POZIV K PREDLOŽITVI DOKAZOV ZA POBUDO (brez ocene učinka)
Naslov pobude	Strategija industrijskega upravljanja ogljika
Vodilni GD – pristojna enota	GD za energijo, C.2: Razogljičenje in trajnostnost virov energije – vodilni; GD za podnebno politiko, C.2: Nizkoogljične rešitve (ii): raziskave in uvajanje nizkoogljične tehnologije ter C.3: Nizkoogljične rešitve (iii): ekonomika zemljišč in odvzemi ogljika – sovodilna
Verjetna vrsta pobude	Sporočilo o strategiji EU za vzpostavitev enotnega trga storitev transporta in shranjevanja CO2 do leta 2030
Okvirna časovnica	Zadnje četrtletje 2023
Dodatne informacije	Zajemanje, uporaba in shranjevanje ogljika (europa.eu)
Vsebina tega dokumenta je zgolj informativna. Ne prejudicira končne odločitve Komisije o tem, ali se bo pobuda izvajala, ali o njeni končni vsebini. Vsi elementi pobude, opisani v tem dokumentu, vključno z njeno časovnico, se lahko spremenijo.

A. Politično ozadje, opredelitev vprašanja in preverjanje subsidiarnosti

Politično ozadje

Evropska podnebna pravila določajo zavezujoč cilj podnebne nevtralnosti v EU do leta 2050. Od EU zahtevajo, da do leta 2050 uravnoteži emisije in odvzeme toplogrednih plinov ter po tem doseže negativne emisije. Za doseganje podnebne nevtralnosti pravila določajo tudi vmesni cilj zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov za najmanj 55 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Komisija je julija in decembra 2021 sprejela zakonodajni sveženj „Pripravljeni na 55“, ki ga sestavljajo predlogi za uresničitev ambicij podnebne politike do leta 2030.

Komisija je leta 2020 sprejela strategijo EU o povezovanju energetskega sistema za optimizacijo razogljičenja. V strategiji je potrjeno, da niti popolnoma povezan energetski sistem ne more odpraviti emisij CO2 iz vseh delov gospodarstva. Zato se priznava vloga zajemanja in shranjevanja ogljika ter zajemanja in uporabe ogljika, zlasti v gospodarskih panogah, v katerih je težko zmanjšati emisije.

Čeprav je zmanjšanje emisij še vedno glavna prednostna naloga podnebnih politik EU, je v sporočilu Komisije o trajnostnih ogljikovih krogih iz leta 2021 poudarjena potreba po zajemanju, uporabi ali shranjevanju CO2 za doseganje podnebne nevtralnosti. V njem je določen ambiciozen cilj, da se z uporabo tehnoloških rešitev do leta 2030 odstrani in trajno shrani vsaj 5 milijonov ton CO2 iz ozračja. Certifikacijski okvir za odstranjevanje ogljika, ki ga je Komisija predlagala leta 2022, bo podlaga za opredelitev visokokakovostnih industrijskih odvzemov ogljika in njihovo prihodnje priznavanje v podnebnih politikah EU.

Leta 2023 je bilo v industrijskem načrtu v okviru zelenega dogovora za neto ničelno dobo poudarjeno, da sta zajemanje in shranjevanje ogljika ena od ključnih tehnologij za doseganje ciljev podnebne nevtralnosti EU 1 . Akt o neto ničelni industriji zagotavlja poenostavljeno regulativno okolje za naložbe v zajemanje in shranjevanje ogljika ter določa letni cilj za obratovanje trajnih območij shranjevanja CO2 v EU do leta 2030. Cilj je določen kot letna operativna zmogljivost vbrizgavanja 50 milijonov ton CO2 do leta 2030 2 .

Vprašanje, ki naj bi ga pobuda obravnavala

Glede na cilj doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2050 in glede na določitev podnebnega cilja za EU za leto 2040 v skladu z evropskimi podnebnimi pravili je pomembno analizirati, v katerih gospodarskih sektorjih in v kolikšnem obsegu lahko tehnologije za upravljanje ogljika (zajemanje, shranjevanje in uporaba ogljika) zagotovijo izvedljive in stroškovno učinkovite možnosti za razogljičenje. Podjetja, ki uporabljajo te tehnologije, bodo potrebovala dostop do namenske infrastrukture za transport in trajno shranjevanje ogljika pod zemljo ali njegovo uporabo kot surovino. Vendar se infrastruktura ne razvija dovolj hitro, čeprav sta vzpostavljena sistem za trgovanje z emisijami 3 (EU ETS) in pravni okvir za okoljsko varno geološko shranjevanje CO2 4 . Eden od razlogov za to je, da se upravljavci objektov za shranjevanje soočajo z visokimi vnaprejšnjimi stroški za opredelitev, razvoj in oceno območij shranjevanja, še preden lahko zaprosijo za regulativno dovoljenje, potrebno za delovanje. Ti stroški so upravičeni le, če je mogoče zagotoviti dolgoročne odjemalce shranjevanja. Vendar so ti odjemalci pripravljeni vlagati v zajemanje ogljika le, če je zagotovljen dostop do delujočega območja shranjevanja. Zaradi tega je bilo do zdaj v trajno shranjevanje v Evropskem gospodarskem prostoru vsako leto vbrizganega manj kot 2 milijona ton CO2. Hkrati bi samo projekti zajemanja CO2, ki so že bili izbrani za podporo iz sklada za inovacije, do leta 2029 potrebovali približno 4,6 milijona ton zmogljivosti za shranjevanje na leto.

Poleg tega se je zagon za uvedbo industrijskega upravljanja ogljika povečal, vendar EU nima namenskega regulativnega okolja za infrastrukturo za transport in shranjevanje CO2. Povzročitelji emisij CO2, uporabniki CO2 in podjetja za odstranjevanje ogljika zato težko načrtujejo svoje naložbe. Danes na primer ni pravil, ki bi zagotavljala odprt dostop do infrastrukture za transport in shranjevanje. Prav tako ni minimalnih standardov kakovosti CO2 za dostop do infrastrukture. Poleg tega načrtovanje infrastrukture ni usklajeno ali načrtovano na ravni EU. Vse to bi lahko vodilo v oblikovanje razdrobljenega trga z nacionalnimi predpisi, na podlagi katerih se uveljavljajo neoptimalne naložbe in rešitve, to pa preprečuje nastanek enotnega trga.

Ves zajeti CO2 ne bo trajno shranjen. EU bo morala na poti do podnebne nevtralnosti v celoti izkoristiti potencial zajemanja in uporabe ogljika. Trenutno je težko oceniti, katere oblike zajemanja in uporabe ogljika bi bile združljive s cilji podnebne politike. Nastajajoči trg uporabe ogljika že ima koristi od selektivnih spodbud, vključenih v EU ETS, direktivo o energiji iz obnovljivih virov 5 , sklad za inovacije in program Obzorje Evropa. Vendar se zdi, da te ne zadostujejo za uvedbo zajemanja in uporabe ogljika v velikem obsegu.

Večina svetovnih poti in poti EU do podnebne nevtralnosti je močno odvisna od industrijskih odvzemov ogljika. To vključuje neposredno zajemanje in shranjevanje ogljika iz zraka ter trajnostno bioenergijo z zajemanjem in shranjevanjem ogljika. Industrijski odvzemi ogljika so potrebni za nevtralizacijo preostalih emisij v sektorjih, v katerih je razogljičenje še posebno težavno, in po potrebi za vrnitev CO2 v ozračju na raven, ki je skladna s cilji Pariškega sporazuma 6 . V EU obstajajo nekateri pilotni projekti za industrijsko odstranjevanje ogljika. Vendar se njihova uvedba in vključevanje v podnebne politike EU še vedno srečujeta z vprašanji na področju industrije in upravljanja, ki jih je treba obravnavati dolgoročno.

Industrijsko upravljanje ogljika se v EU srečuje z več izzivi, ki so značilni za druge nastajajoče trge z omejeno ponudbo in povpraševanjem ter velikimi kapitalskimi naložbami. Te izzive je treba obravnavati, da bi ustvarili trg, vključno z evropskimi dobavitelji tehnologije, za vrednostne verige zajemanja in shranjevanja ogljika, zajemanja in uporabe ogljika ter odstranjevanja ogljika.

