(1)

Predsednik Ruske federacije je 24. februarja 2022 napovedal „posebno vojaško operacijo v Ukrajini“, ruske oborožene sile pa so začele neizzvano in neupravičeno vojno agresijo proti Ukrajini. Ta nezakonita vojna agresija je očitna kršitev ozemeljske nedotakljivosti, suverenosti in neodvisnosti Ukrajine ter kršitev prepovedi uporabe sile iz člena 2(4) Ustanovne listine Združenih narodov, ki je brezpogojno pravilo mednarodnega prava, in drugih načel Ustanovne listine Združenih narodov.

(2)

Od začetka neizzvane in neupravičene vojne agresije Rusije proti Ukrajini so Unija, njene države članice in evropske finančne institucije mobilizirale podporo brez primere za gospodarsko, družbeno in finančno ter obrambno odpornost Ukrajine. Ta podpora združuje podporo iz proračuna Unije, vključno z izredno makrofinančno pomočjo, podporo Evropske investicijske banke in Evropske banke za obnovo in razvoj, za katero v celoti ali delno jamči proračun Unije, ter nadaljnjo finančno podporo držav članic.

(3)

S Sklepom (EU) 2022/313 (3), Sklepom (EU) 2022/1201 (4), Sklepom (EU) 2022/1628 (5) in Uredbo (EU) 2022/2463 (6) Evropskega parlamenta in Sveta je bilo Ukrajini v letih 2022 in 2023 danih na voljo skupno 25 200 000 000 EUR makrofinančne pomoči. Ta podpora je bila glavni dejavnik, ki je prispeval k makroekonomski in finančni odpornosti Ukrajine v ključnem trenutku.

(4)

Z Uredbo (EU) 2024/792 Evropskega parlamenta in Sveta (7) je bil vzpostavljen instrument za Ukrajino kot izreden srednjeročni instrument, ki združuje dvostransko podporo Unije Ukrajini, pri čemer zagotavlja usklajenost in učinkovitost (v nadaljnjem besedilu: instrument za Ukrajino). Instrument za Ukrajino v obdobju od leta 2024 do leta 2027 pomaga obravnavati potrebe Ukrajine po financiranju ter prispeva k njenim potrebam po okrevanju, obnovi in modernizaciji, hkrati pa podpira prizadevanja Ukrajine za reforme v okviru njene poti k pristopu k Uniji.

(5)

Z Uredbo (EU) 2024/2773 Evropskega parlamenta in Sveta (8) je bil vzpostavljen mehanizem sodelovanja pri posojilih za Ukrajino in zagotovljena izredna makrofinančna pomoč Ukrajini. Ta pomoč je bila prispevek Unije v okviru pobude skupine G7 „posojila Ukrajini za pospešitev uporabe izrednih prihodkov“, ki je skupaj pomagala Ukrajini pri odpravljanju vrzeli v financiranju za leto 2025.

(6)

Vojna agresija Rusije proti Ukrajini je v Ukrajini povzročila ogromno škode, stroški okrevanja in obnove pa so bili 31. decembra 2024 ocenjeni na 506 000 000 000 EUR. Poleg tega je Ukrajina izgubila dostop do mednarodnih finančnih trgov in doživela znaten upad javnofinančnih prihodkov, javnofinančni odhodki pa so se znatno povečali. Glede na navedeno je mogoče predvideti, da bo Ukrajina v prihodnjih letih imela znatne potrebe po financiranju.

(7)

Ukrajina je 9. septembra 2025 pri Mednarodnem denarnem skladu (MDS) vložila uradno prošnjo za nov program za kritje dodatnih potreb po financiranju v obdobju 2026–2029. Ta program bi nasledil uspešno izvedbo obstoječega programa MDS, na podlagi katerega je Ukrajina zaključila osem pregledov, vendar upošteva, da se vojna agresija Rusije proti Ukrajini nadaljuje. Sposobnost MDS, da nadaljuje novi program, je odvisna od prejema zadostnih finančnih zagotovil drugih partnerjev, vključno z Unijo.

(8)

Kljub stalnim mednarodnim prizadevanjem za mirno rešitev konflikta je podaljšanje vojne agresije Rusije proti Ukrajini povzročilo znatno škodo na kritični obrambni, civilni in energetski infrastrukturi Ukrajine, zaradi česar je treba mobilizirati znatna dodatna sredstva za obravnavanje takojšnjih potreb Ukrajine po financiranju.

(9)

Vojna agresija Rusije proti Ukrajini predstavlja strateško geopolitično grožnjo za Unijo kot celoto in od držav članic zahteva, da so močne in enotne. Zato je bistveno, da se da podpora Unije hitro na razpolago in da jo bo mogoče prožno prilagajati za takojšnjo pomoč in kratkoročno sanacijo na poti k prihodnji obnovi.

(10)

V skladu s statutom o odgovornosti držav za mednarodno nedopustno ravnanje, ki ga je leta 2001 sprejela Komisija Združenih narodov za mednarodno pravo na svojem 53. zasedanju, Generalna skupščina Združenih narodov pa upoštevala v Resoluciji 56/83, ter v skladu z običajnim mednarodnim pravom mora Rusija kot odgovorna država v celoti povrniti škodo, ki jo je povzročila njena vojna agresija proti Ukrajini.

