(1)

Od septembra 2021 je opaziti zelo visoke cene in nestanovitnost na trgih električne energije. Kot je navedla Agencija Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) v končni oceni zasnove veleprodajnega trga električne energije EU iz aprila 2022, je to predvsem posledica visoke cene plina, ki se uporablja kot vložek za proizvodnjo električne energije.

(2)

Zaradi stopnjevanja ruske vojne agresije proti Ukrajini, ki je pogodbenica Pogodbe Energetske skupnosti (4), in s tem povezanih mednarodnih sankcij od februarja 2022 je prišlo do plinske krize, motenj na svetovnih trgih energije, poslabšanja težave zaradi visokih cen plina ter znatnega posrednega vpliva na cene električne energije. Ruska vojna agresija proti Ukrajini je povzročila tudi negotovost pri oskrbi z drugimi surovinami, kot sta črni premog in surova nafta, ki se uporabljata v obratih za proizvodnjo električne energije. Ta negotovost se je še dodatno znatno povečala nestanovitnost cen električne energije. Zaradi zmanjšane razpoložljivosti več jedrskih reaktorjev in nizke proizvodnje hidroelektrarn so se cene električne energije še bolj zvišale.

(3)

Komisija je v odziv na te razmere v sporočilu z dne 13. oktobra 2021 o „spopadanju z naraščajočimi cenami energije: nabor orodij za ukrepanje in podporo“ predlagala nabor ukrepov, ki jih lahko Unija in njene države članice uporabijo za obravnavanje takojšnjega učinka visokih cen energije na gospodinjske odjemalce in podjetja, vključno z dohodkovno podporo, davčnimi olajšavami, ukrepi za manjšo porabo energije in shranjevanje energije, ter za krepitev odpornosti na prihodnje cenovne pretrese. Komisija je v sporočilu z dne 8. marca 2022 o „REPowerEU: skupni evropski ukrepi za cenovno dostopnejšo, zanesljivejšo in bolj trajnostno energijo“ predstavila vrsto dodatnih ukrepov za okrepitev nabora orodij in odziv na naraščajoče cene energije. Prav tako je 23. marca 2022 vzpostavila začasni okvir državne pomoči, s katerim je dovolila nekatere subvencije za ublažitev učinka visokih cen energije.

(4)

Komisija je v sporočilu z dne 18. maja 2022 z naslovom „Načrt REPowerEU“ uvedla dodatne ukrepe, osredotočene na manjšo porabo energije, diverzifikacijo oskrbe z energijo, višji cilj glede energetske učinkovitosti in pospešeno uvajanje energije iz obnovljivih virov, da bi zmanjšali odvisnost Unije od ruskih fosilnih goriv, vključno s predlogom za povišanje cilja Unije glede obnovljivih virov energije v končni bruto porabi energije do leta 2030 na 45 %. Poleg tega so bili v sporočilu Komisije z dne 18. maja 2022 o „kratkoročnih intervencijah na trgu energije in dolgoročnih izboljšavah zasnove trga električne energije – načrt za ukrepanje“ določeni dodatni kratkoročni ukrepi za spopadanje z visokimi cenami energije in hkrati opredeljena potencialna področja za izboljšanje zasnove trga električne energije; prav tako je bila napovedana namera, da se ta področja ocenijo z namenom spremembe zakonodajnega okvira.

(5)

Da bi Unija čim prej obravnavala krizo zaradi cen energije in varnostne pomisleke ter se spopadla s povišanjem cen za državljane, je sprejela več pravnih aktov, vključno z Uredbo (EU) 2022/1032 Evropskega parlamenta in Sveta (5), ki vzpostavlja trden režim skladiščenja plina, ter Uredbo Sveta (EU) 2022/1369 (6), v kateri so določeni učinkoviti ukrepi za zmanjšanje povpraševanja po plinu in električni energiji, Uredbo Sveta (EU) 2022/1854 (7), s katero so bili vzpostavljeni režimi omejevanja cen, da bi se izognili nepričakovanim dobičkom na trgih plina in električne energije, in Uredbo Sveta (EU) 2022/2577 (8), s katero so bili vzpostavljeni ukrepi za pospešitev postopkov izdaje dovoljenj za obrate za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov.

(6)

Dobro povezan trg energije, ki temelji na uredbah (EU) 2018/1999 (9), (EU) 2019/942 (10) in (EU) 2019/943 (11) Evropskega parlamenta in Sveta ter direktivah (EU) 2018/2001 (12), (EU) 2018/2002 (13) in (EU) 2019/944 (14) Evropskega parlamenta in Sveta, ki so skupaj splošno znane kot sveženj Čista energija za vse Evropejce, sprejet v letih 2018 in 2019, Uniji omogoča, da v vseh razmerah izkoristi gospodarske prednosti enotnega trga energije ter s tem zagotavlja zanesljivost oskrbe in vzdržuje proces razogljičenja za doseganje cilja Unije glede podnebne nevtralnosti. Tudi čezmejna medsebojna povezljivost zagotavlja varnejše, zanesljivejše in učinkovitejše delovanje elektroenergetskih sistemov ter boljšo odpornost na kratkoročne cenovne pretrese.