Podlaga za ukrepanje EU (pravna podlaga in preverjanje subsidiarnosti)

Pravna podlaga

Ta pobuda temelji na členih 191 in 192 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), v skladu s katerima ima EU pravico ukrepati v smeri zagotavljanja varstva okolja in varovanja človekovega zdravja, ter na členu 194 PDEU, v skladu s katerim lahko EU ukrepa v smeri spodbujanja medsebojnega povezovanja energetskih omrežij, vključno z infrastrukturo za CO2.

Praktična potreba po ukrepanju EU

Industrijsko upravljanje ogljika, ki spada v kategorijo politike blažitve podnebnih sprememb, se lahko najbolje obravnava na evropski ravni. Ker morebitna območja zajemanja in shranjevanja niso enakomerno razpršena po vsej EU, sta sodelovanje in usklajevanje tudi bistvena za doslednost pri transportu, uporabi in shranjevanju CO2. Subsidiarnost in dodana vrednost EU te pobude sta zato potrjeni v tem pozivu k strategiji EU za industrijsko upravljanje ogljika.

B. Kaj naj bi pobuda dosegla in kako

V sporočilu bo predlagana strategija EU za vzpostavitev trga industrijskega upravljanja ogljika do leta 2030, da bi podprli prizadevanja v sektorjih, v katerih je težko zmanjšati emisije ter ki morajo za podnebno nevtralnost izvajati zajemanje in shranjevanje ogljika, zajemanje in uporabo ogljika ali industrijske odvzeme ogljika. Strategija bo temeljila na najnovejših rezultatih modeliranja za leto 2050, ki so na voljo Komisiji, rezultatih dveh tekočih študij o infrastrukturi za transport in shranjevanje CO2, prispevkih foruma o zajemanju, uporabi in shranjevanju ogljika , platformi za posvetovanje z deležniki, namenjeni vprašanjem industrijskega upravljanja ogljika, ter rezultatih javnega posvetovanja.

Za obravnavo zgoraj opisanih težav bo Komisija razmislila o vključitvi naslednjih elementov v strategijo:

-predlaganje ciljev glede infrastrukture za shranjevanje za leti 2040 in 2050, da bi se zmanjšalo tveganje in bolje usmerjale naložbe na nastajajočem trgu rešitev za industrijsko upravljanje ogljika;

-opredelitev regulativnih potreb za nastajajočo infrastrukturo za transport in shranjevanje CO2, vključno z dostopom tretjih oseb, standardi kakovosti za CO2, regulativnim nadzorom in dolgoročnim načrtovanjem infrastrukture;

-preučitev vloge industrijskih odvzemov ogljika v podnebnih politikah EU;

-preučitev usklajenega financiranja EU in držav članic za projekte industrijskega upravljanja ogljika, ki spodbujajo zasebne naložbe v rešitve za dolgoročno razogljičenje in uporabo CO2;

-preučitev vloge industrijske pobude;

-določitev mejnikov za razvoj trga;

-preučitev drugih možnih ukrepov, ki bi lahko olajšali uvedbo industrijskega upravljanja ogljika v Evropi;

-preučitev vprašanj, povezanih z ozaveščenostjo javnosti o industrijskem upravljanju ogljika.

Verjetni učinki

V sporočilu bo oblikovan celovit pristop politike k tehnologijam za industrijsko upravljanje ogljika. Določitev politike EU o teh tehnologijah in njihovih možnih vlogah pri doseganju ogljične nevtralnosti do leta 2050 bi morala znatno spodbuditi naložbe, pa tudi pospešiti uvajanje zajemanja in shranjevanja ogljika, zajemanja in uporabe ogljika ter odvzemov ogljika. Zlasti bi lahko olajšala naložbe v infrastrukturo za transport in shranjevanje CO2. V okviru strategije bodo podprte tudi nacionalne in mednarodne razprave o upravljanju ogljika ter infrastrukturi za transport in shranjevanje CO2.

V okviru strategije bodo evidentirane regulativne vrzeli v zvezi z ureditvijo infrastrukture za transport in skladiščenje ter morebitnim razvojem v zvezi s tem. To bi gospodarskim panogam dolgoročno pomagalo pri boljšem časovnem načrtovanju naložb.

V okviru strategije se bo skupaj z obstoječimi pobudami, vključno s predlogom akta o neto ničelni industriji, izboljšalo okolje za naložbene odločitve podjetij v vseh vrednostnih verigah industrijskega upravljanja ogljika.

Hitrejši razvoj transportne infrastrukture in območij shranjevanja, potrebnih za delujoč trg storitev transporta in shranjevanja CO2, bo prispeval k ciljem trajnostnega razvoja ZN, zlasti tistim, ki so povezani z industrijo, inovacijami in infrastrukturo (9) ter podnebnimi ukrepi (13). S sporočilom bodo deležniki dobili podrobnejše informacije o prihodnjih politikah, ki omogočajo razogljičenje gospodarskih panog EU in zmanjšujejo njegove stroške.

Prihodnje spremljanje

Izvajanje sporočila se bo spremljalo na podlagi obstoječih zahtev glede poročanja, in sicer:

-okvirnih ciljev glede shranjevanja in infrastrukture v nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih;

-priglašenih dovoljenj za shranjevanje CO2;

-infrastrukturnih projektov za CO2, vključenih na seznam infrastrukturnih projektov za CO2, ki se vsaki dve leti spodbujajo v okviru vseevropskega energetskega omrežja;

-priglašenih projektov državne pomoči;

-uspešnih projektov zajemanja, prenosa ali shranjevanja CO2, financiranih v okviru programov EU in držav članic.

Strategija posvetovanja

GD za energijo od leta 2021 upravlja forum o zajemanju, uporabi in shranjevanju ogljika. S forumom stalno potekajo posvetovanja o zamislih in vprašanjih, ki bi jih bilo treba vključiti v strategijo upravljanja ogljika. Forum je že pripravil nekaj prispevkov, ki jih bo Komisija preučila. Komisija bo še naprej sodelovala s forumom, da bi prispevala k oblikovanju strategije.

Komisija bo zaprosila za prispevke držav članic prek skupine za izmenjavo informacij, ustanovljene v skladu z direktivo o zajemanju in shranjevanju ogljika.

Komisija bo začela tudi namensko javno posvetovanje z anketama za širšo javnost in strokovnjake. Za zagotovitev povratnih informacij bo veljal 12-tedenski rok. Anketa za javnost bo na voljo v vseh uradnih jezikih EU. Anketa za strokovnjake bo na voljo v angleščini. Javno posvetovanje se bo zaključilo z delavnico.

Namen posvetovanja

Posvetovanje je priložnost za izmenjavo mnenj in zagotovitev povratnih informacij o tehnoloških možnostih za zajemanje emisij CO2, še preden te dosežejo ozračje, njihov prenos, shranjevanje ali uporabo v vrednostni verigi upravljanja ogljika.

Prejete povratne informacije bodo za Komisijo pomemben prispevek, da bo razvila strategijo o tem, kako lahko te tehnologije najbolje prispevajo k cilju doseganja podnebne nevtralnosti za EU do leta 2050, in določila strateško vizijo za industrijsko upravljanje ogljika v EU.

Ciljna skupina

Posvetovanje je odprto za vse posameznike in strani, ki želijo izraziti svoje mnenje o uvedbi zajemanja in shranjevanja ogljika, zajemanja in uporabe ogljika ter industrijskih odvzemov ogljika.

Med deležnike EU spadajo države članice in njihovi pristojni organi, mreže strokovnjakov, poslovna združenja, gospodarske panoge, vključene v industrijsko upravljanje ogljika, nevladne organizacije, znanstvene ustanove in javnost.

Med deležnike v državah, ki niso članice EU, in na večstranski ravni med drugim spadajo Norveška, Islandija in Švica, njihovi pristojni organi ter mednarodni akterji v projektih industrijskega upravljanja ogljika.