(11)

Sklep Sveta (SZVP) 2022/335 (9) in Uredba Sveta (EU) 2022/334 (10) prepovedujeta transakcije, povezane z upravljanjem rezerv in sredstev ruske centralne banke, vključno s transakcijami s katero koli pravno osebo, subjektom ali organom, ki deluje v imenu ali po navodilih ruske centralne banke. Evropski svet je v svojih sklepih z dni 27. junija 2024, 17. oktobra 2024 in 19. decembra 2024 izjavil, da bi morala sredstva Rusije v skladu s pravom Unije ostati imobilizirana, dokler Rusija ne konča vojne agresije proti Ukrajini in ji ne povrne škode, ki jo je povzročila ta vojna.

(12)

Poleg tega Uredba Sveta (EU) 2025/2600 (11) prepoveduje začasen prenos sredstev ali rezerv ruske centralne banke, dokler Rusija ne preneha vojne agresije proti Ukrajini, Rusija Ukrajini ne zagotovi reparacije v obsegu, ki je potreben, da se omogoči obnova brez negativnih gospodarskih ali finančnih posledic za Unijo, in delovanje Rusije v okviru njene vojne agresije proti Ukrajini objektivno ne predstavlja več večjega tveganja za resne težave za gospodarstvo Unije in njenih držav članic.

(13)

Evropski svet se je 18. decembra 2025 v svojih sklepih strinjal, da bo Ukrajini zagotovil posojilo v višini 90 000 000 000 EUR za leti 2026 in 2027 na podlagi izposojanja Unije na kapitalskih trgih, podprtega z manevrskim prostorom proračuna Unije. V sklepih Evropskega sveta je prav tako določeno, da mobilizacija virov proračuna Unije v okviru okrepljenega sodelovanja na podlagi člena 20 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) kot jamstvo za to posojilo ne bo imela učinka na finančne obveznosti Češke republike, Madžarske in Slovaške. Istega dne se je 25 držav članic dogovorilo, da bi morala Ukrajina to posojilo vrniti šele, ko prejme reparacije. Do takrat bi morala sredstva ruske centralne banke ostati imobilizirana, Unija pa bi si morala pridržati pravico, da jih uporabi za odplačilo posojila, kar je v celoti skladno s pravom Unije in mednarodnim pravom. Te države članice so v zvezi s posojilom kot pomembne izpostavile naslednje elemente: okrepitev evropske in ukrajinske obrambne industrije; nadaljnje spoštovanje pravne države, vključno z bojem proti korupciji, s strani Ukrajine, ter posebno naravo varnostne in obrambne politike nekaterih držav članic ter varnostne in obrambne interese vseh držav članic.

(14)

Svet je 29. januarja 2026 sprejel Sklep (EU) 2026/258 o odobritvi okrepljenega sodelovanja med Belgijo, Bolgarijo, Dansko, Nemčijo, Estonijo, Irsko, Grčijo, Španijo, Francijo, Hrvaško, Italijo, Ciprom, Latvijo, Litvo, Luksemburgom, Malto, Nizozemsko, Avstrijo, Poljsko, Portugalsko, Romunijo, Slovenijo, Finsko in Švedsko pri vzpostavitvi posojila za Ukrajino.

(15)

Glede na finančno stanje Ukrajine in glede na to, da je nujno potrebno, da ima Ukrajina na razpolago sredstva za boj proti agresiji Rusije in, kadar je mogoče, za obnovo, je primerno, da Unija zagotovi dodatno podporo za obravnavanje nujnih potreb Ukrajine po financiranju in olajša izvajanje programa MDS. V ta namen je primerno vzpostaviti instrument za zagotavljanje podpore Unije Ukrajini v letih 2026 in 2027 v obliki posojila, ki se odplača z reparacijami, ki jih dolguje Rusija (v nadaljnjem besedilu: posojilo za podporo Ukrajini).

(16)

Posojilo za podporo Ukrajini bi moralo Ukrajini zagotavljati finančno pomoč na predvidljiv, neprekinjen, urejen, prožen in pravočasen način, da bi jo podprli pri kritju njenih potreb po financiranju in obrambi, zlasti tistih, ki so posledica vojne agresije Rusije proti Ukrajini. Natančneje, posojilo za podporo Ukrajini bi moralo podpirati makrofinančno stabilnost v Ukrajini in olajšati njeno zunanje financiranje ter podpirati zmogljivosti ukrajinske obrambne industrije v obliki gospodarskega, finančnega in tehničnega sodelovanja, s čimer bi prispevalo k zagotovitvi kvalitativne vojaške prednosti Ukrajine.

(17)

Posojilo za podporo Ukrajini bi moralo pod določenimi pogoji zagotavljati podporo Ukrajini v obliki posojila v višini do 90 000 000 000 EUR. V skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja bi morala Komisija posojilo za podporo Ukrajini dati Ukrajini na voljo v obrokih, ki se lahko izplačajo v eni ali več tranšah.

(18)

Za dodelitev podpore Ukrajini v obliki posojila za podporo Ukrajini bi moral veljati predpogoj, da država še naprej vzdržuje in spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom in pravno državo, ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Ohranjanje in spoštovanje pravne države bi morala vključevati boj proti korupciji.

(19)

Finančna in gospodarska pomoč, ki je na voljo v okviru posojila za podporo Ukrajini, bi morala biti Ukrajini na voljo v skladu z njenimi potrebami po financiranju. V ta namen bi morala Ukrajina predložiti svojo strategijo financiranja v zvezi z njenimi potrebami po financiranju in viri. Ta ukrajinska strategija financiranja bi morala vsebovati glavne informacije o proračunu ter finančnem in gospodarskem položaju Ukrajine, pa tudi o podpori, ki jo Ukrajina prejema od mednarodne skupnosti.