(7)

Krepitev notranjega trga energije ter doseganje ciljev podnebnega in energetskega prehoda zahteva znatno nadgradnjo elektroenergetskega omrežja Unije, da se bo lahko prilagodilo velikemu povečanju zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov ob spremenljivih proizvodnih količinah, odvisnih od vremenskih razmer, in spreminjanjem vzorcev pretoka električne energije po Uniji, ter obravnavalo nove potrebe, kot so električna vozila in toplotne črpalke. Naložbe v omrežja znotraj in prek meja so ključne za pravilno delovanje notranjega trga električne energije, vključno z zanesljivostjo oskrbe. Take naložbe so potrebne za povezovanje energije iz obnovljivih virov in povpraševanja v okoliščinah, kadar sta ta vidika med seboj bolj oddaljena kot v preteklosti, ter nenazadnje za doseganje podnebnih in energetskih ciljev Unije. Zato bi morala vsaka reforma trga električne energije v Uniji prispevati k bolj povezanemu evropskemu elektroenergetskemu omrežju, da se zagotovi, da vsaka država članica doseže raven elektroenergetske medsebojne povezanosti v skladu s ciljem vsaj 15-odstotne elektroenergetske medsebojne povezanosti za leto 2030 na podlagi člena 4, točka (d)(1), Uredbe (EU) 2018/1999, da se ta zmogljivost medsebojnega povezovanja v največji možni meri uporablja za čezmejno trgovino ter da se zgradita ali nadgradita elektroenergetsko omrežje Unije in infrastruktura za povezljivost, kot so projekti skupnega interesa Unije, določeni na podlagi Uredbe (EU) 2022/869 Evropskega parlamenta in Sveta (15). Vsem državljanom in podjetjem Unije bi bilo treba zagotoviti ustrezno povezljivost, saj bi tako lahko imeli velike priložnosti za sodelovanje pri energetskem prehodu in digitalni preobrazbi Unije. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti najbolj oddaljenim regijam iz člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki priznava njihove posebne omejitve in predvideva sprejetje posebnih ukrepov v zvezi z njimi.

(8)

Sedanja zasnova trga električne energije je med drugim pripomogla k nastanku novih in inovativnih proizvodov, storitev in ukrepov na maloprodajnih trgih električne energije, s čimer podpira energetsko učinkovitost in uporabo energije iz obnovljivih virov ter povečuje izbiro, da bi se porabnikom pomagalo pri zniževanju računov za energijo, tudi z malimi proizvodnimi napravami in nastajajočimi storitvami za zagotavljanje prilagajanja odjema. Krepitev in izkoriščanje potenciala digitalizacije energetskega sistema, kot je dejavna udeležba porabnikov, je ključni element prihodnjih trgov električne energije in elektroenergetskih sistemov Unije. Hkrati je treba spoštovati izbiro porabnikov in jim omogočiti, da izkoristijo različne ponudbe pogodb, gospodinjske odjemalce pa zaščititi pred visokimi cenami med energetsko krizo. Povezovanje energetskega sistema je namenjeno načrtovanju in upravljanju energetskega sistema kot celote, ki vključuje več nosilcev energije, infrastruktur in sektorjev porabe energije, z ustvarjanjem močnejših povezav med njimi, v medsebojni sinergiji in podprto z digitalizacijo, da se zagotovi varna, cenovno dostopna, zanesljiva in trajnostna energija.

(9)

V razmerah energetske krize se je pokazalo več pomanjkljivosti in nepričakovanih posledic sedanje zasnove trga električne energije, ki so povezane z vplivom visokih in nestanovitnih cen fosilnih goriv na kratkoročne trge električne energije, zaradi česar so gospodinjstva in podjetja izpostavljeni znatnim porastom cen in posledičnimi učinki na njihovih računih za električno energijo.

(10)

Hitrejše uvajanje energije iz obnovljivih virov in čistih prožnih tehnologij je najbolj trajnosten in stroškovno učinkovit način, da se strukturno zmanjša povpraševanje po fosilnih gorivih za proizvodnjo električne energije in omogoči neposredna poraba električne energije z elektrifikacijo povpraševanja po energiji in povezovanjem energetskega sistema. Obnovljivi viri lahko zaradi svojih nizkih operativnih stroškov pozitivno vplivajo na cene električne energije po vsej Uniji in zmanjšajo porabo fosilnih goriv.

