PRILOGA

1. UVOD

Te smernice državam članicam pomagajo razlagati člen 4 Direktive (EU) 2023/1791 pri njegovem prenosu v nacionalno zakonodajo.

V primerjavi z Direktivo 2012/27/EU Direktiva (EU) 2023/1791 uvaja številne nove določbe:

—	formulo (člen 4(2)), ki se lahko uporabi za določitev okvirnega nacionalnega prispevka (Priloga I). Nacionalni prispevki ne bi smeli odstopati za več kot 2,5 % od rezultata, izračunanega po tej formuli;

—	posodobljeno izhodiščno vrednost (člen 4(1)), ki temelji na referenčnem scenariju na podlagi leta 2020;

—	mehanizem za zapolnitev vrzeli pri ambicijah (člen 4(5)), ki se bo uporabil, če vsota nacionalnih prispevkov vseh držav članic ne bo dosegala cilja Unije za porabo končne energije;

—	mehanizem za zapolnitev vrzeli pri napredku (člen 4(6)), ki se bo uporabljal, če ne bo dosežen zadosten napredek pri doseganju prispevkov k energetski učinkovitosti;

—	nova opredelitev porabe končne energije (člen 2(6)), ki je usklajena z novo Eurostatovo metodologijo za izračun porabe končne energije, vendar ohranja prejšnje področje uporabe, ki izključuje energijo okolice in vključuje porabo energije v mednarodnem letalstvu.

Kljub temu je zavezujoča razlaga zakonodaje Unije v izključni pristojnosti Sodišča Evropske unije.

2. PRAVNI OKVIR IN OKVIR POLITIKE

Zaradi določanja skupnega zavezujočega cilja Unije glede energetske učinkovitosti je člen 4 Direktive (EU) 2023/1791 tesno povezan z drugimi členi Direktive (EU) 2023/1791, ki prispevajo k temu cilju.

Poleg tega temelji člen 4 Direktive (EU) 2023/1791 glede naslednjih vidikov na Uredbi (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta (1):

—	osnutkov celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN);

—	posodobitve celovitega NEPN;

—	celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega poročila o napredku;

—	ocene napredka pri doseganju nacionalnih ciljev in prispevkov.

Nazadnje, Uredba (ES) št. 1099/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2) o statistiki energetike je podlaga za letno poročanje držav članic o porabi primarne energije in porabi končne energije.

3. KLJUČNI IZRAZI, UPORABLJENI V TEH SMERNICAH

Pri razlagi področja uporabe obveznosti iz člena 4 so najpomembnejši naslednji ključni izrazi.

Poraba primarne energije

Izraz „poraba primarne energije“ je opredeljen v členu 2, točka 5, Direktive (EU) 2023/1791 in pomeni bruto razpoložljivo energijo brez mednarodnih pomorskih skladišč, končne neenergetske porabe in energije okolice.

Poraba končne energije

Izraz „poraba končne energije“ je opredeljen v členu 2, točka 6, Direktive (EU) 2023/1791 in pomeni vso energijo, ki se dobavi za industrijo, promet, vključno s porabo energije v mednarodnem letalstvu, gospodinjstva, javne in zasebne storitve, kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo ter druge sektorje končne uporabe, izključuje pa porabo energije v mednarodnih pomorskih skladiščih, energijo okolice in dobavo sektorju za pretvorbo in energetskemu sektorju ter izgube pri prenosu in distribuciji, kot je opredeljeno v Prilogi A k Uredbi (ES) št. 1099/2008.

Energija okolice

Izraz „energija okolice“ je opredeljen v členu 2, točka 7, Direktive (EU) 2023/1791 in pomeni energijo okolice, kot je opredeljena v členu 2, točka 2, Direktive (EU) 2018/2001.

Energetska učinkovitost

Izraz „energetska učinkovitost“ je opredeljena v členu 2, točka 8, Direktive (EU) 2023/1791 in pomeni razmerje med doseženim učinkom, storitvijo, blagom ali energijo ter vloženo energijo.

Prihranki energije

Izraz „prihranek energije“ je opredeljen v členu 2, točka 9, Direktive (EU) 2023/1791 in pomeni količino prihranjene energije, določeno z meritvijo ali oceno, ali z obojim, porabe pred izvedbo ukrepa za izboljšanje energetske učinkovitosti in po njej, ob zagotovljenih normalnih zunanjih pogojih, ki vplivajo na porabo energije.

Izboljšanje energetske učinkovitosti

Izraz „izboljšanje energetske učinkovitosti“ je opredeljen v členu 2, točka 10, Direktive (EU) 2023/1791 in pomeni povečanje energetske učinkovitosti zaradi kakršnih koli tehnoloških, vedenjskih ali gospodarskih sprememb.

4. OBVEZNOSTI V ZVEZI S ČLENOM 4

V členu 4 so opisani zaporedje in časovnice korakov, ki jih bodo države članice in Komisija izvedle za določitev okvirnih nacionalnih prispevkov. Ti so opisani na sliki 1.

Slika 1

Časovnica iz člena 4 (3)

4.1 Določitev in priglasitev nacionalnih prispevkov

4.1.1 Določanje ciljev po členu 4

V skladu s členom 4(2) Direktive (EU) 2023/1791 vsaka država članica kot del osnutka (posodobljenih) nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (rok za predložitev je bil 30. junij 2023) določi in priglasi okvirni nacionalni prispevek za porabo končne energije skupaj z okvirnim začrtanim potekom za dosego tega prispevka. Prav tako bi si morale prizadevati, da bi prispevale k okvirnemu cilju Unije glede porabe primarne energije. V ta namen bi morale priglasiti nacionalni prispevek za porabo primarne energije skupaj z okvirnim začrtanim potekom za njegovo dosego (zadnja priložnost je bila v osnutkih posodobljenih NEPN).

Člen 4 Direktive (EU) 2023/1791 določa seznam faktorjev in nacionalnih okoliščin, ki jih lahko države članice uporabijo za izračun svojih prispevkov. Faktorji iz člena 4(3), točka (d), so zlasti upoštevani v formuli iz Priloge I k Direktivi (EU) 2023/1791, ki je podrobno pojasnjena v oddelku 4.1.2 te priloge.