(20)

Komisija bi morala brez nepotrebnega odlašanja oceniti ukrajinsko strategijo financiranja in pri tem tesno sodelovati z Ukrajino. Glede na znaten obseg potreb Ukrajine po proračunski pomoči in pomoči za zmogljivosti obrambne industrije ter omejitve, ki jih imajo nekateri zunanji partnerji pri zagotavljanju podpore, je primerno določiti okvirno razdelitev posojila za podporo Ukrajini med ti dve potrebi po financiranju. Ob zagotavljanju, da se v celoti izpolnijo potrebe Ukrajine po financiranju, kot jih je za leto 2026 izračunal Mednarodni denarni sklad, bi morala biti navedena razdelitev okvirna, da bi se odražale spreminjajoče se okoliščine, ki bi lahko vplivale na potrebe Ukrajine po financiranju, in bi se zagotovilo, da se te potrebe še naprej obravnavajo predvidljivo, neprekinjeno, urejeno, prožno in pravočasno. Komisija bi morala v svoji oceni ukrajinske strategije financiranja upoštevati skladnost pričakovane vrzeli v zunanjem financiranju s to okvirno porazdelitvijo.

(21)

Glede na pomen finančnih učinkov uvedenih ukrepov bi bilo treba izvedbena pooblastila prenesti na Svet, ki bi moral ukrepati na podlagi predloga Komisije. Svet bi moral odobriti oceno ukrajinske strategije financiranja z izvedbenim sklepom, ki bi ga moral sprejeti brez nepotrebnega odlašanja. V navedenem izvedbenem sklepu bi bilo treba določiti znesek pomoči, ki bo na voljo Ukrajini za pomoč pri izvajanju ukrajinske strategije financiranja, vključno z zneskom za proračunsko pomoč in zneskom za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije.

(22)

Finančno in gospodarsko pomoč v obliki proračunske pomoči bi bilo treba dati na voljo za podporo Ukrajini pri kritju njenih finančnih potreb. Finančna in gospodarska pomoč na podlagi te uredbe bi morala pomembno prispevati k povojnemu gospodarskemu okrevanju, dolgoročni rasti in blaginji Ukrajine, kar bodo pomembni elementi prihodnjega mirovnega sporazuma. Za zagotovitev prožnosti pri obravnavanju teh potreb je primerno uporabiti več načinov zagotavljanja pomoči, pri katerih je pomembno, da je podporo mogoče zagotoviti prek makrofinančne pomoči in posojila na podlagi poglavja III Uredbe (EU) 2024/792.

(23)

Instrument za Ukrajino je srednjeročni instrument, katerega cilj je podpreti okrevanje in obnovo Ukrajine, njeno postopno vključevanje na notranji trg ter med drugim sprejetje in izvajanje političnih, institucionalnih, pravnih, upravnih, socialnih in gospodarskih reform, potrebnih za uskladitev z vrednotami Unije in postopno uskladitev s pravili, standardi, politikami in praksami Unije (v nadaljnjem besedilu: pravni red), z namenom prihodnjega članstva v Uniji, ter s tem prispevati k vzajemni stabilnosti, varnosti, miru, blaginji in trajnostnosti. Zato je primerno določiti, da se zneski, ki izhajajo iz posojila za podporo Ukrajini, uporabijo prek instrumenta za Ukrajino. Poglavje III Uredbe (EU) 2024/792 določa zagotovitev financiranja Ukrajini, potem ko ta zadovoljivo izpolni pogoje, določene v načrtu za Ukrajino, v katerem je določen program reform in naložb Ukrajine. Načrt za Ukrajino bi bilo treba posodobiti, da bi odražal to dodatno proračunsko pomoč, vključno z ukrepi za krepitev pravne države in boja proti korupciji.

(24)

Makrofinančna pomoč bi morala biti povezana s pogoji politike, ki se določijo v memorandumu o soglasju. Memorandum o soglasju bi moral vključevati zaveze Ukrajine za zanesljive in ambiciozne reforme, vključno s tistimi za okrepitev mobilizacije prihodkov za podporo potrebam Ukrajine po financiranju in odpravo temeljnih vzrokov korupcije v javnih financah, tudi z izboljšanjem vzdržnosti in kakovosti javnofinančnih odhodkov ter povečanjem učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti sistemov za upravljanje javnih financ. Treba bi bilo omogočiti, da Ukrajina tako makrofinančno pomoč uporabi za pomoč pri financiranju povrnitve škode, kot oblike reparacij, tistim posameznikom, ki so utrpeli škodo zaradi nezakonitih dejanj Rusije, tudi prek komisije za odškodninske zahtevke za Ukrajino, ustanovljene pod okriljem Sveta Evrope. V izvedbenem sklepu Sveta o odobritvi ocene ukrajinske strategije financiranja bi bilo treba določiti največje število in okvirno vrednost posameznih obrokov makrofinančne pomoči. Ob upoštevanju načela dobrega finančnega poslovodenja ter da bi se ukrajinskim organom olajšalo upravljanje likvidnosti in zagotovila predvidljivost, bi morala biti ta makrofinančna pomoč načeloma razdeljena na največ štiri obroke.

