (EU) 2020/1668 13 , ki določa podrobnosti, potrebne za prilagoditev informacijskega in komunikacijskega sistema za nadzor trga (ICSMS) za namene vzajemnega priznavanja 14 .

ICSMS se v okviru vzajemnega priznavanja uporablja za naslednje namene:

·obveščanje o upravnih odločbah o omejitvi ali zavrnitvi dostopa do trga (člen 5),

·obveščanje o začasnem preklicu dostopa do trga (člen 6),

·obveščanje vseh držav EU o mnenju Komisije (člen 8),

·izmenjave informacij med pristojnimi organi držav članic, ki preverjajo podatke in dokumente, ki jih je gospodarski subjekt predložil med ocenjevanjem (člen 10).

B. Boljše pravno urejanje

Strategija posvetovanja

Glavni namen posvetovanja je zbrati podatke in (povratne) informacije o uspešnosti Uredbe. Namen posvetovanja je zlasti opredeliti področja, na katerih uporaba Uredbe povzroča težave, zbrati informacije o naravi teh težav in čim bolje količinsko opredeliti zadevne razmere v smislu gospodarskega učinka.

Posvetovanje je namenjeno predvsem posebnim skupinam deležnikov, kot so podjetja v proizvodnem sektorju in trgovini z neharmoniziranim blagom, in sicer prek poslovnih organizacij, gospodarskih zbornic, poslovnih mrež in posameznih podjetij, da se zagotovi vključitev malih in srednjih podjetij (MSP). Vključevalo bo tudi pristojne nacionalne organe, odgovorne za uporabo načela vzajemnega priznavanja, kontaktne točke za izdelke, službe Komisije, organe, pristojne za SOLVIT, potrošniške organizacije, akademske kroge in odvetnike, specializirane za neharmonizirano blago in vzajemno priznavanje.

Poleg tega poziva k predložitvi dokazov, ki bo trajal štiri tedne, namerava Komisija med postopkom ocenjevanja izvesti naslednje posvetovalne dejavnosti:

·V prvem četrtletju 2024 se bo začelo 12-tedensko javno posvetovanje. Vprašanja bodo objavljena v vseh 24 uradnih jezikih EU, posvetovanje pa bo objavljeno na spletišču Povejte svoje mnenje 15 .

·Organizirana bodo tudi ciljno usmerjena posvetovanja za vključitev zgoraj navedenih skupin deležnikov. V zgodnjih fazah zbiranja podatkov so načrtovani razgovori za opredelitev ključnih tem, da bi se doseglo boljše razumevanje razmer. Prilagojeni vprašalniki in ankete bodo namenjeni posebnim kategorijam deležnikov, izvedeni pa bodo tudi strukturirani in polstrukturirani razgovori. Dopolnjujejo jih lahko posvetovanja po elektronski pošti ali osebni razgovori oziroma razgovori na daljavo. Komisija bo organizirala tudi usmerjeno delavnico, na kateri bo z deležniki razpravljala o osnutku končnega poročila o študiji (glej spodaj).

Javno posvetovanje bo najavljeno na spletišču Europa 16 . Na posebni spletni strani portala Povejte svoje mnenje bodo na voljo podrobne informacije o pobudi in posvetovalnih dejavnostih. Predstavništva Evropske komisije in poslovne organizacije bodo pozvani k promociji tega spletišča med svojimi deležniki. Obveščeni bodo tudi Evropski parlament, Svet Evropske unije, Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij. Poleg tega bodo vse možnosti za sodelovanje v posvetovanju predstavljene v strokovni skupini Komisije (skupina strokovnjakov za vzajemno priznavanje). Pri ciljno usmerjenem posvetovanju z deležniki bomo neposredno stopili v stik s potencialnimi anketiranci, informacije pa se bodo izmenjevale prek več kanalov, tudi prek telefona, elektronske pošte, spletnih orodij ali drugih sredstev.

Posvetovanje z MSP bo potekalo z uporabo treh glavnih posvetovalnih metod, ki jih uporablja Evropska komisija:

·posvetovanj v odboru za MSP,

·podatkovne zbirke povratnih informacij MSP 17 ,

·javnih posvetovanj (ki jih spodbujajo evropska podjetniška mreža in poslovna združenja MSP (prek opazovalcev odposlancev za MSP)).

Komisija bo v osmih tednih po zaključku javnega posvetovanja na strani za posvetovanje objavila poročilo s povzetkom dejstev. Zbirno poročilo, v katerem bodo povzeti rezultati posvetovalnih dejavnosti, bo priloženo delovnemu dokumentu služb Komisije o oceni.

Namen posvetovanja 

Namen posvetovanja je zbrati podatke in (povratne) informacije o uspešnosti Uredbe ter odgovoriti na vprašanja v okviru ocene glede na pet meril za ocenjevanje (uspešnost, učinkovitost, skladnost, ustreznost in dodana vrednost EU). Natančneje naj bi s posvetovanjem opredelili področja, na katerih uporaba načela vzajemnega priznavanja dobro deluje, in področja, na katerih povzroča kakršne koli težave, zbrali informacije o naravi morebitnih težav in oblikovali sklepe o uporabi Uredbe.

Ciljna skupina

Vsak lahko prispeva povratne informacije v zvezi s tem pozivom k predložitvi dokazov in sodeluje v javnem posvetovanju. Deležniki pri tej oceni vključujejo nacionalne organe, ki se ukvarjajo z uporabo načela vzajemnega priznavanja (kontaktne točke za izdelke, SOLVIT in organi, pristojni za tehnična pravila za izdelke na neharmoniziranem področju); službe Komisije; podjetja, zlasti MSP, ki tržijo izdelke, ki niso zajeti v harmonizirani zakonodaji in zato spadajo na področje uporabe načela vzajemnega priznavanja; poslovne organizacije; poslovne mreže; gospodarske zbornice; potrošniške organizacije, akademske kroge in specializirane odvetnike.

Zbiranje podatkov in metodologija

Z oceno bodo ocenjene uspešnost, skladnost, učinkovitost, ustreznost in dodana vrednost EU Uredbe (EU) 2019/515 o vzajemnem priznavanju. Komisija bo v ta namen zbrala informacije iz več virov, med drugim iz teoretičnih raziskav, prispevkov držav članic o uporabi uredbe o vzajemnem priznavanju, odločitev, zabeleženih v ICSMS 18 , upravljanja s tem povezanih pritožb in zadev, poslanih SOLVIT, vseh ustreznih zadev pred Sodiščem Evropske unije, pregleda literature in posvetovalnih dejavnosti. Pregledala bo tudi s tem povezane statistične podatke Eurostata in drugih uradnih statističnih virov ter zasebnih ponudnikov podatkov.

Zbrane informacije in podatki bodo združeni in analizirani za pripravo odgovorov na vprašanja v okviru ocene. Komisija bo naročila tudi izvedbo študije v podporo oceni.

Velika količina podatkov je že na voljo in je bila zbrana predvsem v okviru:

-zunanje ocene uporabe predhodne Uredbe (ES) št. 764/2008 o vzajemnem priznavanju na področju blaga 19 ;

-ocene učinka, priložene predlogu Uredbe (EU) 2019/515 o vzajemnem priznavanju, in smernic 20 ;

-obveščanja o odločitvah, zabeleženih v ICSMS 21 , do katerih imajo dostop samo Komisija in države članice;

-prispevkov držav članic in deležnikov ter upravljanja s tem povezanih pritožb in zadev, poslanih SOLVIT 22 .