V skladu s členom 4(4) Direktive (EU) 2023/1791 mora vsaka država članica pri določanju svojega okvirnega nacionalnega prispevka k energetski učinkovitosti za porabo končne energije zagotoviti, da njen prispevek v Mtoe ni za več kot 2,5 % višji od prispevka, izračunanega po formuli iz Priloge I k Direktivi (EU) 2023/1791. Če bi na primer moral okvirni nacionalni prispevek države članice k energetski učinkovitosti za porabo končne energije v letu 2030 po formuli iz Priloge I k navedeni direktivi znašati 10 Mtoe (absolutna raven porabe končne energije v letu 2030), mora država članica priglasiti vrednost pod 10,25 Mtoe.

Poleg tega morajo države članice navesti deleže porabe primarne energije in porabe končne energije za različne sektorje končne porabe energije, kot so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 1099/2008. Cilj je dosledno zbrati projekcije za vsak sektor do leta 2030 in oceniti razvoj porabe energije v različnih sektorjih. Ti sektorji vključujejo vsaj industrijo, stanovanjski sektor, storitve in promet.

Države članice morajo navesti tudi projekcije do leta 2030 za skupno porabo energije v sektorju IKT.

4.1.2 Formula iz Priloge I k Direktivi (EU) 2023/1791

V Prilogi I k Direktivi (EU) 2023/1791 je določena večfaktorska formula, ki vključuje vse faktorje iz člena 4(3), točki (d) in (e), Direktive (EU) 2023/1791. Po tej formuli bodo lahko države članice izračunale pravične in izvedljive prispevke k cilju Unije.

Upoštevajo se štirje faktorji, ki vplivajo na prizadevanja za energetsko učinkovitost. Vsak faktor ima enako težo pri izračunu nacionalnih prispevkov:

—

Faktor zgodnjega ukrepanja: faktor meri povprečni napredek pri preteklih ravneh porabe energije v obdobjih 2007–2009 in 2017–2019 glede na povprečje Unije. Faktor zgodnjega ukrepanja se izračuna z množenjem dveh merskih količin:

—	prihranka energije v obeh obdobjih in

—	izboljšanja energetske intenzivnosti (4), ki ga je vsaka država članica dosegla v istih obdobjih.

Razlog za uporabo dveh merskih količin je boljše merjenje prihrankov energije, doseženih zaradi ukrepov, povezanih z energijo, in ne zaradi drugih razlogov (npr. gospodarska recesija), in preprečevanje kaznovanja tistih držav članic, ki so povečale porabo energije zaradi močnih trendov gospodarske rasti. Ker je faktor zgodnjega ukrepanja zmnožek obeh merskih količin in ena merska količina ne bi smela izničiti ali okrepiti druge, sta ti dve merski količini omejeni na 50 % in 100 % povprečja Unije. V skladu s Prilogo I k Direktivi (EU) 2023/1791 je skupni faktor zgodnjega ukrepanja prav tako omejen na 50 % in 100 % povprečja Unije.

—

Faktor bogastva: faktor meri bogastvo vsake države članice v obdobju 2017–2019. Bogastvo držav članic predstavlja bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca. Kazalnik BDP je izražen v standardu kupne moči (SKM) (5), da se odpravi učinek razlik v ravneh cen med državami članicami. Države članice, katerih BDP na prebivalca je višji od povprečja EU, imajo razmeroma ambicioznejši cilj in obratno. Raven ambicij je omejena na 50 % in 150 % povprečne ravni ambicij EU.

—

Faktor energetske intenzivnosti: faktor meri energetsko intenzivnost države članice v primerjavi s povprečjem EU v obdobju 2017–2019. Države članice, katerih energetska intenzivnost je višja od povprečja EU, imajo razmeroma ambicioznejši cilj in obratno. V skladu s Prilogo I k Direktivi (EU) 2023/1791 je raven ambicij omejena na 50 % in 150 % povprečne ravni ambicij EU.

Opozoriti je treba, da ta faktor energetske intenzivnosti ne zajema istih informacij kot druga merska količina pri faktorju zgodnjega ukrepanja. Faktor energetske intenzivnosti predstavlja povprečno energetsko intenzivnost gospodarstva v obdobju 2017–2019 kot približek tehničnega potenciala ukrepov za energetsko učinkovitost. Pri tem faktorju se ne meri, kakšno je bilo izhodišče ali začrtani potek pri doseganju te vrednosti energetske intenzivnosti. Nasprotno pa druga merska količina pri faktorju zgodnjega ukrepanja predstavlja relativno izboljšanje energetske intenzivnosti gospodarstva v celotnem obdobju (2007–2009 do 2017–2019) kot približek prizadevanj države članice v tem obdobju.

—

Faktor možnosti za prihranke: faktor meri gospodarski potencial vsake države članice za energetsko učinkovitost. Ta potencial se izračuna s primerjavo porabe energije vsake države članice po scenariju PRIMES MIX 55 % za leto 2030 (cilj politike) s porabo energije na podlagi (posodobljenih) projekcij za leto 2030 po referenčnem scenariju na podlagi leta 2020 (izhodišče). V skladu s Prilogo I k Direktivi (EU) 2023/1791 je raven ambicij omejena na 50 % in 150 % povprečne ravni ambicij EU.

Skupni faktor za vsako državo članico se izračuna kot povprečje štirih faktorjev iz točk 1 do 4. Nato se cilj države članice v odstotkih izračuna tako, da se skupni faktor pomnoži s ciljem EU iz člena 4(1) Direktive (EU) 2023/1791, ki znaša vsaj –11,7 %. Cilj države članice v Mtoe se izračuna z uporabo cilja države članice v odstotkih za njeno izhodišče za leto 2030 po referenčnem scenariju na podlagi leta 2020. Država članica uporabi na primer formulo za porabo končne energije in dobi skupni faktor 85,45 %. Z množenjem z –11,7 % ugotovi, da je njen cilj v odstotkih –10 %. Njeno izhodišče porabe končne energije za leto 2030 v skladu z referenčnim scenarijem na podlagi leta 2020 znaša 10 Mtoe. Za izračun svojega cilja v Mtoe, tj. 9 Mtoe, uporabi svoj cilj v odstotkih (–10 %).