(25)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe in zaradi učinkovitosti bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za pogajanja z ukrajinskimi organi o pogojih za makrofinančno pomoč, in sicer pod nadzorom odbora predstavnikov sodelujočih držav članic (v nadaljnjem besedilu: odbor) v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (12). Ob upoštevanju potencialno pomembnega učinka pomoči je primerno, da se uporablja postopek pregleda, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 182/2011. Ob upoštevanju zneska posojila za podporo Ukrajini bi se moral za sprejetje memoranduma o soglasju in za kakršno koli zmanjšanje ali preklic posojila za podporo Ukrajini uporabljati postopek pregleda.

(26)

Posojilo za podporo Ukrajini bi moralo zagotoviti finančno in gospodarsko pomoč Ukrajini kot državi v vojni, katere finančna stabilnost je neločljivo povezana z njeno sposobnostjo obrambe pred agresijo Rusije in je od nje odvisna. To upravičuje, da se določen znesek finančne in gospodarske pomoči Ukrajini uporabi za povečanje njene zmogljivosti za izpolnjevanje proračunskih potreb v zvezi z zmogljivostjo Ukrajine za krepitev njenih obrambnih in vojaških zmogljivosti, s čimer se prispeva k zagotavljanju kvalitativne vojaške prednosti Ukrajine. Cilj te finančne in gospodarske pomoči bi moral biti Ukrajini omogočiti izvajanje nujnih in obsežnih javnih naložb v podporo njeni obrambni industriji ter olajšati njeno vključevanje v evropsko obrambno industrijo kot odgovor na trenutne krizne razmere in po njih. Ta finančna in gospodarska pomoč bi morala prispevati zlasti k obnovi, okrevanju in posodobitvi ukrajinske obrambne tehnološko-industrijske baze, da bi se povečala pripravljenost njene obrambne industrije, pri čemer se upošteva njeno postopno vključevanje v evropsko obrambno tehnološko-industrijsko bazo v prihodnosti, ter prek podpore za pravočasno razpoložljivost obrambnih proizvodov in drugih proizvodov za obrambne namene v okviru sodelovanja med Unijo in Ukrajino.

(27)

Finančna in gospodarska pomoč za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije bi morala biti na voljo za dejavnosti, odhodke in ukrepe, povezane z obrambnimi proizvodi ali drugimi proizvodi za obrambne namene, ki izpolnjujejo določena merila za upravičenost. Da bi hitro okrepili ukrajinsko obrambno tehnološko-industrijsko bazo na učinkovit in avtonomen način, bi morala biti ta merila za upravičenost strukturirana tako, da bi dejavnosti, odhodke in ukrepe za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije usmerili v obnovo, okrevanje in posodobitev ukrajinske obrambne tehnološko-industrijske baze, ob upoštevanju njenega postopnega prihodnjega vključevanja v evropsko obrambno tehnološko-industrijsko bazo. V zvezi s tem bi bilo treba pri preverjanju, ali so proizvajalci pod nadzorom subjektov iz tretjih držav ali tretjih držav, nadzor razumeti kot možnost neposrednega ali posrednega odločilnega vplivanja na pravni subjekt prek enega ali več vmesnih pravnih subjektov.

(28)

Da bi Ukrajini omogočili uporabo finančne in gospodarske pomoči na način, ki je najbolj prilagojen okoliščinam, je primerno, da se ji dovoli uporaba sredstev za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije z različnimi metodami izvajanja, ki odražajo raznolikost potreb. Sredstva lahko prispevajo tudi k instrumentu za podporo Ukrajini, vzpostavljenemu z Uredbo (EU) 2025/2643 Evropskega parlamenta in Sveta (13), naložbenemu okviru za Ukrajino, vzpostavljenemu z Uredbo (EU) 2024/792 za blago z dvojno rabo, ali drugim programom Unije. Poleg tega bi morala sredstva Ukrajini omogočiti obsežno intervencijo na strani povpraševanja po obrambnih proizvodih, da bi se ustvarili ustrezni pogoji za spodbujanje obsežnih naložb v povečanje proizvodnih zmogljivosti in razvoj novih proizvodov. V ta namen bi bilo treba Ukrajini dovoliti, da sredstva uporabi za začetek obsežnih javnih naročil obrambnih proizvodov iz ukrajinske obrambne tehnološko-industrijske baze ter iz evropske obrambne tehnološko-industrijske baze, in sicer prek javnih naročil v okviru instrumenta za varnostne ukrepe za Evropo (v nadaljnjem besedilu: instrument SAFE), vzpostavljenega z Uredbo Sveta (EU) 2025/1106 (14), ali na druge načine izvrševanja, če so potrjeni.

(29)

Za določene obrambne proizvode, katerih osnovne tehnologije v Uniji niso splošno dostopne in ki jih je morda težko nadomestiti v velikem obsegu, kot so sistemi zračne in raketne obrambe ter strateški spodbujevalci, bi bilo treba zahtevati dodatne pogoje, da se ukrajinskim oboroženim silam zagotovi prosto razpolaganje s temi proizvodi brez omejitev, ki jih uvedejo tretje države. Zato bi morali imeti pri takih obrambnih proizvodih proizvajalci možnost, da se brez omejitev, ki jih uvedejo tretje države ali subjekti iz tretjih držav, odločajo o opredelitvi, prilagoditvi ali razvoju zasnove naročenih obrambnih proizvodov, vključno s pravno pristojnostjo, da nadomestijo ali odstranijo tiste komponente, za katere veljajo omejitve, ki jih uvedejo tretje države ali subjekti iz tretjih držav.

