(1)

Komisija in visoki predstavnik sta sprejela skupno sporočilo o evropski strategiji za gospodarsko varnost (1) (v nadaljnjem besedilu: strategija), da bi se vzpostavil celovit strateški pristop h gospodarski varnosti.

(2)

Unija je še vedno ena najprivlačnejših destinacij in partneric za globalna podjetja (2) ter pomemben vir izhodnih naložb. Zavezana ostaja odprtemu naložbenemu okolju. Ne glede na to, je bilo v strategiji upoštevano, da lahko „[z] naraščanjem geopolitičnih napetosti in svetovnim gospodarskim povezovanjem, ki je močnejše kot kdaj koli prej, [...] nekateri gospodarski tokovi in dejavnosti predstavljajo tveganje za našo varnost“, medtem ko je „[ta] konkurenca zaradi korenitih tehnoloških sprememb še intenzivnejša, gospodarski in varnostni izzivi pa še kompleksnejši.“.

(3)

V strategiji so opredeljeni mnogi zapleteni izzivi za gospodarsko varnost Unije in njenih držav članic, ki odražajo dejstvo, da so ti izzivi prisotni pri trgovinskih, tehnoloških in varnostnih ciljih, ki zahtevajo celovit odziv politike. Obravnavanje tveganj za gospodarsko varnost bo prispevalo k temu, da bo Unija ohranila svojo vodilno vlogo na področju tehnologije, da bo lahko spodbujala in branila svoje interese, se odzivala na geopolitične pritiske in vzdržala gospodarske pretrese. Strategija se osredotoča na opredelitev, ocenjevanje in obvladovanje tveganj v naslednjih štirih kategorijah: odpornost dobavnih verig, tveganja za fizično in kibernetsko varnost kritične infrastrukture, tveganja za tehnološko varnost ter tveganja uhajanja tehnologije in uporaba gospodarskih odvisnosti kot orožja ali gospodarske prisile.

(4)

Tveganja, ki jih povzroča uhajanje tehnologije, so po vsej verjetnosti še posebej velika pri ozkem naboru naprednih tehnologij, ki lahko okrepijo vojaške in obveščevalne zmogljivosti akterjev, ki bi lahko te zmogljivosti uporabili za ogrožanje mednarodnega miru in varnosti. K takemu uhajanju kapital, znanje, strokovno znanje in izkušnje Unije ne bi smeli prispevati, in sicer tudi v okviru izhodnih naložb Unije ne.

(5)

Komisija je julija 2023 za pomoč pri ocenjevanju tveganj uhajanja tehnologije, povezanih z izhodnimi naložbami, ustanovila posebno strokovno skupino za izhodne naložbe, ki jo sestavljajo strokovnjaki Komisije in držav članic (v nadaljnjem besedilu: strokovna skupina) (3), ki preučuje vprašanja v zvezi s tveganjem namernega ali nenamernega uhajanja kritične tehnologije in strokovnega znanja iz Unije v tretje države v okviru izhodnih naložb.

(6)

Hkrati je Komisija v Priporočilu (EU) 2023/2113 (4) o kritičnih tehnoloških področjih opredelila deset tehnoloških področij za nadaljnjo oceno tveganja z državami članicami. Na podlagi navedenega priporočila je Komisija skupaj z državami članicami začela poglobljeno skupno ocenjevanje tveganja za nekatera tehnološka področja, opredeljena v priporočilu. Rezultati teh ocen bodo podlaga za pristop Unije k izhodnim naložbam, ki bi se lahko nadalje razvijal skupaj s poglobljenim razumevanjem tveganj.

(7)

Delo strokovne skupine je potrdilo, da države članice trenutno ne zbirajo sistematično podatkov o posameznih izhodnih naložbenih transakcijah in takih naložb ne pregledujejo na način, ki bi omogočal opredelitev ali oceno varnostnih tveganj. Zato bi bilo treba dati prednost odpravi obstoječe vrzeli v znanju s sistematičnim pregledom izhodnih naložb Unije s strani držav članic, da se omogoči tehtna politična razprava, ki temelji na dejstvih.

(8)

Z določitvijo obsega morebitnih pomislekov glede izhodnih naložb je povezanih več izzivov. Začetni izzivi vključujejo razumevanje obsega in narave izhodnih naložb Unije, zbiranje ustreznih podatkov in dokazov ter oceno, ali te ustvarjajo oziroma povečujejo jasno prepoznavna skupna tveganja za gospodarsko varnost. Za obravnavo teh izzivov je treba pridobiti vpogled v ustrezne posamezne transakcije, tehnologijo in strokovno znanje, povezano z njimi, ter po potrebi analizo sektorskih podatkov in naložbenih trendov. Pregled posameznih transakcij bi moral državam članicam in Komisiji zagotoviti potrebne informacije o izhodnih naložbah v ozkem naboru tehnoloških področij.

(9)

Unija in njene države članice bi morale na podlagi zbranih informacij oceniti, ali obstajajo kakršna koli tveganja za gospodarsko varnost, povezana z izhodnimi naložbami, in opredeliti morebitne vrzeli v obstoječih politikah EU, tudi glede trgovinskega in naložbenega nadzora v zvezi z opredelitvijo in zmanjševanjem takih varnostnih tveganj. To bi moralo prispevati k ugotovitvi, ali je potreben temeljitejši vpogled na nekaterih tehnoloških področjih, ter k oblikovanju sorazmernih in ciljno usmerjenih odzivov za zmanjšanje ugotovljenih tveganj bodisi z obstoječimi orodji bodisi z novimi instrumenti na nacionalni ravni ali ravni Unije.

(10)

Da bi se opisani proces začel, je Komisija v začetku tega leta objavila belo knjigo o izhodnih naložbah (5), v kateri je opisala začetno delo Unije na tem področju. Cilj bele knjige je zainteresirane deležnike pozvati k predložitvi pripomb in prispevkov, da bi Komisiji pomagali v tesnem sodelovanju z državami članicami opredeliti področje uporabe morebitnega priporočila Komisije o izhodnih naložbah.

(11)

Belo knjigo je spremljalo javno posvetovanje za pridobitev strukturiranih prispevkov o pristopu, ki je bil v njej predstavljen, in odzivov nanj (6). Sodelujoči v tem posvetovanju so se strinjali, da je treba oceniti morebitna tveganja, povezana z izhodnimi naložbami. Zato Komisija nadaljuje postopen pristop s tem priporočilom in določa skupno področje uporabe, da se omogočita strukturiran pregled in ocena tveganja, države članice pa bodo posamično odločale o podrobnostih njegovega izvajanja glede na svoje posebne okoliščine.

(12)

Iz tehnoloških področij, opredeljenih v Priporočilu (EU) 2023/2113, in pridobljenih spoznanj pri delu s strokovno skupino, odgovorov v okviru javnega posvetovanja ter upravnega bremena za udeležene države članice in podjetja izhaja, da bi se morala pregled in ocena tveganja, ki ju izvedejo države članice, osredotočati na napredne polprevodnike, umetno inteligenco in kvantne tehnologije, za katere je bilo ugotovljeno, da bodo z izhodnimi naložbami verjetno predstavljali največje tveganje za uhajanje tehnologije.

(13)

Kar zadeva vrsto izhodnih naložbenih transakcij, bi moral biti v pregledu zajet širok nabor transakcij, pri čemer bi bilo treba izključiti transakcije, za katere ni verjetno, da bi omogočile ali olajšale razvoj ali prenos kritičnih tehnologij ali strokovnega znanja.

(14)

Kar zadeva geografsko pokritost, bi moral biti pregled enak za vse države in ne bi smel vnaprej izključevati določenih destinacij. Ne glede na to lahko države članice prednostno razvrstijo svoje dejavnosti pregleda na podlagi profilov tveganja posameznih držav. Profili tveganja bi morali biti usklajeni z drugimi državami članicami in Komisijo ter po potrebi upoštevati preteklo ravnanje zadevne države, vključno s kršitvami Ustanovne listine ZN.

(15)

Pri pregledu, opravljenem na podlagi tega priporočila, bi bilo treba ugotoviti tudi, ali izhodne naložbe Unije v tretje države pospešujejo ali povečujejo uspešen razvoj kritičnih tehnologij v državah, ki bi lahko take tehnologije uporabile za onemogočanje ali preseganje varnostnih zmogljivosti Unije, njenih držav članic in drugih držav ali za ogrožanje mednarodnega miru in varnosti.

(16)

Rezultati ocen tveganja, ki jih izvedejo države članice ob podpori Komisije, bi morali omogočiti skupno razumevanje tveganj v okviru strokovne skupine. Razprave v okviru strokovne skupine bodo dobro izhodišče za vse nadaljnje odločitve o politikah in bodo pomagale opredeliti morebitno potrebo po blažitvenih ukrepih. Komisija in države članice bodo zagotovile varno izmenjavo, hrambo in po potrebi zaupnost občutljivih informacij, da se zagotovi potrebna raven varstva.

(17)

To priporočilo ne vpliva niti na rezultate teh ocen tveganja niti na potrebo po sprejetju ukrepov za zmanjševanje morebitnih tveganj. Vsi morebitni nadaljnji predlogi za blažitvene ukrepe za zaščito gospodarske varnosti bodo temeljili na takih ocenah. Vsakršen odziv politike bi moral biti sorazmeren in natančno usmerjen, da se odpravijo tveganja, opredeljena za vsako vrsto izhodnih naložb ali dejavnosti in kritično tehnološko področje.

(18)

Komisija spodbuja države članice, naj se v okviru svoje dejavnosti pregleda posvetujejo z ustreznimi deležniki, vključno s podjetji, akademskimi krogi in civilno družbo, da bi pridobile popolno sliko naložbenega okolja in morebitnih tveganj ter da bi lahko delovale v interesu državljanov in podjetij Unije.

(19)

Pregled in ocene tveganja, predvideni v tem priporočilu, so časovno omejeni postopki za pomoč pri oblikovanju ustreznih odzivov politike –