Nazadnje se za vse države članice uporabi korekcijski faktor za kalibriranje vsote vseh nacionalnih prispevkov v Mtoe glede na cilj EU za leto 2030 v Mtoe. Korekcijski faktor je naveden v Prilogi I k Direktivi (EU) 2023/1791, njegov izračun pa je podrobno opisan v točki A.2.5 te priloge. Korekcijski faktor se pomnoži z vsakim posameznim nacionalnim prispevkom, da se dobi končni, popravljeni nacionalni prispevek v Mtoe. Korekcijska faktorja za izračun porabe končne energije in za izračun porabe primarne energije sta enaka za vse države članice.

V skladu s členom 4(2) Direktive (EU) 2023/1791 ima država članica pri izračunu nacionalnih prispevkov (za porabo končne energije in porabo primarne energije) vso prožnost pri tem, kako bo to storila. V členu 4(3) Direktive (EU) 2023/1791 so navedene zahteve in značilnosti, ki jih mora država članica upoštevati pri tem izračunu. Točka (d) navedenega odstavka se nanaša na faktorje formule iz Priloge I k Direktivi (EU) 2023/1791, medtem ko so v točki (e) navedenega odstavka navedeni nadaljnji ustrezni elementi (nacionalne okoliščine), ki jih lahko države članice uporabijo za utemeljitev izbire metodologije izračuna in podatkov, ki jih bodo uporabile. Omeniti bi bilo treba, da seznam iz člena 4(3), točka (e), Direktive (EU) 2023/1791 ni izčrpen. Člen 4 Direktive (EU) 2023/1791 implicira, da mora država članica, ki ne bo uporabila formule iz Priloge I k Direktivi (EU) 2023/1791, za izračun svojih nacionalnih prispevkov upoštevati zahteve iz člena 4(3), točke (a) do (e), Direktive (EU) 2023/1791.

V vseh primerih morajo države članice pojasniti, kako so bili izračunani nacionalni prispevki. Če je država članica uporabila samo formulo iz Priloge I k Direktivi (EU) 2023/1791 in priglasila rezultat, zadostuje navedba, da je uporabila formulo iz Priloge I k Direktivi (EU) 2023/1791. V vseh drugih primerih mora obrazložitev vključevati opis metodologije izračuna in navedbo podatkov, ki so bili uporabljeni v tej metodologiji.

4.2 Posodobljeni referenčni scenarij na podlagi leta 2020

Komisija je v skladu s členom 4(5) Direktive (EU) 2023/1791 posodobila referenčni scenarij na podlagi leta 2020 glede na najnovejše podatke Eurostata. Države članice, ki želijo posodobiti svoje nacionalne prispevke, ker bi jih morale v osnutkih svojih posodobljenih NEPN priglasiti po posodobljenem referenčnem scenarija na podlagi leta 2020 in ne po prejšnjem referenčnem scenariju, so morale ta posodobljeni prispevek sporočiti najpozneje do 1. februarja 2024.

Posodobljeni referenčni scenarij na podlagi leta 2020 vpliva na izračun nacionalnih prispevkov v vseh zgoraj opisanih korakih in je pri vseh državah članicah spremenil rezultate formule za porabo končne energije in porabo primarne energije, ki so jih imele države na voljo pri pripravi osnutkov svojih (posodobljenih) NEPN:

(a)

posodobljeni referenčni scenarij na podlagi leta 2020 vpliva na faktor možnosti za prihranke energije, saj se referenčni scenarij uporablja pri njegovem izračunu (glej oddelek 3.2 za formulo izračuna faktorja možnosti za prihranke). Ostali trije faktorji ostajajo nespremenjeni, saj temeljijo le podatkih Eurostata;

(b)	zato sta se spremenila tako skupni faktor – izračunan kot povprečje štirih faktorjev – kot tudi cilj države članice v odstotkih;

(c)	to prav tako vpliva na prispevek države članice v Mtoe, saj so se s posodobljenim referenčnim scenarijem spremenile tudi izhodiščne vrednosti porabe končne energije in porabe primarne energije za leto 2030;

(d)	poleg tega je Komisija ponovno izračunala korekcijske faktorje za rezultate formule po posodobljenem referenčnem scenariju na podlagi leta 2020, tako da so bili za vse države članice dobljeni novi okvirni prispevki k porabi končne energije in porabi primarne energije.

V skladu s členom 4(5) Direktive (EU) 2023/1791 morajo države članice, ki se odločijo uporabiti rezultate iz posodobljenega referenčnega scenarija na podlagi leta 2020, znova zagotoviti, da njihovi prispevki v Mtoe niso za več kot 2,5 % višji od prispevka, izračunanega po formuli iz Priloge I k Direktivi (EU) 2023/1791, pri uporabi posodobljenega referenčnega scenarija na podlagi leta 2020.

4.3 Mehanizem za zapolnitev vrzeli pri ambicijah: ocena Komisije in časovnica

Komisija je pri oceni osnutka posodobljenega NEPN, opravljeni decembra 2023 v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999, ugotavljala, ali je skupni prispevek vsaj enak zavezujočemu cilju Unije za porabo končne energije in ali je skupni prispevek vsaj enak okvirnemu cilju Unije za porabo primarne energije.

Ker vsota okvirnih nacionalnih prispevkov za porabo končne energije ne zadostuje za dosego zavezujočega cilja Unije, je Komisija v skladu s členom 34 Uredbe (EU) 2018/1999 izdala priporočila za posamezne države, vključno s priporočilom, da bi bilo treba nacionalne prispevke držav članic povečati.

Ena od novih določb v členu 4 Direktive (EU) 2023/1791 je uvedba mehanizma za zapolnitev vrzeli pri ambicijah za cilj Unije glede energetske učinkovitosti. Ta mehanizem mora temeljiti na oceni, s katero bo Komisija preverila, ali je skupni prispevek držav članic vsaj enak zavezujočemu cilju Unije za porabo končne energije iz člena 4(1) Direktive (EU) 2023/1791. Zato se bo mehanizem za zapolnitev vrzeli pri ambicijah uporabljal le, če skupni prispevki držav članic ne bodo dosegali navedenega cilja Unije na podlagi ocene osnutkov posodobljenih NEPN, ki jo je opravila Komisija.

Izhodišče za mehanizem za zapolnitev vrzeli pri ambicijah so nacionalni prispevki, ki jih države članice priglasijo v svojih osnutkih posodobljenih NEPN, in cilj Unije za porabo končne energije (v Mtoe) iz člena 4(1) Direktive (EU) 2023/1791.

Komisija bo izključno za namene ocene vrzeli pri ambicijah na podlagi člena 31(2), tretji pododstavek, Uredbe (EU) 2018/1999 predvidela nacionalne prispevke za države članice, ki niso predložile nacionalnega prispevka v svojem osnutku posodobljenega NEPN ali do 1. februarja 2024.

Zaporedje za določanje prispevkov držav članic je bilo naslednje:

(a)	če je država članica v osnutku posodobljenega NEPN priglasila okvirni nacionalni prispevek za porabo končne energije, je Komisija ta okvirni nacionalni prispevek (v Mtoe) uporabila pri oceni osnutkov posodobljenih NEPN;

(b)	če država članica ni priglasila okvirnega nacionalnega prispevka v osnutku posodobljenega NEPN, je Komisija predvidela okvirni nacionalni prispevek za porabo končne energije iz končnega NEPN države članice, sporočenega leta 2020 (v Mtoe).

Komisija lahko najpozneje do 1. marca 2024 vsaki državi članici predloži popravljeni okvirni nacionalni prispevek k energetski učinkovitosti za porabo končne energije, ob upoštevanju posodobljenega referenčnega scenarija na podlagi leta 2020; gre za posodobitev prispevka, ki so ga države članice predložile v svojih osnutkih posodobljenih NEPN, ali, če ga niso predložile, prispevek, ki ga je Komisija predvidela v svoji oceni, opravljeni decembra 2023.

Komisija bo ocenila priglašene nacionalne prispevke za vse države članice, vendar bo v skladu s členom 4(5) Direktive (EU) 2023/1791 nacionalne prispevke popravila le, če vsota prispevkov držav članic ne bo zadostovala za dosego zavezujočega cilja Unije; popravki bodo naslovljeni samo na države članice, katerih priglašeni prispevek za porabo končne energije (v Mtoe) presega prispevek, ki izhaja iz uporabe formule iz Priloge I k Direktivi (EU) 2023/1791.

Države članice bodo nato morale svoj končni nacionalni prispevek, po potrebi ob upoštevanju popravljenega, vključiti v svoj končni NEPN, ki ga bo treba predložiti junija 2024.

4.4 Izračun popravljenega nacionalnega prispevka

V skladu s členom 4(5) Direktive (EU) 2023/1791 mora Komisija vsaki državi članici predložiti popravljeni okvirni nacionalni prispevek k energetski učinkovitosti za porabo končne energije na podlagi treh meril:

(a)	preostalega skupnega zmanjšanja porabe končne energije, potrebnega za dosego zavezujočega cilja Unije iz člena 4(1) Direktive (EU) 2023/1791;

(b)	relativne intenzivnosti emisij toplogrednih plinov na enoto BDP v letu 2019 v zadevnih državah članicah;

(c)	BDP zadevnih držav članic v letu 2019.

Elementi člena 4(5) Direktive (EU) 2023/1791 dajejo nekaj informacij o tem, kako bi morala Komisija oblikovati mehanizem za zapolnitev vrzel pri ambicijah. Komisija bo uporabila novo formulo za izračun popravljenih nacionalnih prispevkov za porabo končne energije in za države članice, za katere se bo uporabljal mehanizem za zapolnitev vrzeli pri ambicijah.

4.5 Mehanizem za zapolnitev vrzeli pri napredku: spremljanje napredka in ukrepi ob nezadostnem napredku

Člen 4(6) Direktive (EU) 2023/1791 obravnava spremljanje napredka in dodatne ukrepe, ki jih je treba sprejeti, če je napredek držav članic nezadosten.

V skladu s členom 29 Uredbe (EU) 2018/1999 mora Komisija do 31. oktobra 2021 in nato vsaki dve leti oceniti napredek držav članic pri doseganju ciljev energetske unije in cilja EU glede energetske učinkovitosti.

V skladu z novimi določbami člena 4(6) Direktive (EU) 2023/1791 morajo države članice, če se v navedeni oceni ugotovi, da ena ali več držav članic ne dosega zadostnega napredka pri svojih prispevkih k energetski učinkovitosti, tj. da njena poraba končne energije presega okvirni začrtani potek za leto 2030, izvesti dodatne ukrepe za vrnitev k začrtanem poteku. Te dodatne ukrepe in pričakovane prihranke energije bi morale vključiti v svoja celovita nacionalna energetska in podnebna poročila o napredku v skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2018/1999, ki se predložijo vsaki dve leti (2025, 2027, 2029 ...).

Komisija bo nato ocenila, ali ti ukrepi po njenem mnenju zadostujejo za doseganje ciljev Unije glede energetske učinkovitosti. Če ne, lahko Komisija, kot je primerno, predlaga ukrepe in izvaja svoja pooblastila na ravni Unije, da bi zagotovila doseganje ciljev glede energetske učinkovitosti za leto 2030.

Pomembno je poudariti, da države članice v skladu s členom 4(6) Direktive (EU) 2023/1791 zagotovijo, da se v enem letu od datuma prejema ocene Komisije izvedejo dodatni ukrepi, da bi se vrnile na pravo pot za dosego svojih prispevkov k energetski učinkovitosti.

V Direktivi (EU) 2023/1791 so navedene štiri vrste ukrepov, ki jih je mogoče sprejeti za odpravo nezadostnega napredka:

(1)

Nacionalni ukrepi za doseganje dodatnih prihrankov energije, vključno z okrepljeno pomočjo pri razvoju projektov za izvajanje ukrepov naložb v energetsko učinkovitost

Države članice bi lahko ocenile že vzpostavljene politike in ukrepe ter ovrednotile njihovo učinkovitost. V primeru ovir pri izvajanju bi lahko bil prvi korak odprava teh ovir, tako da bi izvedeni ukrepi prinesli več prihrankov. Morebitni drugi korak bi lahko bil, če bi bilo izvedljivo, poostritev pogojev politik in ukrepov, s čimer bi se povečali pričakovani prihranki energije.

Tretja možnost bi bila izvajanje novih politik in ukrepov, ki bi zagotovili dodatne prihranke. Navdih za nove, dodatne politike in ukrepe je povezan z drugimi členi te direktive in njihovimi priporočili. Poleg tega so primeri politik in ukrepov za povečanje energetske učinkovitosti, ki se izvajajo v državah članicah, vključeni v podatkovno zbirko MURE (6).

Poleg tega ima EEA podatkovno zbirko o politikah in ukrepih na področju toplogrednih plinov (7) (tudi v zvezi z energetsko učinkovitostjo), ki so jih države članice izvedle, sprejele ali jih načrtujejo v okviru svojih obveznosti poročanja v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999.

(2)

Povečanje obveznosti prihrankov energije iz člena 8

Člen 8 o obveznosti prihrankov energije določa cilj glede letnih prihrankov energije, ki se lahko doseže bodisi z vzpostavitvijo sheme obveznosti energetske učinkovitosti (člen 9) bodisi s sprejetjem alternativnih ukrepov politike (člen 10). Država članica bi lahko razmislila o zvišanju cilja glede letnih prihrankov energije ali uvedbi novih ukrepov v svoji shemi obveznosti, da bi spodbudila nove prihranke v že vključenih sektorjih ali prihranke v novih sektorjih, ki do takrat niso bili vključeni v shemo obveznosti.

(3)

Prilagoditev obveznosti javnega sektorja

Členi 5, 6 in 7 vključujejo obveznosti za javni sektor. Država članica bi lahko razmislila o dodatnih ukrepih, kot je zvišanje cilja, ki trenutno znaša 1,9 %, ali povečanje obsega javnega sektorja z vključitvijo dodatnih subjektov. Poleg tega se člen 29(4) nanaša na pogodbeno zagotavljanje prihranka energije za stavbe javnih organov, člen 29(5) pa na ponudbe energetskih storitev v javnem sektorju. Države članice bi lahko še naprej spodbujale take ukrepe za povečanje prihrankov, ki izhajajo iz členov 5, 6 in 7.

(4)	Prostovoljni finančni prispevek v nacionalni sklad za energetsko učinkovitost iz člena 30 ali kakšen drug finančni instrument za energetsko učinkovitost, pri čemer so letni finančni prispevki enaki naložbam, ki so potrebne za dosego okvirnega začrtanega poteka

5. ZAHTEVE GLEDE POROČANJA

5.1 Posodobitev celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov

V skladu s členom 14(2) Uredbe (EU) 2018/1999 morajo države članice do 30. junija 2024 predložiti svoj posodobljeni najnovejši priglašeni celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt. Člen 14(1) Uredbe (EU) 2018/1999 od držav članic zahteva, da predložijo osnutek posodobljenega NEPN vedno eno leto pred rokom za predložitev iz člena 14(2) navedene uredbe.

V skladu s členom 4(2) Direktive (EU) 2023/1791 bi morale države članice vključiti svoj okvirni nacionalni prispevek k energetski učinkovitosti in ga predložiti do 30. junija 2023. Če želijo države članice uporabiti posodobljeni scenarij, priglasijo svoj posodobljeni okvirni nacionalni prispevek k energetski učinkovitosti ob upoštevanju posodobljenega referenčnega scenarija na podlagi leta 2020 do 1. februarja 2024, kot je določeno v členu 4(5) Direktive (EU) 2023/1791. Nazadnje, države članice predložijo zadnji posodobljeni NEPN, ki vključuje njihov okvirni nacionalni prispevek k energetski učinkovitosti, po potrebi posodobljen pred rokom za predložitev, tj. 30. junijem 2024, kot je določeno v členu 14(2) Uredbe (EU) 2018/1999.

Nadaljnje podrobnosti o posodabljanju celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov so na voljo v različnih oddelkih poglavja 4 te priloge.

5.2 Poročanje o napredku pri doseganju ciljev glede energetske učinkovitosti

V skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2018/1999 morajo države članice vsaki dve leti predložiti svoja nacionalna energetska in podnebna poročila o napredku. Poleg tega člen 21 navedene uredbe dodatno razširja zahteve glede poročanja držav članic o energetski učinkovitosti. Kot je določeno v členu 21 navedene uredbe, morajo države članice vsako leto poročati o napredku pri okvirnih začrtanih potekih za nacionalno porabo primarne energije in porabo končne energije v obdobju 2021–2030.

DODATEK A

A.1 Podatkovne kode in kazalniki

Uporaba formule iz Priloge I temelji na statističnih podatkih iz podatkovne zbirke Eurostata. V tem oddelku bodo potrebni izračuni opisani po korakih, in sicer z:

—	navedbo Eurostatovih naborov podatkov in podatkovnih kod zahtevanih kazalnikov;

—	analizo posameznih korakov za izračun štirih faktorjev in skupnih faktorjev;

—	vključitvijo vhodnih podatkov Eurostata za vse države članice za uporabo formule.

Za izračun energijskih kazalnikov so bile uporabljene Eurostatove celotne energetske bilance („Complete_Energy_Balances“), NRG_BAL_C, posodobljene marca 2023.

Kazalnik PORABE KONČNE ENERGIJE (FEC), ki je uporabljen v Direktivi (EU) 2023/1791, se lahko izračuna na podlagi naslednjih podatkov Eurostata:

Končno porabo bi bilo mogoče razčleniti na končna poraba – industrijski sektor – poraba energije (FC_IND_E); končna poraba – prometni sektor – poraba energije (FC_TRA_E); končna poraba – drugi sektorji – poraba energije (FC_OTH_E). Drugi sektorji vključujejo komercialne in javne storitve, gospodinjstva, kmetijstvo in gozdarstvo, ribištvo, in sektorje, ki niso navedeni drugje.

Kazalnik PORABE PRIMARNE ENERGIJE (PEC), ki je uporabljen v Direktivi (EU) 2023/1791, se lahko izračuna na podlagi naslednjih podatkov Eurostata:

BRUTO DOMAČI PROIZVOD NA PREBIVALCA (BDP/preb.) se izračuna iz Eurostatovih podatkovnih tabel NAMA_10_BDP za BDP po standardih kupne moči (SKM), merska enota: tekoče cene, milijoni standardov kupne moči (CP_MPPS_EU27_2020) in TPS00001 za prebivalstvo, demografski kazalnik: prebivalstvo 1. januarja (JAN).

Kazalnik ENERGETSKA INTENZIVNOST je podan z naslednjo enačbo:

Nazadnje, vir za scenarij PRIMES MIX 55 % in projekcije za leto 2030 po referenčnem scenariju na podlagi leta 2020 je model PRIMES, ki ga vodi E3MLab Nacionalne tehnične univerze v Atenah (NTUA).

A.2 Koraki uporabe formule

A.2.1 Faktor zgodnjega ukrepanja

FAKTOR ZGODNJEGA UKREPANJA (Fearly action) kot merski količini vključuje prihranke primarne in končne energije, ustvarjene v obdobju 2007–2009 do 2017–2019, ter razliko v energetski intenzivnosti, zabeleženo pri primerjavi istih obdobij. Sestavljen je iz dveh podfaktorjev:

PODFAKTOR PRIHRANKI (% zmanjšanja porabe končne in primarne energije) se izračuna kot:

Ta rezultat se ponderira z ustrezno vrednostjo EU:

Rezultat je treba omejiti med 50 % in 100 %. Če je izračunana vrednost 0 ali negativna (kar pomeni, da v izbranem časovnem okviru ni ustvarjenih prihrankov), je omejena končna vrednost enaka 100 %.

Sprememba PODFAKTORJA INTENZIVNOSTI (odstotek zmanjšanja intenzivnosti porabe končne ali primarne energije) se izračuna na naslednji način:

Ta rezultat se ponderira z ustrezno vrednostjo EU:

Rezultat je treba omejiti med 50 % in 100 %. Pravila omejevanja so enaka kot v primeru podfaktorja prihrankov. Faktor zgodnjega ukrepanja je zmnožek končnih vrednosti podfaktorja prihrankov in podfaktorja spremembe intenzivnosti.

Ta zmnožek je treba prav tako omejiti med 50 % in 100 %.

A.2.2 Faktor bogastva

FAKTOR BOGASTVA (Fwealth) kot glavni kazalnik vključuje BDP na prebivalca v paritetah kupne moči. Lahko se izračuna po naslednji formuli:

A.2.3 Faktor energetske intenzivnosti

FAKTOR ENERGETSKE INTENZIVNOSTI (Fintensity) kot glavni kazalnik vključuje intenzivnost porabe primarne in končne energije. Intenzivnost porabe primarne in končne energije je enaka razmerjema med porabo primarne in končne energije ter BDP v SKM. Lahko se izračuna po naslednji formuli:

A.2.4 Faktor možnosti za prihranke

FAKTOR MOŽNOSTI ZA PRIHRANKE (Fpotential) kot glavni kazalnik vključuje možne stroškovno optimalne prihranke, izračunane z modelom PRIMES. Natančneje, prihranki so izračunani na podlagi razlike med izhodiščnimi projekcijami za leto 2030 iz referenčnega scenarija na podlagi leta 2020 (8) in scenarijem PRIMES MIX 55 %. Ti prihranki so ponderirani s cilji EU (11,7 %). Ta faktor se lahko izračuna po naslednji formuli:

Fwealth, Fintensity in Fpotential bi bilo treba omejiti med 50 % in 150 %, da se omeji učinek teh vrednosti, ki so lahko zelo visoke ali zelo nizke.

A.2.5 Skupni faktor

SKUPNI FAKTOR (Ftotal) (točka 9 in točka 2 Priloge I) je enak ponderirani vsoti štirih predhodno analiziranih faktorjev (faktor zgodnjega ukrepanja, faktor bogastva, faktor intenzivnosti in faktor možnosti za prihranke). Vsi faktorji imajo v formuli enako težo (vsak 0,25). Zato se lahko skupni faktor izračuna po naslednji formuli:

CILJ (točka 9 Priloge I) je enak zmnožku skupnega faktorja in cilja EU. Zato se lahko izračuna po naslednji formuli:

KOREKCIJSKI FAKTOR (CEU) izračuna Komisija, je enak za vse države članice in se lahko izračuna po naslednji formuli:

Priloga I k Direktivi (EU) 2023/1791 določa naslednje okvirne formule za izračun nacionalnega prispevka k ciljem Unije za leto 2030 za porabo končne in primarne energije:

Kazalnika FECB2030 in PECB2030 sta vrednosti porabe končne in primarne energije za leto 2030, izračunani kot izhodišča za projekcije po referenčnem scenariju na podlagi leta 2020.

A.3 Podatki za formulo

V naslednjem oddelku so prikazane tabele s podatki, ki jih lahko države članice uporabijo kot vhodne podatke pri uporabi teh formul za izračun svojih prispevkov.

A.3.1 Faktor zgodnjega ukrepanja

Tabela 1

Poraba končne energije v Mtoe

	2007	2008	2009	Povprečje (2007–2009)	2017	2018	2019	Povprečje (2017–2019)	Zmanjšanje (%)
EU	1 004,3	1 013,9	965,1	994,5	968,5	971,9	967,2	969,2	–3
BE	33,8	35,3	34,2	34,4	34,5	34,8	34,2	34,5	0
BG	10,0	9,8	8,6	9,5	9,9	9,9	9,9	9,9	5
CZ	24,9	24,9	24,1	24,7	24,7	24,4	24,4	24,5	–1
DK	15,7	15,5	14,8	15,3	14,6	14,6	14,3	14,5	–6
DE	207,4	216,3	204,3	209,4	213,0	209,3	209,3	210,5	1
EE	3,1	3,1	2,8	3,0	2,9	3,0	2,9	2,9	–2
IE	13,2	13,2	11,8	12,7	11,8	12,4	12,4	12,2	–4
EL	22,1	21,4	20,6	21,4	16,4	15,9	16,2	16,2	–24
ES	97,4	94,0	87,5	92,9	83,7	85,7	85,6	85,0	–9
FR	149,6	151,8	146,6	149,3	145,5	143,6	142,4	143,8	–4
HR	7,3	7,4	7,2	7,3	6,9	6,9	6,9	6,9	–5
IT	132,4	132,4	124,9	129,9	114,4	115,5	114,6	114,8	–12
CY	1,9	2,0	1,9	1,9	1,9	1,9	1,9	1,9	–4
LV	4,4	4,2	4,0	4,2	4,0	4,2	4,1	4,1	–2
LT	5,2	5,1	4,6	5,0	5,3	5,6	5,6	5,5	10
LU	4,3	4,4	4,1	4,3	4,2	4,3	4,4	4,3	1
HU	17,1	17,1	16,8	17,0	18,1	18,1	18,2	18,1	7
MT	0,5	0,5	0,5	0,5	0,6	0,7	0,7	0,7	38
NL	51,5	52,5	50,6	51,6	48,3	48,8	47,8	48,3	–6
AT	26,0	26,0	25,2	25,7	26,9	26,5	26,8	26,8	4
PL	60,5	61,6	61,0	61,1	69,9	73,9	72,7	72,2	18
PT	19,0	18,4	18,2	18,5	16,6	16,9	17,1	16,9	–9
RO	23,3	24,1	21,9	23,1	23,3	23,6	23,9	23,6	2
SI	5,1	5,5	4,9	5,2	4,9	5,0	4,9	4,9	–5
SK	10,2	10,6	9,7	10,2	9,9	10,0	10,3	10,1	–1
FI	25,8	24,9	23,3	24,7	24,8	25,2	25,1	25,0	1
SE	32,5	31,9	31,0	31,8	31,5	31,3	30,9	31,2	–2

Tabela 2

Poraba primarne energije v Mtoe

	2007	2008	2009	Povprečje (2007–2009)	2017	2018	2019	Povprečje (2017–2019)	Zmanjšanje (%)
EU	1 490,2	1 488,8	1 403,2	1 460,7	1 383,7	1 377,3	1 353,9	1 371,6	–6
BE	50,4	51,2	50,1	50,6	48,5	46,5	48,4	47,8	–5
BG	19,5	19,0	16,9	18,5	18,3	18,4	18,2	18,3	–1
CZ	43,7	42,5	40,2	42,1	40,4	40,5	39,7	40,2	–5
DK	20,4	19,8	19,1	19,8	17,4	17,4	16,8	17,2	–13
DE	315,8	320,8	299,9	312,2	298,1	292,0	285,2	291,8	–7
EE	6,2	5,4	4,3	5,3	5,8	5,7	4,8	5,4	3
IE	16,0	15,6	14,9	15,5	14,4	14,6	14,7	14,6	–6
EL	30,3	30,5	29,4	30,1	23,2	22,6	22,3	22,7	–24
ES	138,8	133,9	123,0	131,9	124,9	124,3	120,6	123,3	–7
FR	252,7	255,5	246,4	251,5	239,1	238,6	235,1	237,6	–6
HR	9,4	9,2	8,9	9,2	8,3	8,2	8,2	8,2	–10
IT	178,7	176,1	164,1	173,0	148,9	147,2	145,9	147,4	–15
CY	2,7	2,9	2,8	2,8	2,5	2,5	2,5	2,5	–9
LV	4,8	4,6	4,4	4,6	4,5	4,7	4,6	4,6	0
LT	8,1	8,3	7,8	8,1	6,2	6,4	6,3	6,3	–22
LU	4,6	4,6	4,3	4,5	4,3	4,5	4,5	4,4	–2
HU	25,4	25,2	23,9	24,8	24,5	24,5	24,6	24,5	–1
MT	0,9	1,0	0,9	0,9	0,8	0,8	0,9	0,8	–10
NL	69,4	69,9	67,6	69,0	65,1	64,4	63,6	64,4	–7
AT	32,2	32,5	30,6	31,8	32,8	31,8	32,3	32,3	2
PL	91,9	93,1	89,5	91,5	99,1	104,1	100,2	101,1	10
PT	23,9	23,6	23,6	23,7	22,8	22,7	22,1	22,5	–5
RO	37,4	37,3	32,6	35,8	32,5	32,6	32,1	32,4	–10
SI	7,3	7,7	6,8	7,3	6,7	6,7	6,5	6,6	–9
SK	16,4	17,0	15,5	16,3	16,1	15,8	16,0	16,0	–2
FI	36,0	34,5	32,3	34,3	32,2	32,8	32,1	32,4	–6
SE	47,4	47,2	43,1	45,9	46,3	47,3	45,8	46,5	1

Tabela 3

Intenzivnost porabe končne energije v ktoe/milijon SKM

	2007	2008	2009	Povprečje (2007–2009)	2017	2018	2019	Povprečje (2017–2019)	Zmanjšanje (%)
EU	93,5	91,5	91,2	92,0	74,1	71,8	69,0	71,6	–22
BE	109,6	112,1	111,2	111,0	87,5	85,5	80,8	84,6	–24
BG	130,7	117,6	107,8	118,7	94,8	90,5	85,0	90,1	–24
CZ	116,7	110,6	110,1	112,5	87,3	82,4	78,5	82,7	–26
DK	93,5	88,3	88,0	89,9	66,5	64,5	62,3	64,4	–28
DE	88,0	89,8	89,8	89,2	70,7	67,5	66,5	68,2	–24
EE	131,2	129,2	133,8	131,4	93,7	90,6	84,8	89,7	–32
IE	81,3	85,9	83,0	83,4	46,0	44,3	42,4	44,2	–47
EL	86,4	80,8	80,9	82,7	77,6	73,8	73,4	74,9	–9
ES	84,0	79,2	77,8	80,3	66,1	66,4	63,8	65,4	–19
FR	86,7	86,6	86,6	86,6	71,0	67,8	63,4	67,4	–22
HR	109,7	105,6	109,2	108,1	89,9	85,5	81,6	85,6	–21
IT	84,1	81,6	80,9	82,2	66,2	65,5	63,5	65,1	–21
CY	96,8	92,9	93,9	94,5	82,2	77,4	73,6	77,7	–18
LV	137,4	125,6	146,7	136,6	104,9	103,5	98,1	102,2	–25
LT	107,0	99,8	107,3	104,7	81,5	80,6	75,4	79,2	–24
LU	134,6	127,1	124,9	128,9	88,8	90,6	89,8	89,7	–30
HU	113,0	106,2	107,1	108,8	91,2	85,7	81,6	86,2	–21
MT	59,7	59,5	54,6	57,9	44,5	44,1	42,6	43,8	–24
NL	90,7	88,6	91,0	90,1	74,5	72,2	69,4	72,0	–20
AT	100,5	97,4	97,6	98,5	82,3	77,8	76,7	78,9	–20
PL	119,7	113,8	110,1	114,6	89,5	89,6	83,0	87,3	–24
PT	88,5	84,4	86,4	86,4	70,8	69,2	67,7	69,3	–20
RO	103,1	90,0	85,7	93,0	64,3	60,4	56,5	60,4	–35
SI	117,1	118,5	114,7	116,8	95,5	90,3	83,6	89,8	–23
SK	113,6	107,0	103,3	108,0	88,3	86,0	85,2	86,5	–20
FI	163,4	150,7	152,2	155,5	137,9	136,1	132,8	135,6	–13
SE	109,9	105,8	109,6	108,4	87,7	84,8	80,7	84,4	–22

Tabela 4

Intenzivnost porabe primarne energije v ktoe/milijon SKM

	2007	2008	2009	Povprečje (2007–2009)	2017	2018	2019	Povprečje (2017–2019)	Zmanjšanje (%)
EU	138,8	134,3	132,5	135,2	105,8	101,8	96,6	101,4	–25
BE	163,2	162,6	162,8	162,9	123,0	114,2	114,4	117,2	–28
BG	255,5	228,0	212,2	231,9	175,6	167,5	157,2	166,8	–28
CZ	204,3	188,6	183,4	192,1	142,8	136,5	127,7	135,7	–29
DK	121,1	112,8	113,3	115,7	79,4	76,9	73,0	76,5	–34
DE	134,0	133,2	131,7	133,0	98,9	94,1	90,6	94,6	–29
EE	261,8	227,3	209,7	233,0	188,7	174,6	140,4	167,9	–28
IE	98,4	101,7	104,9	101,7	55,8	52,3	50,3	52,8	–48
EL	118,5	114,9	115,6	116,3	110,0	104,9	101,1	105,3	–9
ES	119,8	112,9	109,5	114,1	98,7	96,2	90,0	95,0	–17
FR	146,5	145,7	145,4	145,9	116,7	112,6	104,7	111,3	–24
HR	142,0	131,1	136,1	136,4	108,1	102,0	96,9	102,3	–25
IT	113,4	108,6	106,3	109,4	86,2	83,5	80,8	83,5	–24
CY	135,8	134,2	134,0	134,6	111,7	106,1	98,9	105,6	–22
LV	150,6	138,4	161,1	150,0	116,7	116,3	109,6	114,2	–24
LT	166,3	160,7	180,7	169,2	93,9	92,2	85,2	90,4	–47
LU	142,9	133,8	132,9	136,5	91,2	92,9	92,1	92,1	–33
HU	167,3	155,9	152,7	158,6	123,4	115,7	110,0	116,4	–27
MT	117,9	113,7	106,5	112,7	57,6	55,1	53,3	55,3	–51
NL	122,1	118,0	121,6	120,6	100,4	95,3	92,3	96,0	–20
AT	124,6	121,7	118,9	121,7	100,3	93,2	92,3	95,3	–22
PL	181,7	171,9	161,5	171,7	126,8	126,2	114,4	122,4	–29
PT	111,4	108,0	111,9	110,5	97,6	93,1	87,2	92,6	–16
RO	165,7	139,6	127,6	144,3	89,5	83,4	75,9	82,9	–43
SI	165,8	166,4	160,9	164,4	129,9	121,3	112,5	121,2	–26
SK	182,4	171,5	165,4	173,1	143,4	136,3	132,8	137,5	–21
FI	228,1	208,9	211,3	216,1	178,8	177,0	169,9	175,2	–19
SE	160,5	156,7	152,3	156,5	129,2	128,0	119,7	125,6	–20

Tabela 5

Faktor zgodnjega ukrepanja

(v %)
	Podfaktor prihrankov (omejeno)		Podfaktor intenzivnosti (omejeno)		Faktor zgodnjega ukrepanja
	PEC	FEC	PEI	FEI	PEC	FEC
BE	100	100	89	93	89	93
BG	100	100	89	92	89	92
CZ	100	100	85	84	85	84
DK	50	50	74	78	50	50
DE	93	100	87	94	81	94
EE	100	100	90	70	90	70
IE	100	61	52	50	52	50
EL	50	50	100	100	50	50
ES	93	50	100	100	93	50
FR	100	69	100	100	100	69
HR	59	50	100	100	59	50
IT	50	50	100	100	50	50
CY	71	63	100	100	71	63
LV	100	100	100	88	100	88
LT	50	100	54	91	50	91
LU	100	100	77	73	77	73
HU	100	100	94	100	94	100
MT	59	100	50	91	50	91
NL	91	50	100	100	91	50
AT	100	100	100	100	100	100
PL	100	100	87	93	87	93
PT	100	50	100	100	100	50
RO	64	100	59	63	50	63
SI	69	52	95	96	66	50
SK	100	100	100	100	100	100
FI	100	100	100	100	100	100
SE	100	100	100	100	100	100

A.3.2 Faktor bogastva

Tabela 6

Bruto domači proizvod/prebivalca (BDP/prebivalca), v tisočih SKM/osebo

	2017	2018	2019	Povprečje (2017–2019)	Faktor bogastva (%)
EU	29,3	30,3	31,4	30,4
BE	34,7	35,7	36,9	35,8	118
BG	14,7	15,6	16,5	15,6	51
CZ	26,7	28,0	29,2	28,0	92
DK	38,1	39,1	39,6	38,9	128
DE	36,5	37,5	37,9	37,3	123
EE	23,3	24,7	25,8	24,6	81
IE	53,8	57,9	59,6	57,1	150
EL	19,6	20,1	20,6	20,1	66
ES	27,2	27,7	28,6	27,8	92
FR	30,7	31,6	33,4	31,9	105
HR	18,6	19,5	20,8	19,6	65
IT	28,5	29,2	30,2	29,3	96
CY	26,5	27,8	29,3	27,9	92
LV	19,6	20,9	21,7	20,7	68
LT	23,0	24,6	26,4	24,7	81
LU	79,7	79,8	79,7	79,7	150
HU	20,2	21,6	22,9	21,6	71
MT	30,4	31,5	33,2	31,7	104
NL	37,9	39,3	39,9	39,0	129
AT	37,3	38,7	39,5	38,5	127
PL	20,6	21,7	23,1	21,8	72
PT	22,7	23,7	24,6	23,7	78
RO	18,5	20,0	21,8	20,1	66
SI	25,1	26,5	27,9	26,5	87
SK	20,7	21,3	22,1	21,4	70
FI	32,7	33,6	34,2