(30)

Za zagotovitev nemotenega izvajanja te uredbe v povezavi z instrumentom SAFE je primerno uporabiti podobne pogoje za upravičenost. Instrument SAFE podpira javno naročanje obrambnih proizvodov, kot so opredeljeni v Uredbi (EU) 2025/1106. Svet je sprejel seznam proizvodov iz prve in druge kategorije, ki se je izkazal za dovolj izčrpnega, da omogoča podporo pri nabavi proizvodov, ki jih potrebujejo države članice, vključno z zračnimi platformami. Glede na nenehno spreminjajoče se razmere na bojišču je bistveno preprečiti, da bi zaradi obstoja seznama proizvodov, ki se jih lahko podpre, za Ukrajino nastale omejitve pri pridobivanju pomoči, ki jo potrebuje. Ob upoštevanju dejstva, da je Ukrajina država v vojni, katere sposobnost obrambe njenega ozemlja je lahko odvisna od razpoložljivosti določenega proizvoda v zelo kratkem času, bi bilo treba Ukrajini dovoliti, da nabavi proizvode, ki ne izpolnjujejo teh pogojev za upravičenost, kadar z javnim naročilom ni mogoče dobiti enakovrednega proizvoda ali kadar obstaja nujna potreba po dobavi proizvoda. To lahko med drugim vključuje zračne in raketne obrambne sisteme, tudi prestreznike, ter strelivo za bojna letala in rezervne dele ter zmogljivosti za globoke napade. Pri vsakem odstopanju bi moral biti rok za dobavo proizvoda sorazmeren z nujnostjo razmer in takojšnjimi operativnimi potrebami Ukrajine. V ta namen bi morala Ukrajina Komisiji predložiti informacije, ki so ji razumno na voljo in dokazujejo, da je odstopanje potrebno, ker med potekajočo vojno, ko so potrebe Ukrajine nujne, od Ukrajine ne bi smeli zahtevati, da izvaja obsežne tržne raziskave. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe in zaradi učinkovitosti bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da preuči take zahteve za odstopanja pod nadzorom odbora v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. Ob upoštevanju potencialno pomembnega učinka pomoči je primerno, da se uporablja postopek pregleda, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 182/2011. Zaradi izjemnih razmer, ki jih je povzročila vojna agresija Rusije proti Ukrajini, in potrebe po pravočasni razpoložljivosti obrambnih proizvodov se je primerno sklicevati na ustrezno utemeljen primer iz člena 3(3) Uredbe (EU) št. 182/2011, da lahko odbor sprejme mnenje v roku, ki ga lahko predsednik odbora določi glede na nujnost zadeve. Po potrebi bi bilo treba uporabiti pisni postopek iz člena 3(5) navedene uredbe.

(31)

Da bi tretjim državam omogočili, da prispevajo k pomoči Ukrajini, in da bi obenem zaščitili varnostne in obrambne interese Unije in držav članic ter upoštevali obstoječe sporazume v okviru instrumenta SAFE, je primerno zagotoviti možnost razširitve meril za upravičenost na tretje države, ki niso Ukrajina in države Efte v EGP ter ne ravnajo v nasprotju z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic, pod pogojem, da so te tretje države sklenile sporazum z Unijo v skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2025/1106 ali, kadar takega sporazuma niso sklenile, da so take države z Unijo sklenile partnerstvo na področju varnosti in obrambe, Ukrajini zagotavljajo znatno finančno in vojaško podporo ter zagotavljajo pravičen in sorazmeren finančni prispevek, ob spoštovanju načela, da mora vsak sporazum s tretjo državo temeljiti na ravnovesju med pravicami in obveznostmi ter da tretja država ne bi smela imeti enakih pravic niti uživati enakih ugodnosti kot sodelujoča država članica. Taka možnost bi zato morala biti omejena na določene obrambne proizvode ob upoštevanju takojšnjih operativnih potreb Ukrajine, pri čemer bi se bilo treba osredotočiti zlasti na zračne in raketne obrambne sisteme, strelivo in izstrelke, brezpilotne zrakoplove in z njimi povezane sisteme za obrambo pred brezpilotnimi zrakoplovi, artilerijske sisteme, vključno z zmogljivostmi za natančne globoke napade, ter strateške spodbujevalce, kot so med drugim strateški zračni transport, oskrba z gorivom v zraku, sistemi C4ISTAR, pa tudi vesoljska sredstva in storitve.

(32)

V zvezi s tretjimi državami, ki so z Unijo sklenile sporazum v skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2025/1106, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) za dopolnitev te uredbe. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (15). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(33)

Glede na pomen finančnih učinkov uvedenih ukrepov in da bi zagotovili skladnost med različnimi področji zunanjega delovanja Unije, bi bilo treba izvedbena pooblastila prenesti na Svet, ki bi moral ukrepati na podlagi predloga Komisije v zvezi z možnostjo, da se merila za upravičenost razširijo na tretje države, ki z Unijo niso sklenile sporazuma v skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2025/1106. Svet bi moral ukrepati z izvedbenim sklepom, ki bi ga moral sprejeti brez nepotrebnega odlašanja. Z navedenim izvedbenim sklepom bi bilo treba za vsako tretjo državo določiti, kateri obrambni proizvodi bodo dostopni Ukrajini, ob upoštevanju zneska finančnega prispevka zadevne tretje države ter ravni finančne in vojaške podpore Ukrajini.

(34)

Ta uredba ne posega v veljavno mednarodno pravo, ki prepoveduje uporabo, razvoj ali proizvodnjo nekaterih obrambnih proizvodov in tehnologij.

(35)

Pomoč v podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije bi bilo treba izvajati v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, ki zagotavljajo zaščito finančnih interesov Unije, kot je določeno v členu 223(4) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta (16). Podrobne zahteve v zvezi s tem bi se lahko vključile v dogovor, ki ga podpišeta Komisija in Ukrajina. Poleg tega bi morala Ukrajina za upravljanje prejete finančne in gospodarske pomoči v podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije odpreti enotni račun, prek katerega bi upravljala to pomoč, Komisija pa bi morala imeti možnost, da ta račun spremlja.

(36)

Komisija bi morala izvajanje pomoči za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije podpreti tako, da bi ustanovila strokovno skupino za zmogljivosti ukrajinske obrambne industrije. Ta strokovna skupina bi morala Komisiji svetovati o zadevah, povezanih s pomočjo v podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije.

(37)

Komisija bi morala spremljati izvajanje pomoči v podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije, med drugim zlasti dobavo proizvodov. V ta namen bi bilo treba vzpostaviti različne ureditve spremljanja, da se odražajo različne metode izvajanja.

(38)

Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta (17) med drugim zadeva vzpostavitev ustreznega zakonodajnega okvira za usklajevanje postopkov javnega naročanja za oddajo naročil, da se izpolnijo varnostne zahteve držav članic in obveznosti, ki izhajajo iz PDEU. Da bi dosegli navedeni cilj, Direktiva 2009/81/ES zlasti omogoča reševanje kriznih situacij, predvsem z določitvijo posebnih določb, ki se uporabljajo v nujnih primerih, ki so posledica krize, npr. skrajšanje rokov za sprejemanje ponudb in možnost uporabe postopka s pogajanji brez predhodne objave obvestila o naročilu. Vendar v nekaterih nujnih primerih ta pravila morda ne bi zadoščala, zlasti kadar je mogoče nujnost, ki jo povzroča kriza, obravnavati le s tem, da sta Ukrajina in vsaj ena sodelujoča države članice vključeni v skupno javno naročilo. V teh primerih je pogosto edina rešitev, ki ščiti varnostne interese teh držav, odprtje obstoječega okvirnega sporazuma ali pogodbe sodelujoče države članice ukrajinskim javnim naročnikom, tudi kadar Ukrajina prvotno ni bila njena stranka in tudi če ta možnost v prvotnem okvirnem sporazumu oziroma pogodbi ni bila predvidena. Ker navedene možnosti v Direktivi 2009/81/ES niso predvidene ob začetku veljavnosti te uredbe, ta uredba določa možnost dopolnitve navedene direktive ali odstopanje od nje v trenutnih kriznih razmerah, ki so posledica vojne agresije Rusije proti Ukrajini, pod pogojem, da se pridobi soglasje podjetja, ki je sklenilo okvirni sporazum ali pogodbo. Kar zadeva dodatne količine za Ukrajino, bi morali za javne naročnike Ukrajine veljati enaki pogoji kot za prvotnega javnega naročnika, ki je sklenil prvotni okvirni sporazum ali pogodbo. Poleg tega bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe za preglednost, da se zagotovi, da so vse potencialno zainteresirane strani obveščene.

(39)

Instrument SAFE zagotavlja finančno pomoč državam članicam, s katero jim je omogočeno izvajanje nujnih in obsežnih javnih naložb v podporo evropski obrambni industriji v odziv na krizne razmere, ki so posledica močnega poslabšanja varnostnih razmer v Uniji. Unija je začela z navedenim instrumentom podpirati države članice, da bi lahko hitro oddajale naročila, s čimer je sektor obrambne industrije spodbudila k zelo kratkoročnim naložbam za krepitev proizvodnih zmogljivosti, da bi lahko do leta 2030 zadostil potrebam držav članic. Poleg tega bi morala ta uredba podpirati oddajo ukrajinskih naročil evropski obrambni tehnološko-industrijski bazi, da bi se podprlo sodelovanje med evropsko obrambno tehnološko-industrijsko bazo ter ukrajinsko obrambno tehnološko-industrijsko bazo. Tako izjemno veliko povpraševanje po širokem naboru obrambnih proizvodov ustvarja neposredno tveganje resnega negativnega vpliva na pravilno delovanje notranjega trga. Za ustrezno obravnavanje navedenega tveganja in glede na cilj te uredbe bi se lahko ukrepi prednostnega razvrščanja na ravni Unije, katerih cilj je zagotoviti razpoložljivost zadevnih obrambnih proizvodov, ob upoštevanju posebnega položaja Ukrajine izkazali za nujno potrebne, da se zagotovi pravilno delovanje notranjega trga obrambnih proizvodov in njegovih dobavnih verig. V zvezi s tem in za doseganje cilja te uredbe bi morala Komisija imeti možnost, da na zahtevo sodelujoče države članice uporabi prednostne zahteve za lažjo dobavo obrambnih proizvodov.

(40)

Prednostne zahteve bi morale zajemati zahteve, ki jih Komisija na pobudo sodelujoče države članice naslovi na relevantne gospodarske subjekte s sedežem v Uniji, da sprejmejo ali prednostno razvrstijo naročila v krizi pomembnih proizvodov. Uporabljale bi se lahko samo, kadar je to potrebno in sorazmerno za zagotovitev normalnega delovanja obrambnih dobavnih verig, namenjene pa bi morale biti podpori Ukrajini, ki se sooča z velikimi težavami pri oddaji naročil ali izvajanju naročil za dobavo obrambnih proizvodov. Gospodarski subjekti bi morali imeti možnost, da prednostno zahtevo zavrnejo. Prednostne zahteve bi morale temeljiti na objektivnih, dejanskih, merljivih in utemeljenih podatkih. Pri tem bi bilo treba upoštevati legitimne interese podjetij ter stroške in trud, ki so potrebni za vsako spremembo proizvodnega zaporedja. Kadar se obveznost izpolnitve prednostne zahteve sprejme, bi morala imeti prednost pred obveznostmi izpolnitve na podlagi zasebnega ali javnega prava. Glede na to, kako pomembno je zagotoviti dobavo obrambnih proizvodov, ki so nujni za pravilno delovanje notranjega trga in njegovih dobavnih verig, izpolnjevanje obveznosti izpolnitve prednostne zahteve ne bi smelo pomeniti odgovornosti do tretjih oseb za škodo, ki bi lahko nastala zaradi morebitne kršitve pogodbenih obveznosti, ki jih ureja pravo države članice, v kolikor je bila kršitev pogodbenih obveznosti potrebna za skladnost z zahtevano prednostno razvrstitvijo. Kadar je gospodarski subjekt izrecno sprejel prednostno zahtevo in je Komisija po takem sprejetju sprejela izvedbeni akt, bi moral gospodarski subjekt izpolnjevati vse pogoje iz navedenega izvedbenega akta. Če gospodarski subjekt pogojev iz izvedbenega akta ne izpolnjuje, bi moral izgubiti prednosti izvzetja iz pogodbene odgovornosti. Kadar je neizpolnjevanje pogojev namerno ali posledica hude malomarnosti, bi morala imeti Komisija možnost, da ob upoštevanju načela sorazmernosti zadevni gospodarski subjekt oglobi.

(41)

Glede na to, da bi bilo treba dati na voljo določene zneske za proračunsko pomoč in pomoč v podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije, bi bilo treba pri njunem izvajanju zagotoviti skladnost in dopolnjevanje.

(42)

Ta uredba bi se morala uporabljati brez poseganja v posebno naravo varnostne in obrambne politike posameznih držav članic.

(43)

Ta uredba se ne uporablja za države članice, ki niso vključene v okrepljeno sodelovanje. V zvezi s tem bi bilo treba opozoriti, da države članice, ki niso vključene v okrepljeno sodelovanje, zaradi tega niso odvezane obveznosti, da zagotovijo polno izvrševanje člena 325 PDEU in pravnega reda Unije, katerega cilj je zagotoviti zaščito finančnih interesov Unije, vključno z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (18), Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (19), Direktivo (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (20), Uredbo (EU, Euratom) 2024/2509 in, kadar je ustrezno, Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 (21). Te države članice in gospodarski subjekti v njihovi pristojnosti bi zato morali pri izvajanju svojih pristojnosti v celoti sodelovati z Računskim sodiščem, Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF), Komisijo in, kadar je ustrezno, z Evropskim javnim tožilstvom (EJT).

(44)

Sporazum o posojilu za podporo Ukrajini, ki ga bodo sklenili Komisija in ukrajinski organi, bi moral vsebovati določbe, usklajene s pravicami, odgovornostmi in obveznostmi iz okvirnega sporazuma v okviru instrumenta za Ukrajino iz člena 9 Uredbe (EU) 2024/792, podpisanega med Unijo in Ukrajino, ki je začel veljati 20. junija 2024. Te določbe bodo zagotovile učinkovito zaščito finančnih interesov Unije, povezanih s posojilom za podporo Ukrajini, saj bo sporazum določal ustrezne ukrepe za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nepravilnosti, povezanih s pomočjo, ter boj proti njim. Sporazum o posojilu za podporo Ukrajini bo v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2024/2509 Komisiji, uradu OLAF, Računskemu sodišču in, kadar je ustrezno, EJT, vključno s tretjimi osebami, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije v obdobju razpoložljivosti posojila za podporo Ukrajini in po njem, tudi podelil potrebne pravice in dostop. Ukrajina bi morala v skladu s postopki iz okvirnega sporazuma v okviru instrumenta za Ukrajino Komisiji poročati tudi o nepravilnostih v zvezi z uporabo sredstev.

(45)

Glede na težak položaj Ukrajine, ki ga je povzročila vojna agresija Rusije proti njej, in da bi Ukrajino podprli na njeni poti k dolgoročni stabilnosti, je primerno, da Unija zagotovi posojilo za podporo Ukrajini v obliki posojila z omejenimi viri za polno vračilo, ki zapade v plačilo, ko Ukrajina od Rusije prejme denarna ali nedenarna sredstva za vojne reparacije, odškodnine ali kakršno koli finančno poravnavo, razen ozemlja.

(46)

Sprostitev sredstev iz posojila za podporo Ukrajini bi morala biti pogojena s Komisijino pozitivno oceno zahtevka za sredstva, ki ga predloži Ukrajina. Ocena pogojev za makrofinančno pomoč ne bi smela posegati v oceno izpolnjevanja pogojev na podlagi drugih programov in instrumentov Unije. Kar zadeva pomoč za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije, bi morala biti sprostitev sredstev povezana s pogodbami ali sporazumi o dejavnostih, odhodkih in ukrepih za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije v zvezi z obrambnimi proizvodi ali drugimi proizvodi za obrambne namene.

(47)

S to uredbo bi morale biti določene ustrezne določbe za financiranje posojila za podporo Ukrajini.

(48)

Glede na potrebe Ukrajine po financiranju je primerno vzpostaviti finančno pomoč v okviru diverzificirane strategije financiranja iz člena 224 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509.

(49)

V skladu z odločno podporo 25 voditeljev držav in vlad ob robu zasedanja Evropskega sveta 18. decembra 2025 bi morala Ukrajina posojilo za podporo Ukrajini povrniti, ko bo prejela reparacije od Rusije, Unija pa si pridržuje pravico, da za povračilo posojila v celoti uporabi ruska sredstva, imobilizirana v Uniji, v skladu s pravom Unije in mednarodnim pravom.

(50)

Z odstopanjem od člena 31(3) Uredbe (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta (22) finančna obveznost iz posojil na podlagi te uredbe ne bi smela biti podprta z jamstvom za zunanje delovanje, vzpostavljenim z navedeno uredbo. Podpora v obliki posojil na podlagi te uredbe bi morala predstavljati finančno pomoč v smislu člena 223(1) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509. Pri upoštevanju finančnih tveganj in prisotnosti jamstev se za podporo v obliki posojil na podlagi te uredbe, katere jamstvo je nad zgornjimi mejami, ne bi smele oblikovati rezervacije, z odstopanjem od člena 214(1) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 pa se ne bi smela določiti stopnja rezervacij.

(51)

Glede na razmere v Ukrajini, ki jih je povzročila vojna agresija Rusije proti Ukrajini, in da bi Ukrajino podprli na njeni poti k dolgoročni stabilnosti, je primerno odstopati od člena 223(4), točka (e), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509, da bi Uniji omogočili, da zagotovi subvencijo za stroške izposojanja za kritje stroškov, ki bi jih sicer krila Ukrajina. Ti stroški vključujejo stroške servisiranja dolga (stroški financiranja in stroški upravljanja likvidnosti) in s tem povezane upravne stroške. Subvencija za stroške izposojanja, ki se bo odobrila, se šteje za primerno za zagotovitev učinkovitosti podpore v okviru posojila za podporo Ukrajini v smislu člena 223(1) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509, zlasti da se prepreči dodaten pritisk na javne finance Ukrajine.

(52)

V skladu s členom 332 PDEU bi morali odhodki, ki niso stroški poslovanja institucij in nastanejo pri izvajanju okrepljenega sodelovanja, bremeniti sodelujoče države članice. V ta namen bi morale biti države članice, ki niso vključene v okrepljeno sodelovanje, upravičene do popravka v skladu s členom 11 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 609/2014 (23) v zvezi z vsemi odhodki iz poslovanja, ki se krijejo iz proračuna Unije, zlasti stroški servisiranja dolga in stroški, ki izhajajo iz unovčitve jamstva. Upravne stroške, ki jih imajo institucije pri izvajanju okrepljenega sodelovanja, bi bilo treba kriti iz proračuna Unije brez kakršnih koli popravkov za države članice, ki niso vključene v okrepljeno sodelovanje.

(53)

Podporo Unije Ukrajini na podlagi te uredbe bi morala upravljati Komisija.

(54)

Pomoč Ukrajini na podlagi posojila za podporo Ukrajini bi se morala šteti kot dodatek k podpori Unije, zagotovljeni v okviru instrumenta za Ukrajino, in kot njena dopolnitev. Komisija bi si morala, kadar je mogoče, prizadevati za kar največje zmanjšanje upravnega bremena in bremena poročanja za Ukrajino.

(55)

Komisija bi morala po potrebi ustrezno upoštevati Sklep Sveta 2010/427/EU (24) in vlogo Evropske službe za zunanje delovanje.

(56)

Pristojni odbor Evropskega parlamenta bi moral imeti možnost, da Komisijo pozove, naj v okviru dialoga o posojilu za podporo Ukrajini razpravlja o zadevah, ki se nanašajo na izvajanje te uredbe. Komisija bi morala upoštevati elemente, ki izhajajo iz stališč, izraženih v dialogu o posojilu za podporo Ukrajini, vključno z resolucijami Evropskega parlamenta, če so predložene.

(57)

Da bi se Evropskemu parlamentu in Svetu zagotovila možnost spremljanja izvajanja te uredbe, bi ju morala Komisija redno obveščati o razvoju dogodkov v zvezi s pomočjo Unije Ukrajini na podlagi te uredbe in jima predložiti ustrezne dokumente.

(58)

Za zagotovitev stalne učinkovitosti ureditev, vzpostavljenih s to uredbo, bi morala Komisija redno pregledovati njihovo ustreznost ter poročati Evropskemu parlamentu in Svetu, s čimer bi se zajamčili preglednost in odgovornost.

(59)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

(60)

Ker cilja te uredbe, in sicer zagotavljanja finančne in gospodarske pomoči Ukrajini za leti 2026 in 2027 na predvidljiv, neprekinjen, urejen in pravočasen način, da se Ukrajino podpre pri kritju finančnih potreb, ki so nastale zaradi vojne agresije Rusije proti Ukrajini, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njegovega obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU, po potrebi z okrepljenim sodelovanjem. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(61)

Zaradi nujnosti, ki jo narekujejo izjemne okoliščine, ki jih je povzročila neizzvana in neupravičena vojna agresija Rusije proti Ukrajini, se je primerno sklicevati na izjemo od roka osmih tednov, določeno v členu 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen PEU, PDEU in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

(62)

Glede na razmere v Ukrajini bi morala ta uredba nujno začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –