|
POZIV K PREDLOŽITVI DOKAZOV ZA POBUDO (brez ocene učinka) |
|
|
Namen tega dokumenta je obvestiti javnost in deležnike o delu Komisije, da bodo lahko prispevali povratne informacije in učinkovito sodelovali pri dejavnostih posvetovanja. Te skupine prosimo, da predložijo stališča o tem, kako Komisija razume vprašanje in možne rešitve, ter nam posredujejo vse morebitne ustrezne informacije. |
|
|
Naslov pobude |
Usmeritev za trajnostni modri planet – posodobitev agende za mednarodno upravljanje oceanov |
|
Vodilni GD – pristojna enota |
V pristojnosti: MARE – B1 V sopristojnosti: EEAS – Global.GI.3: Zeleni prehod |
|
Verjetna vrsta pobude |
Skupno sporočilo |
|
Okvirna časovnica |
Drugo četrtletje 2022 |
|
Dodatne informacije |
https://ec.europa.eu/oceans-and-fisheries/ocean/international-ocean-governance_en |
|
Vsebina tega dokumenta je zgolj informativna. Ne prejudicira končne odločitve Komisije o tem, ali se bo pobuda izvajala, ali o njeni končni vsebini. Vsi elementi pobude, opisani v tem dokumentu, vključno z njeno časovnico, se lahko spremenijo. |
|
|
A. Politično ozadje, opredelitev vprašanja in preverjanje subsidiarnosti |
|
Politično ozadje |
|
EU ima dolgoletni interes za upravljanje oceanov. To dokazujejo mednarodne zaveze EU, učinki zakonodaje in politike EU na oceane ter priznan ključni pomen oceanov za življenje na Zemlji in trajnostni razvoj. Začetek desetletij ZN za obnovo ekosistemov in oceansko znanost za trajnostni razvojv obdobju 2021–2030 ter prihodnja konferenca ZN o oceanih, ki bo potekala leta 2022, sta med ključnimi priložnostmi, ki jih bo imela EU, da pokaže svojo vodilno vlogo na področju upravljanja oceanov z okrepitvijo svojih prizadevanj. Glavni dokument, ki določa agendo EU za mednarodno upravljanje oceanov, je skupno sporočilo, objavljeno leta 2016. Poročilo o napredku, objavljeno leta 2019, potrjuje izvedbo večine njenih ukrepov. Države članice so s sklepi Sveta o oceanih in morjih iz leta 2019 podprle razvoj agende za mednarodno upravljanje oceanov in spodbudile vzpostavitev foruma deležnikov. Evropski parlament je leta 2020 v resoluciji o evropskem zelenem dogovoru poudaril pomen spodbujanja vloge EU kot vodilne v svetu na področju upravljanja oceanov. V skupnem sporočilu o multilateralizmu iz leta 2021 je poudarjena potreba po okrepitvi upravljanja oceanov kot prednostne naloge. Delovni program Komisije za leto 2022 vključuje prenovitev agende za mednarodno upravljanje oceanov iz leta 2016, da bi okrepili ukrepe za obravnavanje ključnih groženj, kot so onesnaževanje, vplivi podnebnih sprememb in izguba biotske raznovrstnosti. Potrjuje odločenost EU, da podpre izvajanje ustreznih globalnih zavez. |
|
Vprašanje, ki naj bi ga pobuda obravnavala |
|
EU in svetovna skupnost sta v zadnjih letih dosegli določen napredek, da bi izboljšali upravljanje oceanov in oceane uvrstili višje na politični agendi. Priznana je bila bistvena vloga oceanov ter nujna potreba po njihovem ohranjanju in obnovi. Vendar so potrebni nadaljnji ukrepi na podlagi multilateralizma, ki temelji na pravilih, v skladu s pravnim okvirom, vzpostavljenim s Konvencijo ZN o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS), mednarodnega sodelovanja, dialoga in trdnih partnerstev. Od leta 2016 so se zaradi okoljskega, gospodarskega in političnega razvoja spremenili ključni vidiki izzivov, s katerimi se soočata EU in mednarodna skupnost v okviru upravljanja oceanov. Iz temeljnih znanstvenih poročil je jasno razvidno, da so razmere v naših oceanih kritične kot še nikoli prej. Ta poročila vključujejo posebno poročilo Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC) o oceanih in kriosferi v spreminjajočem se podnebju (SROCC), globalno poročilo Medvladne platforme o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES) o oceni biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev ter drugo oceno svetovnih oceanov (WOA). Vplivi človekovih dejavnosti še naprej uničujejo oceane, povpraševanje po ekosistemskih storitvah iz oceanov pa narašča. Čeprav pandemija COVID-19 še ni v celoti ocenjena, bo ta razvoj verjetno spodbudila. S potrebo po reševanju drugih globalnih izzivov, kot sta prehranska varnost in čista energija, se zaostruje konkurenca za oceanski prostor in kopičijo pritiski na morsko okolje. Kako nastajajoče dejavnosti, kot so obnovljiva oceanska energija, akvakultura in morska biotehnologija, vplivajo na ekosisteme še ne razumemo dobro. Poleg tega je treba proučiti njihovo skladnost z vzpostavljenim pravnim in institucionalnim okvirom. Pandemija je pokazala tudi, da je treba okrepiti odpornost in tako zagotoviti, da se bo upravljanje lahko odzvalo na nepredvidene pretrese, ki se bodo zaradi podnebnih sprememb verjetno še povečali. Pri izpolnjevanju globalnih zavez obstajajo veliki izzivi. To zlasti velja za cilj 14 (cilj trajnostnega razvoja 14 – življenje v vodi) agende ZN za trajnostni razvoj do leta 2030, ki je vodilo ukrepanja EU na področju mednarodnega upravljanja oceanov. Cilji glede dosege zdravega ekosistema in trajnostnega ribištva, ohranitve 10 % morskih zavarovanih območij, odprave nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova ter odprave škodljivih subvencij z zaključkom pogajanj v Svetovni trgovinski organizaciji niso bili doseženi do roka leta 2020. Varovanje zdravja oceanov in sprostitev trajnostnega potenciala modrega gospodarstva sta odvisna od učinkovitih okvirov upravljanja, podprtih z močnimi zmogljivostmi in institucijami. Spodbujanje pristopa skupnega in celostnega upravljanja na vseh ravneh je potrebno za učinkovito spopadanje s podnebnimi spremembami, onesnaževanjem, izgubo biotske raznovrstnosti in drugimi učinki človekovih dejavnosti, kot so prekomerno izkoriščanje virov in nezakonite dejavnosti na morju. |
|
Podlaga za ukrepanje EU (pravna podlaga in preverjanje subsidiarnosti) |
|
Pravna podlaga |
|
Člen 220 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) EU zavezuje k vzdrževanju ustreznih oblik sodelovanja z mednarodnimi organizacijami. Upravljanje oceanov je v pristojnosti različnih mednarodnih organizacij. Te vključujejo Organizacijo za prehrano in kmetijstvo (FAO), Mednarodno pomorsko organizacijo (IMO), Medvladno oceanografsko komisijo Unesca, Mednarodno komisijo za kitolov in Mednarodno agencijo za morsko dno (ISA) Konvencije združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS) ter regionalne organe za upravljanje ribištva in konvencije o regionalnih morjih. Pomembni so tudi Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), Konvencija o biološki raznovrstnosti (CBD), Mednarodna organizacija dela (MOD) in Svetovna trgovinska organizacija (STO). |
|
Praktična potreba po ukrepanju EU |
|
Pobuda delno spada na področja politike, na katerih ima EU izključno pristojnost, kot je „ohranjanje morskih bioloških virov v okviru skupne ribiške politike“ (v skladu s členom 3d PDEU). Načelo subsidiarnosti se v zvezi s tem ne uporablja. V primeru deljene pristojnosti raven EU prinaša dodano vrednost, saj je trajnostnost oceanov globalni izziv in deljena odgovornost. Konvencija ZN o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS), katere pogodbenice so EU in njene države članice, določa pravni okvir, znotraj katerega je treba izvajati vse dejavnosti v oceanih in morjih. Pogodbenice obvezuje k sodelovanju na globalni in regionalni ravni, tudi v zvezi s skupnimi živimi viri ter varstvom in ohranjanjem morskega okolja. |
|
B. Kaj naj bi pobuda dosegla in kako |
|
Pobuda za leto 2022 ne ustvarja nove politike, temveč posodablja obstoječo agendo za potrditev EU kot gonilne sile za krepitev upravljanja oceanov v ustreznih regionalnih in večstranskih forumih in procesih, zlasti organih ZN, regionalnih ribiških organizacijah in konvencijah o regionalnih morjih. Zagotovila bo usklajenost s pogajanji UNCLOS o mednarodnem pravno zavezujočem instrumentu o ohranjanju in trajnostni rabi morske biotske raznovrstnosti na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije (BBNJ), z izidom konference ZN o podnebnih spremembah v Glasgowu (COP26) in s pogajanji o svetovnem okviru za biotsko raznovrstnost po letu 2020. Izid teh ključnih večstranskih procesov bo vplival na okvir politike, v katerem upravljanje oceanov poteka na globalni ravni. Posodobitev bo podprla tudi izvajanje evropskega zelenega dogovora, zlasti njegove zunanje razsežnosti, in zagotovila skladnost z novimi notranjimi ambicijami EU, pomembnimi za upravljanje oceanov. Gre za izhodišče za sodelovanje EU v zadevnih mednarodnih forumih in procesih. Ukrepi, ki jih je treba vključiti, bodo namenjeni: (i) spodbujanju oceanskih rešitev za podnebne spremembe v vseh ustreznih pravnih in institucionalnih okvirih; (ii) boju proti vsem vrstam onesnaževanja na podlagi akcijskega načrta EU za ničelno onesnaževanje; (iii) oblikovanju celovitega ukrepanja za učinkovito ohranjanje biotske raznovrstnosti v skladu s strategijo EU za biotsko raznovrstnost; (iv) spodbujanju trajnostne rabe virov v skladu z novim pristopom za trajnostno modro gospodarstvo v EU; in (v) zagotavljanju sinergij z drugimi strategijami EU, kot je strategija EU za pomorsko varnost. Posodobitev bo vključevala tudi nove elemente. Mednje naj bi spadala krepitev prilagodljivega upravljanja za odporno upravljanje oceanov pri okrevanju po pandemiji COVID-19 ter spodbujanje transdisciplinarnih raziskav, povezav med znanjem in politiko ter stalnega opazovanja oceanov za izboljšanje sistema znanja o oceanih in njegovega prenosa v z dokazi podprto oblikovanje politik na podlagi misije EU za obnovo naših oceanov in voda do leta 2030. V skladu z geopolitičnimi ambicijami EU, določenimi na primer v strategiji EU za sodelovanje v indijsko-pacifiški regiji in strategiji z Afriko, bo posebna pozornost namenjena krepitvi regionalnega sodelovanja in določitvi skupnih prednostnih nalog. Pobuda ne bo temeljila le na mednarodnih vlogah EU kot zanesljive partnerice (sodelovanje) in močne zagovornice trajnostnosti (diplomacija), temveč tudi na njeni vlogi, da daje zgled (izvajanje na notranji ravni) in je odgovorni akter (odtis) z namenom, da na vključujoč način dvigne mednarodne standarde skupaj s svojimi mednarodnimi partnerji. |
|
Verjetni učinki |
|
Pričakuje se, da bo pobuda prispevala zlasti k uresničevanju cilja trajnostnega razvoja 14 in njegovih posameznih ciljev pa tudi drugih ciljev trajnostnega razvoja (glej primere v nadaljevanju). Okrepila bo na primer: -trajnostno modro okrevanje po pandemiji COVID-19 (cilj trajnostnega razvoja 1); -trajnostno upravljanje proizvodnje v ribištvu in akvakulturi (cilj trajnostnega razvoja 2); -odzivanje na podnebne spremembe, izgubo biotske raznovrstnosti in onesnaževanje (cilj trajnostnega razvoja 13); -uravnoteženo politiko in regulativno pozornost glede vseh sektorjev modrega gospodarstva (cilja trajnostnega razvoja 8 in 12); -socialno razsežnost pri upravljanju oceanov (cilja trajnostnega razvoja 4 in 10); -pomorsko varnost in skladnost z mednarodno dogovorjenimi pravili in standardi (cilj trajnostnega razvoja 16) ter -sistem znanja o oceanih, njegove posamezne sestavne dele in njegovo uporabo pri oblikovanju politik (cilj trajnostnega razvoja 17). |
|
Prihodnje spremljanje |
|
Spremljanje izvajanja bo zagotovljeno z rednimi izmenjavami z državami članicami v okviru delovne skupine Sveta za pomorske zadeve. Forum za mednarodno upravljanje oceanov bo še naprej podpiral nadaljnje ukrepanje na podlagi pobude in združeval deležnike iz Evrope in zunaj nje, da bi razpravljali o izzivih in rešitvah za krepitev upravljanja oceanov. |
|
C. Boljše pravno urejanje |
|
Ocena učinka |
|
Pobuda bo v obliki skupnega sporočila o posodobitvi splošnega pristopa EU k mednarodnemu upravljanju oceanov. Ne ustvarja nove politike in na tej stopnji se ne pričakujejo nobeni zakonodajni učinki. Zato ocena učinka za samo pobudo ni bila načrtovana. |
|
Strategija posvetovanja |
|
Posodobitev bo temeljila na vključujočem posvetovanju z deležniki, vključno z javnimi organi, mednarodnimi organizacijami, raziskovalnimi inštituti in akademskimi krogi, poslovnimi združenji in nevladnimi organizacijami, ki je bilo organizirano v obdobju 2020–2021 in vključuje: ·forum o mednarodnem upravljanju oceanov, ki se je začel aprila 2020 in na katerem se je na vsakem srečanju zbralo do 350 deležnikov in strokovnjakov s področja oceanov ter katerega priporočila za prihodnje ukrepanje so bila predstavljena 21. aprila 2021; ·ciljno usmerjeno spletno posvetovanje, ki je potekalo v obliki raziskave EU od 15. julija do 15. oktobra 2020 in s katerim je bilo zbranih 123 prispevkov, in zbirno poročilo, objavljeno 8. februarja 2021 na spletišču GD MARE, ter ·študijo o izvajanju cilja trajnostnega razvoja 14 v EU in njenih državah članicah, objavljeno maja 2021. Obveščanje o posvetovanjih je bilo obsežno in je potekalo prek: -spletišča in glasila GD MARE ter ustreznih uporabniških računov GD MARE in EEAS v družbenih medijih; -ciljno usmerjenih vabil, poslanih ustreznim deležnikom po elektronski pošti, ter -širjenja in izmenjave informacij na vseh relevantnih dogodkih in srečanjih, na katerih je sodelovala EU. Rezultati posvetovanja z deležniki in strokovnjaki potrjujejo ustreznost in vrednost agende za mednarodno upravljanje oceanov, vendar poudarjajo potrebo po prilagoditvi njenega področja uporabe in ciljev ter okrepitvi prizadevanj na notranji in zunanji ravni. |