(11)

S spremembami zasnove trga električne energije bi bilo treba zagotoviti, da bodo imeli porabniki, tudi najranljivejši med njimi, koristi od vse večjega uvajanja energije iz obnovljivih virov in energetskega prehoda kot celote, ter jih navsezadnje zaščititi pred energetskimi krizami, hkrati pa preprečiti, da bi se še več gospodinjskih odjemalcev ujelo v past energetske revščine. Z navedenimi spremembami naj bi se ublažil vpliv visokih cen fosilnih goriv, zlasti plina, na cene električne energije, da bi se gospodinjskim odjemalcem in podjetjem omogočilo dolgoročno izkoriščanje cenovno dostopne in zanesljive energije iz trajnostnih obnovljivih in nizkoogljičnih virov ter energetsko učinkovitih rešitev pri zmanjševanju skupnih stroškov energije, kar bi lahko zmanjšalo potrebo po širitvi elektroenergetskega omrežja in proizvodnih zmogljivosti.

(12)

Reforma zasnove trga električne energije je usmerjena v doseganje dostopnih in konkurenčnih cen električne energije za vse porabnike. Kot taka naj bi bila ta reforma koristna ne le za gospodinjske odjemalce, ampak tudi za konkurenčnost industrijskih panog Unije, saj bi olajšala naložbe v čisto tehnologijo, ki jih potrebujejo za uresničitev prehoda na podnebno nevtralnost. Energetski prehod v Uniji je treba podpreti s trdno osnovo za proizvodnjo z uporabo čistih tehnologij. Navedene reforme bodo podprle cenovno dostopno elektrifikacijo industrije ter vodilni položaj Unije v svetu na področju raziskav in inovacij v zvezi s tehnologijami za čisto energijo.

(13)

Pri priključitvi novih naprav za proizvodnjo in odjem v omrežje, zlasti obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, pogosto prihaja do zamud. Eden od razlogov za take zamude je pomanjkanje razpoložljive zmogljivosti omrežja na lokaciji, ki jo je izbral vlagatelj, kar pomeni, da so potrebne razširitve ali okrepitve omrežja za priključitev obratov v sistem na varen način. Nova zahteva za operaterje elektroenergetskih sistemov na ravni prenosa in distribucije, da objavljajo in posodabljajo informacije o zmogljivostih omrežja, ki so na voljo za nove priključitve na njihovem območju obratovanja, bi vlagateljem olajšala dostop do informacij o razpoložljivi zmogljivosti omrežja v sistemu ter pospešila odločanje in s tem pospešila uvajanje energije iz obnovljivih virov. Operaterji distribucijskih sistemov bi morali navedene informacije redno, najmanj štirikrat letno posodabljati. Države članice bi sicer morale imeti možnost, da se odločijo, da se navedena zahteva ne bo uporabljala za elektroenergetska podjetja, ki oskrbujejo manj kot 100 000 priključenih odjemalcev ali ki oskrbujejo majhne izdvojene sisteme, vendar bi morale hkrati zadevna podjetja spodbujati, da uporabnikom sistema enkrat letno zagotovijo navedene informacije, in spodbujati sodelovanje med operaterji distribucijskih sistemov v ta namen. Operaterji distribucijskih sistemov bi morali objaviti tudi merila, ki se uporabljajo za določitev razpoložljivih zmogljivosti omrežja, kot so obstoječe odjemne in proizvodne zmogljivosti, predpostavke za oceno morebitne nadaljnje integracije dodatnih uporabnikov sistema, ustrezne informacije o morebitnem omejevanju energije in pričakovanja glede prihodnjega razvoja zadevnega omrežja.

(14)

Poleg tega bi morali operaterji distribucijskih sistemov, da bi rešili težavo zaradi dolgega odzivnega časa v zvezi z zahtevami za priključitev na omrežje, uporabnikom sistema zagotoviti jasne in pregledne informacije o stanju in obravnavi njihovih zahtev za priključitev. Operaterji distribucijskih sistemov bi morali take informacije zagotoviti v treh mesecih od predložitve zahteve in jih bodo morali redno, najmanj štirikrat letno, posodabljati.

(15)

Na območjih, na katerih imajo elektroenergetska omrežja omejeno omrežno zmogljivost ali je sploh nimajo, bi morali imeti uporabniki omrežja, ki zahtevajo priključitev na omrežje, možnost, da sklenejo sporazum o nefiksni, prožni priključitvi. V tem sporazumu o priključitvi bi lahko na primer upoštevali shranjevanje energije ali omejili čas, v katerem lahko proizvodna elektrarna dovaja električno energijo v omrežje, ali zmogljivost, ki jo je mogoče izvoziti, s čimer bi omogočili njeno delno priključitev. Operaterji sistemov bi morali omogočiti sklepanje sporazumov o prožni priključitvi na takih območjih. Regulativni organ ali drug pristojni organ, kadar tako določi država članica, bi moral pripraviti okvire za operaterje sistemov, ki bi omogočali take prožne priključitve, pri čemer bi bilo treba zagotoviti, da se prednost daje krepitvi omrežja, ki omogoča strukturne rešitve, da sporazumi o priključitvi postanejo fiksni takoj, ko so omrežja pripravljena, in da so prožne priključitve omogočene kot trajna rešitev za območja, na katerih krepitev omrežja ni učinkovita, in da se uporabnikom omrežja, ki zahtevajo priključitev na omrežje, v čim večji meri omogoči vpogled v pričakovane ravni omejitve v okviru sporazuma o prožni priključitvi.

(16)

Porabniki so bili med energetsko krizo izpostavljeni izjemno nestanovitnim veleprodajnim cenam energije in so imeli omejene možnosti za sodelovanje na trgu energije. Zato so se številni gospodinjski odjemalci znašli v finančnih težavah in niso mogli plačevati računov. Najbolj prizadeti so bili ranljivi odjemalci in odjemalci, ki živijo v energetski revščini, vendar so se s takimi težavami soočali tudi gospodinjski odjemalci s srednjimi dohodki. Visoke cene energije lahko negativno vplivajo tudi na zdravje, dobro počutje in splošno kakovost življenja porabnikov. Zato je pomembno, da se izboljšajo pravice in varstvo porabnikov, da bodo lahko izkoristili prednosti energetskega prehoda, da zneski na njihovih računih za električno energijo ne bodo odvisni od kratkoročnih cenovnih gibanj na trgih energije ter da se ponovno uravnoteži tveganje med dobavitelji in porabniki.

(17)

Porabniki bi morali imeti dostop do najrazličnejših ponudb, da bi lahko izbrali pogodbo v skladu s svojimi potrebami. Vendar so dobavitelji skrčili svoje ponudbe, pogodbe o dobavi električne energije s fiksno ceno, ki se sklenejo za določeno obdobje, so postale redke, izbira ponudb pa je omejena. Porabniki bi morali imeti vselej možnost, da se odločijo za cenovno dostopno pogodbo o dobavi električne energije s fiksno ceno, ki se sklene za določeno obdobje, dobavitelji pa pred zapadlostjo take pogodbe ne bi smeli enostransko spreminjati pogodbenih pogojev ali pogodbe odpovedati. Vendar so pogodbe z dinamičnimi cenami še vedno bistvene in vse večji prodor obnovljivih virov energije lahko porabnikom pomaga zmanjšati račune za energijo. Države članice bi morale imeti možnost, da dobavitelje, ki imajo več kot 200 000 končnih odjemalcev in ki ponujajo le pogodbe z dinamičnimi cenami, oprostijo obveznosti ponujanja pogodb o dobavi električne energije s fiksno ceno, ki se sklenejo za določeno obdobje, če taka izjema nima negativnega vpliva na konkurenco in če se ohrani zadostna izbira pogodb o dobavi električne energije s fiksno ceno, ki se sklenejo za določeno obdobje.

(18)

Kadar dobavitelji ne poskrbijo za ustrezno zavarovanje svojega portfelja električne energije pred tveganjem, so lahko zaradi sprememb veleprodajnih cen električne energije finančno ogroženi, kar lahko povzroči njihov stečaj, njihovi stroški pa se pri tem prenesejo na porabnike in druge uporabnike omrežja. Zato bi morali biti dobavitelji, ki ponujajo pogodbe o dobavi električne energije s fiksno ceno, ki se sklenejo za določeno obdobje, ustrezno zavarovani pred tveganjem. Ustrezna strategija varovanja pred tveganjem bi morala upoštevati dostop dobaviteljev do lastne proizvodnje energije in njihovo kapitalizacijo ter njihovo izpostavljenost spremembam veleprodajnih tržnih cen, njihovo velikost ali strukturo trga. Vzpostavitev ustreznih strategij varovanja pred tveganjem je mogoče zagotoviti s splošnimi pravili, ki se lahko nadzorujejo, ne da bi bilo treba opraviti poseben pregled pozicij ali strategij posameznih dobaviteljev. Stresni testi in zahteve glede poročanja za dobavitelje bi se lahko uporabili za oceno strategij dobaviteljev za varovanje pred tveganjem.

(19)

Porabniki bi morali imeti možnost, da izberejo dobavitelja, ki jim ponudi ceno in storitev, ki najbolj ustrezata njihovim potrebam. Zaradi napredka v tehnologiji merjenja in individualnega merjenja v povezavi z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo je zdaj tehnično mogoče, da ima en objekt več dobaviteljev. Odjemalcem bi moralo biti omogočeno, da te možnosti uporabijo za izbiro ločenega dobavitelja, zlasti za električno energijo za pogon naprav, kot so toplotne črpalke ali električna vozila, ki imajo še posebej visoko porabo oziroma imajo tudi zmožnost samodejne preusmeritve porabe električne energije v odziv na cenovne signale. V ta namen bi moralo biti odjemalcem omogočeno, da imajo več kot eno merilno in obračunsko mesto v okviru enotne priključne točke za njihov objekt, kar bi omogočalo ločeno merjenje in ločeno dobavo različnih naprav. Merilna mesta bi morala biti med seboj jasno ločena in skladna z veljavnimi tehničnimi predpisi. Pravila za razporeditev povezanih stroškov bi morale določiti države članice. Nekateri pametni merilni sistemi lahko neposredno pokrivajo več kot eno merilno mesto in zato lahko odjemalcem omogočijo, da imajo več kot eno pogodbo o dobavi električne energije ali sporazum o souporabi energije hkrati. Dobavitelji bi morali imeti odgovornost izravnave le za merilna in obračunska mesta, ki jih oskrbujejo. Poleg tega lahko končni odjemalci, če se jim olajša uporaba namenskih merilnih rešitev, ki so pritrjene na naprave s prilagodljivimi in nadzorljivimi obremenitvami ali vanje vgrajene, sodelujejo v drugih programih prilagajanja odjema, ki temeljijo na spodbudah in zagotavljajo storitve za zagotavljanje prožnosti na trgu električne energije ter operaterjem prenosnih sistemov in operaterjem distribucijskih sistemov. Na splošno bi morale biti take ureditve združljive s souporabo energije in prispevati k večji uporabi prilagajanja odjema in opolnomočenju porabnikov, kar bi odjemalcem omogočilo večji nadzor nad porabo energije in zneski na računih, hkrati pa bi se zagotovila dodatna prožnost za elektroenergetski sistem, da bi lahko prenesel nihanja ponudbe in povpraševanja.

(20)

Zaradi vse bolj zapletenih ponudb energije in različnih tržnih praks porabniki pogosto težko v celoti razumejo, kakšne so posledice ponudb dobaviteljev ali pogodbe, ki so jo podpisali. Zlasti pogosto ni jasno, kako se določa cena in kakšni so pogoji za podaljšanje pogodbe, posledice odpovedi pogodbe ali razlogi za spremembo pogojev s strani dobavitelja. Zato bi morali dobavitelji ali udeleženci na trgu, dejavni na področju agregiranja, porabnikom pred sklenitvijo ali podaljšanjem pogodbe zagotoviti ključne informacije o ponudbah energije, predstavljene na jedrnat in lahko razumljiv način.

(21)

Da bi porabnikom zagotovili neprekinjenost oskrbe, zlasti v primerih težav v zvezi z dobaviteljem, bi morale države članice imeti vzpostavljeno ureditev zasilnega dobavitelja. Zasilnega dobavitelja bi moralo biti mogoče imenovati, ko nastopijo težave v zvezi z dobaviteljem ali že pred tem. Tak zasilni dobavitelj se lahko obravnava kot izvajalec univerzalne storitve. Zasilni dobavitelj je lahko prodajni oddelek vertikalno integriranega podjetja, ki opravlja tudi distribucijske funkcije, če izpolnjuje zahteve glede ločevanja iz Direktive (EU) 2019/944. Vendar to ne pomeni, da morajo države članice energijo dobavljati po določeni fiksni minimalni ceni. Kadar država članica od zasilnega dobavitelja zahteva, da električno energijo dobavi odjemalcu, ki ne prejema tržnih ponudb, se uporabljajo pogoji iz člena 5 Direktive (EU) 2019/944, ta obveznost pa lahko vključuje regulirano ceno le, kolikor je zadevni odjemalec upravičen do reguliranih cen. Države članice bi morale pri ocenjevanju, ali so ponudbe negospodinjskih odjemalcev tržne zasnovane, upoštevati individualne poslovne in tehnične okoliščine. Kadar je država članica pred 16. julijem 2024 že imenovala zasilnega dobavitelja po poštenem, preglednem in nediskriminatornem postopku, ni treba začeti novega postopka za njegovo imenovanje.

(22)

S souporabo energije je mogoče razviti odpornost proti vplivom visokih in nestanovitnih veleprodajnih tržnih cen na zneske na računih za energijo porabnikov, opolnomočiti širšo skupino porabnikov, kot so ranljivi odjemalci in odjemalci, ki živijo v energetski revščini, ki sicer zaradi finančnih ali prostorskih omejitev nimajo možnosti postati aktivni odjemalci, hkrati pa vodi k večji uporabi energije iz obnovljivih virov z mobilizacijo dodatnih naložb zasebnega kapitala in diverzifikacijo načinov plačila. Z vključitvijo ustreznih cenovnih signalov in objektov za shranjevanje lahko souporaba električne energije prispeva k postavljanju temeljev za lažje izkoriščanje potenciala za prožnost, ki ga imajo manjši porabniki. Določbe o souporabi energije iz te direktive dopolnjujejo določbe o samooskrbi iz člena 21 Direktive (EU) 2018/2001 ter iz člena 15 Direktive (EU) 2019/944, zlasti v zvezi s kolektivno samooskrbo.

(23)

Aktivni odjemalci, ki imajo v lasti, zakupu ali najemu objekt za shranjevanje ali proizvodnjo električne energije, bi morali imeti pravico, da dajo presežno proizvodnjo v souporabo za določeno ceno ali brezplačno in da opolnomočijo druge porabnike, da postanejo aktivni odjemalci, oziroma da dajo v souporabo energijo iz obnovljivih virov, ki jo proizvedejo ali shranjujejo v objektih z zmogljivostjo do 6 MW, ki jih imajo v skupnem zakupu, najemu ali lasti, bodisi neposredno bodisi prek tretjega posrednika. V primeru odjemalcev, ki sodelujejo v programih souporabe energije in so večji od malih in srednjih podjetij, bi morala nameščena zmogljivost proizvodnega obrata, povezanega s shemo souporabe energije, znašati največ 6 MW, souporaba energije pa bi morala potekati na lokalnem ali omejenem geografskem območju, kakor ga opredelijo države članice. Vsako plačilo za souporabo presežne proizvodnje za določeno ceno se lahko poravna neposredno med aktivnimi odjemalci ali samodejno prek platforme za medsebojno trgovanje. Ureditve souporabe energije bodisi temeljijo na zasebni pogodbi med aktivnimi odjemalci bodisi se izvajajo prek pravnega subjekta. Pravni subjekt, ki izpolnjuje merila za skupnost na področju energije iz obnovljivih virov, kakor je opredeljena v členu 2, točka 16, Direktive (EU) 2018/2001, ali energetsko skupnost državljanov, kakor je opredeljena v členu 2, točka 11, Direktive (EU) 2019/944, bi lahko s svojimi člani souporabljal električno energijo, proizvedeno v objektih, ki jih imajo v polnem lastništvu. Pri okviru za zaščito in krepitev vloge pri souporabi energije bi bilo treba posebno pozornost nameniti ranljivim odjemalcem in odjemalcem, ki živijo v energetski revščini.

(24)

S souporabo energije se operacionalizira skupna poraba lastno proizvedene ali shranjene električne energije, ki jo v javno omrežje dovaja več aktivnih odjemalcev, ki delujejo skupaj. Države članice bi morale vzpostaviti ustrezno informacijsko infrastrukturo, ki bi v določenem časovnem okviru omogočala upravno uskladitev odjemalčeve skupne izmerjene porabe lastne proizvedene ali shranjene energije iz obnovljivih virov, ki se odšteje od skupne porabe, da se izračuna postavka energije na računu za energijo, ki ga izda dobavitelj, tako da je račun odjemalca posledično nižji. Proizvedeno energijo iz navedenih objektov bi bilo treba porazdeliti med zbirne profile obremenitve porabnikov na podlagi statičnih, spremenljivih ali dinamičnih metod izračuna, ki jih lahko aktivni odjemalci določijo vnaprej ali se o njih dogovorijo. Aktivni odjemalci, ki sodelujejo pri souporabi energije, so finančno odgovorni za neravnovesja, ki jih povzročajo, brez poseganja v možnost, da svoje odgovornosti za izravnavo prenesejo na druge udeležence na trgu. Vse pravice in obveznosti porabnikov iz Direktive (EU) 2019/944 veljajo za končne odjemalce, vključene v programe souporabe energije. Vendar se od gospodinjstev z nameščeno zmogljivostjo do 10,8 kW za posamezna gospodinjstva in do 50 kW v večstanovanjskih blokih ne bi smelo zahtevati, da izpolnjujejo obveznosti dobaviteljev. Države članice bi morale imeti možnost, da navedena praga prilagodijo nacionalnim okoliščinam, in sicer do 30 kW za posamezna gospodinjstva in med 40 kW in 100 kW za večstanovanjske bloke.

(25)

Priključni mini sončni paneli bi lahko skupaj z drugimi sistemi in tehnologijami prispevali k večji uporabi energije iz obnovljivih virov in vključevanju državljanov v energetski prehod. Države članice bi morale imeti možnost, da spodbujajo uvedbo teh sistemov, tako da zmanjšajo upravno in tehnično breme. Regulativni organi bi morali imeti možnost, da določijo omrežnine za dovajanje električne energije iz priključnih mini sončnih panelov ali metodologijo za izračun teh tarif. Glede na razmere v državi članici bi bile tarife lahko zelo nizke ali celo ničelne, morale pa bi odražati stroške ter biti pregledne in nediskriminatorne.

(26)

Ranljivi odjemalci in odjemalci, ki živijo v energetski revščini, bi morali biti ustrezno zaščiteni pred odklopi električne energije, hkrati pa se ne bi smeli znajti v položaju, v katerem bi bili prisiljeni k odklopu. Države članice bi zato morale s sprejetjem ustreznih ukrepov, tudi s prepovedjo odklopa ali drugimi enakovrednimi ukrepi, zagotoviti, da so ranljivi odjemalci in odjemalci, ki živijo v energetski revščini, v celoti zaščiteni pred odklopi električne energije. Državam članicam je na voljo več orodij in dobrih praks, ki med drugim vključujejo celoletne ali sezonske prepovedi odklopov, preprečevanje dolga in trajnostne rešitve za podporo odjemalcem, ki imajo težave pri plačevanju računov za energijo. Pri opredeljevanju ustreznih kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov, ki bi morali biti ranljivim odjemalcem in odjemalcem, ki živijo v energetski revščini, na voljo za upravljanje porabe in stroškov energije, imajo še naprej bistveno vlogo dobavitelji in vsi ustrezni nacionalni organi, ki bi morali pri tem tesno sodelovati z organi za socialno varnost.

(27)

Porabniki imajo pravico uporabiti pritožbene postopke, ki jih upravljajo njihovi dobavitelji, in izvensodne postopke za reševanje sporov, da bi učinkovito uveljavljali svoje pravice in da v primeru nesoglasij z dobavitelji ne bi bili prikrajšani, zlasti kar zadeva račune ali dolgovani znesek. Kadar odjemalci uporabljajo te postopke, dobavitelji ne bi smeli prekiniti pogodb na podlagi še vedno spornih dejstev. Dobavitelji in odjemalci bi morali še naprej izpolnjevati svoje pogodbene pravice in obveznosti, zlasti glede dobave električne energije in plačila te električne energije, pritožbeni postopki pa ne bi smeli postati razlog za zlorabe, ki bi odjemalcem omogočale, da ne spoštujejo svojih pogodbenih obveznosti, vključno s plačevanjem računov. Države članice bi morale sprejeti ustrezne ukrepe za preprečitev zlorab teh pritožbenih postopkov ali izvensodnih postopkov reševanja sporov.

(28)

Javni posegi v določanje cen za dobavo električne energije bi načeloma bili ukrep, ki izkrivlja trg. Taki posegi bi torej morali biti dovoljeni le, kadar je to ustrezno in v okviru obveznosti javne službe, zanje pa bi morali veljati posebni pogoji. Na podlagi te direktive je mogoče regulirati cene, tudi pod stroškovno ceno, za ranljive odjemalce in odjemalce, ki živijo v energetski revščini, ter kot prehodni ukrep za gospodinjske odjemalce in mikropodjetja, ne glede na to, ali obstaja kriza zaradi cen električne energije ali ne. V času krize zaradi cen električne energije, ko bi se veleprodajne in maloprodajne cene električne energije znatno zvišale, bi moralo biti državam članicam dovoljeno, da začasno razširijo uporabo reguliranih cen tudi na mala in srednja podjetja. Državam članicam bi moralo biti izjemoma in začasno dovoljeno, da za gospodinjske odjemalce ter mala in srednja podjetja določijo regulirane cene pod stroškovno ceno v času krize zaradi cen električne energije, če to ne povzroča izkrivljanja med dobavitelji in če dobavitelji prejmejo nadomestilo za stroške dobave pod stroškovno ceno. Vendar je treba zagotoviti, da je taka regulacija cen ciljno usmerjena in ne ustvarja spodbud za povečanje porabe. Zato bi moralo biti tako izjemno in začasno podaljšanje regulacije cen za gospodinjske odjemalce omejeno na 80 % mediane porabe za gospodinjske odjemalce, za mala in srednja podjetja pa na 70 % porabe v preteklem letu. Svet bi moral imeti možnost, da na podlagi predloga Komisije z izvedbenim sklepom razglasi krizo zaradi cen električne energije na regionalni ravni ali na ravni Unije. Ocena, ali taka kriza zaradi cen električne energije obstaja, bi morala temeljiti na primerjavi s cenami v času običajnega delovanja trga in zato ne bi smela vključevati učinka prejšnjih kriz zaradi cen električne energije, razglašenih na podlagi te direktive. Tak izvedbeni sklep bi moral določiti tudi obdobje veljavnosti razglasitve krize zaradi cen električne energije, v katerem se lahko začasno podaljša uporaba reguliranih cen. To obdobje ne bi smelo biti daljše od enega leta. Kadar so še vedno izpolnjeni pogoji za razglasitev te krize zaradi cen električne energije, bi moral imeti Svet možnost, da na predlog Komisije podaljša obdobje veljavnosti izvedbenega sklepa. Prenos izvedbenih pooblastil na Svet je upravičen zaradi pomembnih horizontalnih posledic sklepa o razglasitvi krize zaradi cen električne energije za države članice, da se omogočijo razširjene možnosti za javne posege v določanje cen za dobavo električne energije. Take posledice so pomembne glede števila zadevnih odjemalcev in pomena kategorij takih odjemalcev. Prenos izvedbenih pooblastil na Svet ustrezno upošteva tudi politično naravo takega sklepa o razglasitvi krize zaradi cen električne energije, ki zahteva občutljivo ravnovesje različnih političnih vidikov, ki so bistveni za sklep držav članic za izvedbo določanja cen za energijo. V primeru ranljivih odjemalcev in odjemalcev, ki živijo v energetski revščini, bi lahko regulacija cen, ki bi jo uporabljale države članice, zajemala 100 % cene v skladu s členom 5 Direktive (EU) 2019/944. V vsakem primeru pa bi bilo treba z razglasitvijo krize zaradi cen električne energije na regionalni ravni ali na ravni Unije zagotoviti enake konkurenčne pogoje v vseh državah članicah, ki jih odločitev zadeva, da ne bi bilo neupravičenega izkrivljanja notranjega trga.

(29)

Države članice bi morale imeti možnost, da v času krize v zvezi z električno energijo in ob izjemno velikih zvišanjih cen v skladu s členoma 107 in 108 PDEU industrijskim odjemalcem zagotovijo podporo za dodatne stroške električne energije.

(30)

Ker Estonija, Latvija in Litva še niso sinhronizirane z elektroenergetskim sistemom Unije, se soočajo z zelo specifičnimi izzivi pri organizaciji izravnalnih trgov in tržnem naročanju pomožnih storitev. Napredek v smeri sinhronizacije sicer poteka, pri tem pa je eden od ključnih predpogojev za stabilno sinhrono obratovanje sistema razpoložljivost zadostnih rezerv izravnalne moči za regulacijo frekvence. Ker pa so baltske države za upravljanje frekvenc odvisne od sinhronega območja Rusije, še niso mogle razviti lastnega delujočega izravnalnega trga. Ruska vojna agresija proti Ukrajini je tveganje za zanesljivost oskrbe, ki je posledica odsotnosti lastnih izravnalnih trgov, še znatno povečala. Estonijo, Latvijo in Litvo bi bilo zato treba izvzeti tudi iz zahtev nekaterih določb člena 40(4) in člena 54(2) Direktive (EU) 2019/944, kolikor bi bilo to potrebno za zagotovitev varnosti sistema v prehodnem obdobju. Prehodna obdobja za Estonijo, Latvijo in Litvo bi bilo treba po sinhronizaciji čim prej postopno odpraviti in izkoristiti za razvoj ustreznih tržnih instrumentov, ki ponujajo kratkoročne rezerve za izravnavo in druge nujne pomožne storitve, ter bi morala biti omejena na čas, ki je potreben za ta proces.

(31)

Glede na to, da ciprski prenosni sistem ni povezan s sistemom nobene druge države članice, se Ciper sooča z zelo specifičnimi izzivi pri organizaciji izravnalnih trgov in tržnem naročanju pomožnih storitev. Ciper bi bilo zato treba izvzeti iz zahtev iz člena 40(4) in člena 54(2) Direktive (EU) 2019/944, kolikor bi bilo to potrebno za zagotovitev varnosti sistema v prehodnem obdobju, to je dokler ciprski prenosni sistem ne bo povezan s sistemi drugih držav članic s povezovalnimi vodi.

(32)

Ta direktiva določa pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (16). Države članice bi morale zagotoviti izpolnjevanje vseh načel in obveznosti v zvezi z varstvom osebnih podatkov iz Uredbe (EU) 2016/679, tudi glede najmanjšega obsega podatkov. Kadar je cilj te direktive mogoče doseči brez obdelave osebnih podatkov, bi morali upravljavci podatkov uporabiti anonimizirane in zbirne podatke.

(33)

Kolikor kateri koli od ukrepov, predvidenih s to direktivo, pomeni državno pomoč, določbe o takih ukrepih ne posegajo v uporabo členov 107 in 108 PDEU. Komisija je pristojna za ocenjevanje združljivosti državne pomoči z notranjim trgom.

(34)

Direktivi (EU) 2018/2001 in (EU) 2019/944 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(35)

Ker cilja te direktive, in sicer izboljšati zasnovo povezanega trga električne energije in zlasti preprečiti neupravičeno visoke cene električne energije, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –

(1)

člen 2 se spremeni:

(2)

člen 4 se nadomesti z naslednjim:

(3)

vstavi se naslednji člen:

(4)

člen 11 se spremeni:

(5)

vstavi se naslednji člen:

(6)

vstavi se naslednji člen:

(7)

v členu 27 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

(8)

doda se naslednji člen:

(9)

vstavi se naslednji člen:

(10)

v členu 31 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:

(11)

v členu 33 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

(*2)  Direktiva 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva (UL L 307, 28.10.2014, str. 1).“;"

(12)

člen 59 se spremeni:

(13)

v členu 66 se dodata naslednja odstavka:

(14)

vstavi se naslednji člen:

(15)

v členu 69 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: