ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 199

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 66
9. avgust 2023


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

MEDNARODNI SPORAZUMI

 

*

Sklep Sveta (SZVP) 2023/1614 z dne 10. julija 2023 o podpisu in sklenitvi, v imenu Unije, Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Republiko Sejšeli, da se državi članici Evropske unije olajša premestitev oseb, ki so bile v skladu z njenim nacionalnim pravom prijete in pridržane zaradi sodelovanja pri kršitvah embarga Združenih narodov na orožje za Somalijo ali pri trgovini s prepovedanimi drogami pred obalo Somalije

1

 

 

PREVOD – Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Republiko Sejšeli, da se državi članici Evropske unije olajša premestitev oseb, ki so bile v skladu z njenim nacionalnim pravom prijete in pridržane zaradi sodelovanja pri kršitvah embarga Združenih narodov na orožje za Somalijo ali pri trgovini s prepovedanimi drogami pred obalo Somalije

3

 

 

UREDBE

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2023/1615 z dne 3. maja 2023 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/23 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo pogoje, pod katerimi se morajo nadomestilo, denarni ekvivalent takšnega nadomestila ali kateri koli prihodek, ki so dolgovani v skladu s členom 63(1) navedene uredbe, prenesti na stranke in posredne stranke, ter pogoje, pod katerimi se prenos šteje za sorazmernega ( 1 )

9

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2023/1616 z dne 3. maja 2023 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/23 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo okoliščine, v katerih se oseba šteje za neodvisno od organa za reševanje in od centralne nasprotne stranke, metodologijo za ocenjevanje vrednosti sredstev in obveznosti centralne nasprotne stranke, ločitev vrednotenj, metodologijo za izračun blažilnika za dodatne izgube, ki se vključi v začasna vrednotenja, ter metodologijo za izvajanje vrednotenja za uporabo načela noben upnik ne sme biti na slabšem ( 1 )

14

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/1617 z dne 8. avgusta 2023 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2021/2011 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz kablov iz optičnih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

34

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/1618 z dne 8. avgusta 2023 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz volframovega karbida, taljenega volframovega karbida in volframovega karbida z dodatkom kovinskega prahu s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta

48

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/1619 z dne 8. avgusta 2023 o začasnih nujnih ukrepih, ki odstopajo od nekaterih določb uredb (EU) št. 1308/2013 in (EU) 2021/2117 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z letom 2023, za reševanje specifičnih problemov v sektorju sadja in zelenjave ter v vinskem sektorju, ki so jih povzročili neugodni vremenski dogodki

96

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/1620 z dne 8. avgusta 2023 o začasnih nujnih ukrepih, ki za leto 2023 odstopajo od nekaterih določb Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta, za reševanje specifičnih problemov v sektorju sadja in zelenjave, ki so jih povzročili neugodni vremenski dogodki, ter o ukrepih v zvezi z njimi

101

 

 

SKLEPI

 

*

Sklep št. 1/2023 specializiranega odbora, ustanovljenega s členom 8(1)(r) Sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani, z dne 19. junija 2023 o določitvi standardnega obrazca za zaprosila za medsebojno pomoč [2023/1621]

103

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

MEDNARODNI SPORAZUMI

9.8.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

L 199/1


SKLEP SVETA (SZVP) 2023/1614

z dne 10. julija 2023

o podpisu in sklenitvi, v imenu Unije, Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Republiko Sejšeli, da se državi članici Evropske unije olajša premestitev oseb, ki so bile v skladu z njenim nacionalnim pravom prijete in pridržane zaradi sodelovanja pri kršitvah embarga Združenih narodov na orožje za Somalijo ali pri trgovini s prepovedanimi drogami pred obalo Somalije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 37 Pogodbe v povezavi s členom 218(5) in (6) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 22. decembra 2020 s Sklepom (SZVP) 2020/2188 (1) podaljšal vojaško operacijo Evropske unije kot prispevek k odvračanju, preprečevanju in zatiranju piratstva in oboroženih ropov pred somalsko obalo (Atalanta), ustanovljeno s Skupnim ukrepom Sveta 2008/851/SZVP (2), do 31. decembra 2022 ter razširil njen mandat na sekundarni izvršilni nalogi prispevanja k izvajanju embarga Združenih narodov na orožje za Somalijo in k preprečevanju trgovine s prepovedanimi drogami pred obalo Somalije.

(2)

Skupni ukrep 2008/851/SZVP določa, da se lahko s tretjimi državami sklenejo sporazumi na podlagi pooblastil, ki jih Svet izda za vsak primer posebej, da se državi članici olajša premestitev oseb, ki so bile v skladu z njenim nacionalnim pravom prijete in pridržane zaradi sodelovanja pri kršitvah embarga Združenih narodov na orožje za Somalijo ali pri trgovini s prepovedanimi drogami pred obalo Somalije, z namenom pregona takšnih oseb. Takšni sporazumi morajo vključevati pogoje za premestitev teh oseb v skladu z ustreznim mednarodnim pravom, zlasti mednarodnim pravom o človekovih pravicah, da bi zlasti zagotovili, da za zadevne osebe ne bo izvedena smrtna kazen, mučenje ali kruto, nečloveško ali poniževalno ravnanje.“

(3)

Svet je 20. maja 2021 sprejel sklep, s katerim je pooblastil visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, da začne pogajanja za sklenitev sporazuma z Republiko Sejšeli, da se državi članici olajša premestitev oseb, ki so bile v skladu z njenim nacionalnim pravom prijete in pridržane zaradi sodelovanja pri kršitvah embarga Združenih narodov na orožje za Somalijo ali pri trgovini s prepovedanimi drogami pred obalo Somalije.

(4)

Svet je 12. decembra 2022 s Sklepom (SZVP) 2022/2441 (3) preimenoval operacijo Atalanta v „EUNAVFOR ATALANTA“, njen mandat podaljšal do 31. decembra 2024 in odločil, da bo pri izvajanju istih nalog prispevala k pomorski varnosti v zahodnem Indijskem oceanu in Rdečem morju.

(5)

Na podlagi pooblastila, ki ga je Svet izdal 20. maja 2021, je bil med Unijo in Republiko Sejšeli dosežen sporazum.

(6)

Sporazum med Unijo in Republiko Sejšeli bi bilo treba odobriti v imenu Unije –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Republiko Sejšeli, da se državi članici Evropske unije olajša premestitev oseb, ki so bile v skladu z njenim nacionalnim pravom prijete in pridržane zaradi sodelovanja pri kršitvah embarga Združenih narodov na orožje za Somalijo ali pri trgovini s prepovedanimi drogami pred obalo Somalije (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), se odobri v imenu Unije (4).

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Sporazuma, ki je za Unijo zavezujoč.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 10. julija 2023

Za Svet

predsednik

P. NAVARRO RÍOS


(1)  Sklep Sveta (SZVP) 2020/2188 z dne 22. decembra 2020 o spremembi Skupnega ukrepa 2008/851/SZVP o vojaški operaciji Evropske unije kot prispevku k odvračanju, preprečevanju in zatiranju piratstva in oboroženih ropov pred somalsko obalo (UL L 435, 23.12.2020, str. 74).

(2)  Skupni ukrep Sveta 2008/851/SZVP z dne 10. novembra 2008 o vojaški operaciji Evropske unije kot prispevku k pomorski varnosti v zahodnem Indijskem oceanu in Rdečem morju (EUNAVFOR ATALANTA) (UL L 301, 12.11.2008, str. 33).

(3)  Sklep Sveta (SZVP) 2022/2441 z dne 12. decembra 2022 o spremembi Skupnega ukrepa 2008/851/SZVP o vojaški operaciji Evropske unije kot prispevku k odvračanju, preprečevanju in zatiranju piratstva in oboroženih ropov pred somalsko obalo (UL L 319, 13.12.2022, str. 80).

(4)  Glej stran 3 tega Uradnega lista.


9.8.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

L 199/3


PREVOD

SPORAZUM

v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Republiko Sejšeli, da se državi članici Evropske unije olajša premestitev oseb, ki so bile v skladu z njenim nacionalnim pravom prijete in pridržane zaradi sodelovanja pri kršitvah embarga Združenih narodov na orožje za Somalijo ali pri trgovini s prepovedanimi drogami pred obalo Somalije

A.   Pismo Evropske unije

Bruselj, 19. julija 2023

Nj.Eksc. Sylvestre RADEGONDE

Minister za zunanje zadeve in turizem – Republika Sejšeli

Vaša Ekscelenca,

Evropska unija (v nadaljnjem besedilu: EU) izvaja vojaško operacijo, ki prispeva k pomorski varnosti v zahodnem Indijskem oceanu in Rdečem morju (v nadaljnjem besedilu: operacija Atalanta).

EU je tej vojaški operaciji naložila dodatni nalogi, in sicer da prispeva k izvajanju embarga Združenih narodov na orožje pred obalo Somalije v skladu z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 2182 iz leta 2014 in k preprečevanju nedovoljene trgovine s prepovedanimi drogami pred obalo Somalije v okviru Konvencije Združenih narodov zoper nezakonit promet prepovedanih drog in psihotropnih snovi z dne 20. decembra 1988.

Glede na navedeno mi je v čast predlagati, da bi EU in Republika Sejšeli nadalje utrdili svoje odlične odnose in s tem prispevali k miru, varnosti in pravni državi na območju Indijskega oceana, zlasti pred obalo Somalije, in sicer s sklenitvijo sporazuma v obliki izmenjave pisem, da bi se državi članici EU olajšala premestitev oseb, ki so bile v skladu z njenim nacionalnim pravom prijete in pridržane zaradi sodelovanja pri kršitvah embarga Združenih narodov na orožje za Somalijo ali pri trgovini s prepovedanimi drogami pred obalo Somalije, ki se glasi:

„Ta sporazum temelji na spodaj navedenih načelih.

EU in Republika Sejšeli:

(a)

ponovno potrjujeta svojo zavezanost ohranjanju pravnega reda za morja in oceane, ki temelji na načelih mednarodnega prava, kot je razvidno zlasti iz Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS), sestavljene 10. decembra 1982 v Montego Bayu;

(b)

izpostavljata nujno potrebo po mednarodnem sodelovanju pri zatiranju nedovoljenega pomorskega prometa s prepovedanimi drogami, zlasti pred obalo Somalije, ki je v Konvenciji Združenih narodov zoper nezakonit promet prepovedanih drog in psihotropnih snovi, sprejeti 20. decembra 1988 na Dunaju, in zlasti v členu 17 Konvencije v zvezi z ‚nedovoljenim prometom po morju‘, opredeljena kot nezakonita dejavnost;

(c)

opozarjata, da navedena konvencija med drugim določa, da njene pogodbenice preučijo možnost sklenitve dvostranskih ali regionalnih sporazumov ali dogovorov za izvajanje ali povečanje učinkovitosti določb člena 17 Konvencije v zvezi z ‚nedovoljenim prometom po morju‘;

(d)

poudarjata nujnost mednarodnega sodelovanja pri izvajanju embarga Združenih narodov na orožje pred obalo Somalije v skladu z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov (RVSZN) 2662 (2022), s katero so bile obnovljene določbe iz točke 15 RVSZN 2182 (2014), države pa so bile pooblaščene, da bodisi same bodisi v okviru prostovoljnih večnacionalnih pomorskih partnerstev brez nepotrebnega odlašanja v somalskih teritorialnih vodah in na odprtem morju pred obalo Somalije, ki sega do Arabskega morja in Perzijskega zaliva ter ju tudi zajema, pregledujejo plovila, namenjena v Somalijo ali iz nje, za katera utemeljeno sumijo, da v Somalijo neposredno ali posredno prevažajo orožje ali vojaško opremo, kar pomeni kršitev embarga na orožje za Somalijo, ter

(e)

navajata, da lahko države članice EU, ki sodelujejo v operaciji Atalanta, v okviru nacionalnih pristojnosti na podlagi svojega nacionalnega prava primejo, pridržijo in v tretjo državo premestijo osebe, vpletene v trgovino z orožjem ali trgovino s prepovedanimi drogami, EU pa lahko z zadevno tretjo državo sklene sporazume, da se državi članici EU olajša premestitev oseb, ki so bile na podlagi njenega nacionalnega prava prijete in pridržane zaradi sodelovanja pri kršitvah embarga Združenih narodov na orožje za Somalijo ali pri trgovini s prepovedanimi drogami pred obalo Somalije, z namenom pregona takšnih oseb.

Poleg tega se EU in Republika Sejšeli strinjata o naslednjem:

1.

Vlada Republike Sejšeli lahko državi članici EU, ki prispeva k operaciji Atalanta, dovoli premestitev v Republiko Sejšeli osumljenih preprodajalcev orožja ali prepovedanih drog, ki so bili v okviru operacije Atalanta prijeti v izključni ekonomski coni, teritorialnem morju, otoških in notranjih vodah Republike Sejšeli. Republika Sejšeli to dovoljenje po lastni presoji razširi na plovila, ki plujejo pod zastavo Sejšelov, in sejšelske državljane na plovilih, ki ne plujejo pod zastavo Sejšelov, zunaj navedenih meja ter v drugih okoliščinah na odprtem morju.

2.

EU se zaveda omejenih zmogljivosti Republike Sejšeli za sprejemanje zahtev za premestitev, pridržanje, kazenski pregon in izvajanje zaporne kazni osumljenih preprodajalcev orožja in prepovedanih drog ter zato Republiki Sejšeli nudi finančno, kadrovsko, materialno, logistično, zakonodajno in infrastrukturno pomoč za pridržanje, izvajanje zaporne kazni, oskrbo, preiskovanje, kazenski pregon, sojenje in repatriacijo osumljenih ali obsojenih preprodajalcev orožja in prepovedanih drog. Republika Sejšeli in EU lahko po potrebi začneta pogajanja o nadaljnjih izvedbenih določbah v zvezi s finančnimi zadevami za izvajanje te določbe.

3.

Če se Republika Sejšeli in država članica EU, ki je premestila osumljene preprodajalce orožja ali prepovedanih drog v Republiko Sejšeli, ne dogovorita drugače, je glavna kontaktna oseba za Republiko Sejšeli pri izvajanju tega sporazuma uradnik za zvezo operacije Atalanta.

4.

Če se Republika Sejšeli strinja s premestitvijo zapornika v skladu s točko 1, mora sejšelski generalni državni tožilec v desetih delovnih dneh od izteka odredbe pristojnega sodišča o pridržanju premeščenih osumljencev odločiti, ali je na voljo dovolj dokazov za kazenski pregon.

5.

Država članica EU, ki je v Republiko Sejšeli premestila osumljene preprodajalce orožja ali prepovedanih drog, na zahtevo Republike Sejšeli nemudoma zagotovi, da se premeščene osebe premestijo nazaj v državo izvora ali katero koli drugo ustrezno državo v desetih dneh po tem, ko je bila država članica EU o takšni odločitvi obveščena, v primeru:

(a)

da sejšelski generalni državni tožilec odloči, da za kazenski pregon ni na voljo dovolj dokazov;

(b)

da se Republika Sejšeli odloči, da ne želi več kazensko preganjati premeščenih oseb;

(c)

da je v zvezi z očitanimi kaznivimi dejanji izrečena oprostilna sodba ali je obtožnica zavrnjena ali se zadeva kako drugače zaključi, ali

(d)

da so zadevne osebe prestale zaporno kazen ali so bile premeščene v državo izvora ali katero koli drugo državo zaradi prestajanja zaporne kazni v skladu z ustreznimi sporazumi.

6.

EU in vlada Republike Sejšeli soglašata, da bi bilo treba premeščene osebe v primeru vsakršne ustrezne zahteve Republike Sejšeli na podlagi točke 5 do njihove nadaljnje premestitve nastaniti v za to namenjenih objektih na Sejšelih.

7.

EU in vlada Republike Sejšeli se poleg tega strinjata, da v zvezi s premeščenimi osebami veljajo naslednja jamstva:

(a)

premeščene osebe se obravnavajo humano, niso podvržene mučenju ali okrutnemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju ali smrtni kazni ter imajo na voljo ustrezno namestitev in prehrano, dostop do zdravstvene oskrbe in lahko opravljajo verske obrede,

(b)

premeščene osebe so takoj privedene pred sodnika ali drugo uradno osebo, zakonsko pooblaščeno za izvrševanje sodne oblasti, ki brez odlašanja odloči o zakonitosti njihovega pridržanja in odredi njihovo izpustitev, če pridržanje ni zakonito,

(c)

premeščene osebe imajo pravico, da se jim sodi v razumnem roku ali se jih izpustiti,

(d)

premeščene osebe imajo pri določanju kakršnih koli kazenskih obtožb zoper njih pravico do poštenega in javnega zaslišanja, ki ga opravi pristojno, neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče,

(e)

premeščene osebe, obdolžene kaznivega dejanja, veljajo za nedolžne, dokler ni v skladu z zakonom dokazana njihova krivda,

(f)

premeščene osebe imajo pri določanju kakršnih koli kazenskih obtožb zoper njih povsem enakopravno pravico do naslednjih minimalnih jamstev:

(i)

da so pravočasno in natančno obveščene o naravi obtožbe zoper njih, v jeziku, ki ga razumejo;

(ii)

da imajo na voljo dovolj časa in možnosti za pripravo svoje obrambe in da so lahko v stiku z zastopnikom, ki ga same izberejo;

(iii)

da se branijo same ali prek zagovornika po lastni izbiri; da so obveščene o tej pravici, če nimajo zagovornika, ter da se jim v vsakem primeru dodeli zagovornik, če je to v interesu pravice, ter da se jim v vsakem takem primeru zagovornik dodeli brezplačno, če nimajo dovolj sredstev za njegovo plačilo;

(iv)

da preučijo ali zahtevajo preučitev vseh dokazov zoper njih, vključno z zapriseženimi izjavami prič, ki so jih pridržale, ter da so priče v njihovo korist navzoče in zaslišane pod enakimi pogoji, kot so jih imele priče proti njim;

(v)

da imajo brezplačno pomoč tolmača, če ne razumejo ali ne govorijo jezika, ki ga uporablja sodišče, ter

(vi)

da niso prisiljene pričati proti sebi ali priznati krivde;

(g)

premeščene osebe, obsojene kaznivega dejanja, lahko uveljavljajo pravico, da njihovo obsodbo ali kazen v skladu s sejšelskim pravom ponovno preuči sodišče na višji stopnji ali da na to sodišče vložijo pritožbo, ter

(h)

Republika Sejšeli nobene premeščene osebe ne premesti v nobeno drugo državo brez predhodne pisne privolitve države članice EU, ki je premeščeno osebo pripeljala v Republiko Sejšeli.

8.

Spore, ki nastanejo zaradi izvajanja ali razlage tega sporazuma, EU in vlada Republike Sejšeli rešujeta s pogajanji po diplomatski poti.

9.

Ta sporazum se lahko spremeni s pisnim soglasjem med EU in Republiko Sejšeli. Spremembe začnejo veljati na datum, o katerem se dogovorita EU in Republika Sejšeli.

10.

Ta sporazum lahko kadar koli odpove tako EU kot Republika Sejšeli, in sicer s pisnim uradnim obvestilom o nameri glede odpovedi, ki ga naslovi na drugo pogodbenico. Odpoved začne veljati šest mesecev po datumu prejema uradnega obvestila. Odpoved tega sporazuma ne vpliva na pravice pogodbenic, ki izhajajo iz izvajanja tega sporazuma pred odpovedjo, vključno s pravicami premeščenih oseb, ki so v trenutku, ko začne odpoved učinkovati, pridržane ali kazensko preganjane s strani Republike Sejšeli; odpoved prav tako ne vpliva na nobeno drugo obveznost iz tega sporazuma, vključno s finančnimi obveznostmi, razen če se EU in Republika Sejšeli dogovorita drugače.“

Vaša ekscelenca,

Če so zgoraj navedena načela in ureditve sprejemljivi za Republiko Sejšeli, mi je v čast predlagati, da to pismo in zadevni odgovor Vaše ekscelence predstavljata pravno zavezujoč mednarodni sporazum med Evropsko unijo in Republiko Sejšeli, ki bo začel veljati na dan prejema vašega pisnega odgovora.

Sprejmite, Vaša ekscelenca, izraze mojega odličnega spoštovanja.

S spoštovanjem,

Za Evropsko unijo

Josep BORRELL FONTELLES

B.   Pismo Republike Sejšeli

Victoria, 3. avgusta 2023

Josep BORRELL FONTELLES

Visoki predstavnik Evropske unije

za zunanje zadeve in varnostno politiko Vaša ekscelenca,

V čast mi je potrditi prejem vašega pisma z dne 19. julija 2023, v katerem je predlagan sporazum med Republiko Sejšeli in Evropsko unijo v obliki izmenjave pisem, da bi se državi članici EU olajšala premestitev oseb, ki so bile v skladu z njenim nacionalnim pravom prijete in pridržane zaradi sodelovanja pri kršitvah embarga Združenih narodov na orožje za Somalijo ali pri trgovini s prepovedanimi drogami pred obalo Somalije, ki se glasi:

„Ta sporazum temelji na spodaj navedenih načelih.

EU in Republika Sejšeli:

(a)

ponovno potrjujeta svojo zavezanost ohranjanju pravnega reda za morja in oceane, ki temelji na načelih mednarodnega prava, kot je razvidno zlasti iz Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS), sestavljene 10. decembra 1982 v Montego Bayu;

(b)

izpostavljata nujno potrebo po mednarodnem sodelovanju pri zatiranju nedovoljenega pomorskega prometa s prepovedanimi drogami, zlasti pred obalo Somalije, ki je v Konvenciji Združenih narodov zoper nezakonit promet prepovedanih drog in psihotropnih snovi, sprejeti 20. decembra 1988 na Dunaju, in zlasti v členu 17 Konvencije v zvezi z ‚nedovoljenim prometom po morju‘, opredeljena kot nezakonita dejavnost;

(c)

opozarjata, da navedena konvencija med drugim določa, da njene pogodbenice preučijo možnost sklenitve dvostranskih ali regionalnih sporazumov ali dogovorov za izvajanje ali povečanje učinkovitosti določb člena 17 Konvencije v zvezi z ‚nedovoljenim prometom po morju‘;

(d)

poudarjata nujnost mednarodnega sodelovanja pri izvajanju embarga Združenih narodov na orožje pred obalo Somalije v skladu z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov (RVSZN) 2662 (2022), s katero so bile obnovljene določbe iz točke 15 RVSZN 2182 (2014), države pa so bile pooblaščene, da bodisi same bodisi v okviru prostovoljnih večnacionalnih pomorskih partnerstev brez nepotrebnega odlašanja v somalskih teritorialnih vodah in na odprtem morju pred obalo Somalije, ki sega do Arabskega morja in Perzijskega zaliva ter ju tudi zajema, pregledujejo plovila, namenjena v Somalijo ali iz nje, za katera utemeljeno sumijo, da v Somalijo neposredno ali posredno prevažajo orožje ali vojaško opremo, kar pomeni kršitev embarga na orožje za Somalijo, ter

(e)

navajata, da lahko države članice EU, ki sodelujejo v operaciji Atalanta, v okviru nacionalnih pristojnosti na podlagi notranjega prava primejo, pridržijo in v tretjo državo premestijo osebe, vpletene v trgovino z orožjem ali trgovino s prepovedanimi drogami, EU pa lahko z zadevno tretjo državo sklene sporazume, da se državam članicam EU olajša premestitev oseb, ki so bile v skladu z njihovim nacionalnim pravom prijete in pridržane zaradi sodelovanja pri kršitvah embarga Združenih narodov na orožje za Somalijo ali pri trgovini s prepovedanimi drogami pred obalo Somalije, z namenom pregona takšnih oseb.

Poleg tega se EU in Republika Sejšeli strinjata o naslednjem:

1.

Vlada Republike Sejšeli lahko državi članici EU, ki prispeva k operaciji Atalanta, dovoli premestitev v Republiko Sejšeli osumljenih preprodajalcev orožja ali prepovedanih drog, ki so bili v okviru operacije Atalanta prijeti v izključni ekonomski coni, teritorialnem morju, otoških in notranjih vodah Republike Sejšeli. Republika Sejšeli to dovoljenje po lastni presoji razširi na plovila, ki plujejo pod zastavo Sejšelov, in sejšelske državljane na plovilih, ki ne plujejo pod zastavo Sejšelov, zunaj navedenih meja ter v drugih okoliščinah na odprtem morju.

2.

EU se zaveda omejenih zmogljivosti Republike Sejšeli za sprejemanje zahtev za premestitev, pridržanje, kazenski pregon in izvajanje zaporne kazni osumljenih preprodajalcev orožja in prepovedanih drog ter zato Republiki Sejšeli nudi finančno, kadrovsko, materialno, logistično, zakonodajno in infrastrukturno pomoč za pridržanje, izvajanje zaporne kazni, oskrbo, preiskovanje, kazenski pregon, sojenje in repatriacijo osumljenih ali obsojenih preprodajalcev orožja in prepovedanih drog. Republika Sejšeli in EU lahko po potrebi začneta pogajanja o nadaljnjih izvedbenih določbah v zvezi s finančnimi zadevami za izvajanje te določbe.

3.

Če se Republika Sejšeli in država članica EU, ki je premestila osumljene preprodajalce orožja ali prepovedanih drog v Republiko Sejšeli, ne dogovorita drugače, je glavna kontaktna oseba za Republiko Sejšeli pri izvajanju tega sporazuma uradnik za zvezo operacije Atalanta.

4.

Če se Republika Sejšeli strinja s premestitvijo zapornika v skladu s točko 1, mora sejšelski generalni državni tožilec v desetih delovnih dneh od izteka odredbe pristojnega sodišča o pridržanju premeščenih osumljencev odločiti, ali je na voljo dovolj dokazov za kazenski pregon.

5.

Država članica EU, ki je v Republiko Sejšeli premestila osumljene preprodajalce orožja ali prepovedanih drog, na zahtevo Republike Sejšeli nemudoma zagotovi, da se premeščene osebe premestijo nazaj v državo izvora ali katero koli drugo ustrezno državo v desetih dneh po tem, ko je bila država članica EU o takšni odločitvi obveščena, v primeru:

(a)

da sejšelski generalni državni tožilec odloči, da za kazenski pregon ni na voljo dovolj dokazov;

(b)

da se Republika Sejšeli odloči, da ne želi več kazensko preganjati premeščenih oseb;

(c)

da je v zvezi z očitanimi kaznivimi dejanji izrečena oprostilna sodba ali je obtožnica zavrnjena ali se zadeva kako drugače zaključi; ali

(d)

da so zadevne osebe prestale zaporno kazen ali so bile premeščene v državo izvora ali katero koli drugo državo zaradi prestajanja zaporne kazni v skladu z ustreznimi sporazumi.

6.

EU in vlada Republike Sejšeli soglašata, da bi bilo treba premeščene osebe v primeru vsakršne ustrezne zahteve Republike Sejšeli na podlagi točke 5 do njihove nadaljnje premestitve nastaniti v za to namenjenih objektih na Sejšelih.

7.

EU in vlada Republike Sejšeli se poleg tega strinjata, da v zvezi s premeščenimi osebami veljajo naslednja jamstva:

(a)

premeščene osebe se obravnavajo humano, niso podvržene mučenju ali okrutnemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju ali smrtni kazni ter imajo na voljo ustrezno namestitev in prehrano, dostop do zdravstvene oskrbe in lahko opravljajo verske obrede,

(b)

premeščene osebe so takoj privedene pred sodnika ali drugo uradno osebo, zakonsko pooblaščeno za izvrševanje sodne oblasti, ki brez odlašanja odloči o zakonitosti njihovega pridržanja in odredi njihovo izpustitev, če pridržanje ni zakonito,

(c)

premeščene osebe imajo pravico, da se jim sodi v razumnem roku ali se jih izpustiti,

(d)

premeščene osebe imajo pri določanju kakršnih koli kazenskih obtožb zoper njih pravico do poštenega in javnega zaslišanja, ki ga opravi pristojno, neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče,

(e)

premeščene osebe, obdolžene kaznivega dejanja, veljajo za nedolžne, dokler ni v skladu z zakonom dokazana njihova krivda,

(f)

premeščene osebe imajo pri določanju kakršnih koli kazenskih obtožb zoper njih povsem enakopravno pravico do naslednjih minimalnih jamstev:

(i)

da so pravočasno in natančno obveščene o naravi obtožbe zoper njih, v jeziku, ki ga razumejo;

(ii)

da imajo na voljo dovolj časa in možnosti za pripravo svoje obrambe in da so lahko v stiku z zastopnikom, ki ga same izberejo;

(iii)

da se branijo same ali prek zagovornika po lastni izbiri; da so obveščene o tej pravici, če nimajo zagovornika, ter da se jim v vsakem primeru dodeli zagovornik, če je to v interesu pravice, ter da se jim v vsakem takem primeru zagovornik dodeli brezplačno, če nimajo dovolj sredstev za njegovo plačilo;

(iv)

da preučijo ali zahtevajo preučitev vseh dokazov zoper njih, vključno z zapriseženimi izjavami prič, ki so jih pridržale, ter da so priče v njihovo korist navzoče in zaslišane pod enakimi pogoji, kot so jih imele priče proti njim;

(v)

da imajo brezplačno pomoč tolmača, če ne razumejo ali ne govorijo jezika, ki ga uporablja sodišče, ter

(vi)

da niso prisiljene pričati proti sebi ali priznati krivde;

(g)

premeščene osebe, obsojene kaznivega dejanja, lahko uveljavljajo pravico, da njihovo obsodbo ali kazen v skladu s sejšelskim pravom ponovno preuči sodišče na višji stopnji ali da na to sodišče vložijo pritožbo, ter

(h)

Republika Sejšeli nobene premeščene osebe ne premesti v nobeno drugo državo brez predhodne pisne privolitve države članice EU, ki je premeščeno osebo pripeljala v Republiko Sejšeli.

8.

Spore, ki nastanejo zaradi izvajanja ali razlage tega sporazuma, EU in vlada Republike Sejšeli rešujeta s pogajanji po diplomatski poti.

9.

Ta sporazum se lahko spremeni s pisnim soglasjem med EU in Republiko Sejšeli. Spremembe začnejo veljati na datum, o katerem se dogovorita EU in Republika Sejšeli.

10.

Ta sporazum lahko kadar koli odpove tako EU kot Republika Sejšeli, in sicer s pisnim uradnim obvestilom o nameri glede odpovedi, ki ga naslovi na drugo pogodbenico. Odpoved začne veljati šest mesecev po datumu prejema uradnega obvestila. Odpoved tega sporazuma ne vpliva na pravice pogodbenic, ki izhajajo iz izvajanja tega sporazuma pred odpovedjo, vključno s pravicami premeščenih oseb, ki so v trenutku, ko začne odpoved učinkovati, pridržane ali kazensko preganjane s strani Republike Sejšeli; odpoved prav tako ne vpliva na nobeno drugo obveznost iz tega sporazuma, vključno s finančnimi obveznostmi, razen če se EU in Republika Sejšeli dogovorita drugače.“

V čast mi je, da vam lahko v imenu Republike Sejšeli sporočim, da je Sporazum, predlagan v vašem pismu, sprejemljiv za Republiko Sejšeli.

Pismo Vaše ekscelence in ta odgovor predstavljata pravno zavezujoč mednarodni sporazum med Evropsko unijo in Republiko Sejšeli, ki bo začel veljati na dan prejema tega pisnega odgovora.

Sprejmite, Vaša ekscelenca, izraze mojega odličnega spoštovanja.

S spoštovanjem,

Za Republiko Sejšeli

Sylvestre RADEGONDE


UREDBE

9.8.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

L 199/9


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/1615

z dne 3. maja 2023

o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/23 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo pogoje, pod katerimi se morajo nadomestilo, denarni ekvivalent takšnega nadomestila ali kateri koli prihodek, ki so dolgovani v skladu s členom 63(1) navedene uredbe, prenesti na stranke in posredne stranke, ter pogoje, pod katerimi se prenos šteje za sorazmernega

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/23 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o okviru za sanacijo in reševanje centralnih nasprotnih strank ter spremembi uredb (EU) št. 1095/2010, (EU) št. 648/2012, (EU) št. 600/2014, (EU) št. 806/2014 in (EU) 2015/2365 ter direktiv 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2007/36/ES, 2014/59/EU in (EU) 2017/1132 (1) ter zlasti člena 63(2), tretji pododstavek, Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 63 Uredbe (EU) 2021/23 določa, da pogodbeni dogovori, ki klirinškim članom omogočajo, da na svoje stranke prenesejo negativne posledice instrumentov za reševanje, na enakovredni in sorazmerni osnovi vključujejo tudi pravico strank do kakršne koli odškodnine ali nadomestila, ki ga klirinški člani prejmejo v skladu s členom 27(6) Uredbe (EU) 2021/23, ali kakršnega koli denarnega ekvivalenta takšne odškodnine ali nadomestila ali katerega koli prihodka, ki ga prejmejo na podlagi zahtevka, vloženega v skladu s členom 62 Uredbe (EU) 2021/23 (v nadaljnjem besedilu: povračilo), v kolikor je takšen prihodek povezan s pozicijami strank in njihovimi prispevki, ter da se navedene določbe uporabljajo tudi za pogodbene dogovore med strankami in posrednimi strankami, ki svojim strankam zagotavljajo posredne klirinške storitve.

(2)

Da bi bilo povračilo razdeljeno na enakovredni in sorazmerni osnovi, bi morali ponudniki klirinških storitev zadevnim uporabnikom klirinških storitev razdeliti različne oblike povračila na pošten in nediskriminatoren način. Del povračila, ki ga prejme vsak zadevni uporabnik klirinških storitev, bi moral biti sorazmeren s prispevkom takega uporabnika klirinških storitev k reševanju CNS, do katere je imel posreden dostop prek zadevnega ponudnika klirinških storitev, kadar tak prispevek privede do plačila v skladu s členom 27(6) ali členom 62 Uredbe (EU) 2021/23 (v nadaljnjem besedilu: upravičeni prispevek). Iz istega razloga bi morali uporabniki klirinških storitev prejeti povračilo brez poravnave, razen če ima uporabnik klirinških storitev zapadlo in plačljivo obveznost do ponudnika klirinških storitev, za katerega hkrati velja obveznost, da mora prenesti povračilo na tega uporabnika klirinških storitev. Da pa se prepreči, da bi taka poravnava ali pobot povzročil neupravičeno zmanjšanje zneskov, ki se dolgujejo uporabnikom klirinških storitev nižje v verigi kliringa, bi bilo treba, kadar je prejemnik tudi ponudnik klirinških storitev, povračilo, ki se prenese na njegove uporabnike klirinških storitev, izračunati na podlagi povračila, ki ga ponudnik klirinških storitev prejme pred kakršnim koli odbitkom ali poravnavo.

(3)

Povračila bi bilo treba pošteno in nediskriminatorno dodeliti vsem uporabnikom klirinških storitev, ki so zagotovili upravičeni prispevek, in na lastne račune ponudnikov klirinških storitev, če so taki ponudniki klirinških storitev tudi zagotovili upravičeni prispevek. Da bi se še bolj izognili diskriminaciji ali nepošteni obravnavi, ponudniki klirinških storitev pri razdeljevanju takih povračil ne bi smeli uporabljati klavzul o podrejenosti in prednostnega razvrščanja.

(4)

Tržne razmere v fazi reševanja bodo verjetno zelo stresne. Zato je treba uporabnikom klirinških storitev zagotoviti preglednost in jim zagotoviti, da so finančna sredstva in instrumenti, namenjeni razdelitvi povračila, zaščiteni v primeru neizpolnjevanja obveznosti njihovega ponudnika klirinških storitev. Zato bi morali ponudniki klirinških storitev, ko prejmejo povračilo v imenu uporabnika klirinških storitev, takšno povračilo hraniti na samostojnem in ločenem računu.

(5)

Obseg finančnih sredstev ali finančnih instrumentov, ki se lahko uporabijo za nadomestilo klirinškim članom, strankam in posrednim strankam, je zelo širok, različna sredstva in instrumenti pa nosijo različna tveganja. Za zagotovitev poštene in enakovredne razdelitve povračil bi morali ponudniki klirinških storitev različne vrste finančnih sredstev in finančnih instrumentov, ki so jih prejeli kot povračilo, enakovredno razdeliti med vse uporabnike klirinških storitev in lastne račune. Taka razdelitev bi morala biti sorazmerna z upravičenim prispevkom, ki so ga zagotovili ti uporabniki klirinških storitev k reševanju CNS, do katere imajo posreden dostop prek teh ponudnikov klirinških storitev, ali so ga zagotovili ponudniki klirinških storitev v tem postopku reševanja.

(6)

Upoštevati je treba operativne posebnosti in ovire, povezane z nekaterimi vrstami finančnih sredstev in finančnih instrumentov. Prav tako je treba v največji možni meri zagotoviti, da uporabnik klirinških storitev prejme pošteno povračilo, kadar uporabnik klirinških storitev ne more prejeti določene vrste finančnega sredstva ali finančnega instrumenta ali raje ne bi prejel določene vrste finančnega sredstva ali finančnega instrumenta iz drugih razlogov. Ponudnik klirinških storitev bi moral zato na zahtevo uporabnika klirinških storitev in kolikor je mogoče prenesti zadevno sredstvo ali instrument na drugega prejemnika, ki ga imenuje uporabnik klirinških storitev. Kadar to ni mogoče, bi moral ponudnik klirinških storitev zadevna sredstva ali instrumente na trgu prodati tretji osebi po prevladujoči tržni ceni in nato prenesti prihodke od prodaje na uporabnika klirinških storitev.

(7)

Za zagotovitev preglednosti in sledljivosti bi morali ponudniki klirinških storitev svoje uporabnike klirinških storitev čim bolje obveščati o vseh odločitvah, sprejetih v postopku reševanja, o nadomestilu za zagotovljene upravičene prispevke. Te informacije bi morale v največji možni meri zajemati obseg odločitve o prispevanju k reševanju v skladu z Uredbo (EU) 2021/23, sestavo povračila in izračun povračila, vključno s tem, kako je ponudnik klirinških storitev izračunal povračilo uporabniku klirinških storitev. Iz istega razloga in za zagotovitev, da uporabniki klirinških storitev razumejo razmerje med svojim prispevkom in prejetim povračilom, bi morali ponudniki klirinških storitev uporabnike klirinških storitev, če je mogoče in brez kršenja kakršnih koli omejitev glede zaupnosti, obvestiti o celotni razdelitvi in sestavi povračila.

(8)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je Komisiji predložil Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).

(9)

ESMA je opravil odprta javna posvetovanja o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, analiziral potencialne povezane stroške in koristi ter zaprosil za nasvet interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„ponudnik klirinških storitev“ pomeni klirinškega člana, kot je opredeljen v členu 2, točka 14, Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (3), stranko, kot je opredeljena v členu 2, točka 15, Uredbe (EU) št. 648/2012, posredno stranko, drugo posredno stranko ali tretjo posredno stranko, kot je opredeljena v členu 1, točka (b), (d) ali (e), Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/2154 (4), ki neposredno ali posredno opravlja klirinške storitve v Uniji;

2.

„uporabnik klirinških storitev“ pomeni stranko, kot je opredeljena v členu 2, točka 15, Uredbe (EU) št. 648/2012, ali posredno stranko, drugo posredno stranko ali tretjo posredno stranko, kot je opredeljena v členu 1, točka (b), (d) ali (e), Delegirane uredbe (EU) 2017/2154, ki uporablja klirinške storitve, ki jih zagotavlja ponudnik klirinških storitev;

3.

„povračilo“ pomeni odškodnino ali nadomestilo, ki ga klirinški člani prejmejo v skladu s členom 27(6) Uredbe (EU) 2021/23, vključno z lastniškimi instrumenti, dolžniškimi instrumenti ali instrumenti, ki priznavajo terjatev glede prihodnjih dobičkov CNS, ali kakršen koli denarni ekvivalent takšne odškodnine ali nadomestila ali kateri koli prihodek, ki ga prejmejo na podlagi zahtevka, vloženega v skladu s členom 62 Uredbe (EU) 2021/23, tudi kadar se kateri koli od teh zneskov iz navedenih členov prenese na uporabnika klirinških storitev;

4.

„upravičeni prispevek“ pomeni prispevek, ki ga uporabnik klirinških storitev prek klirinškega člana CNS pod pogoji iz člena 63 Uredbe (EU) 2021/23 zagotovi CNS v postopku reševanja, do katere ima posreden dostop prek ponudnika klirinških storitev, kadar je prispevek prek klirinškega člana CNS v postopku reševanja privedel do povračila.

Člen 2

Oblika povračila

Povračilo, ki se knjiži v dobro ali dodeli ponudniku klirinških storitev in se prenese na uporabnika klirinških storitev, je lahko v obliki denarnih sredstev, finančnih instrumentov, lastniških instrumentov, dolžniških instrumentov ali instrumentov, ki priznavajo terjatev glede prihodnjega dobička CNS.

Člen 3

Razdelitev povračila

1.   Ponudniki klirinških storitev na pošten in nediskriminatoren način razdelijo zadevno povračilo med vse uporabnike klirinških storitev, ki so zagotovili upravičeni prispevek, vključno z uporabniki klirinških storitev, ki niso več uporabniki klirinških storitev ponudnika klirinških storitev, ki prejme povračilo, sorazmerno z upravičenim prispevkom vsakega od teh uporabnikov klirinških storitev.

2.   Ponudniki klirinških storitev izračunajo povračilo, ki se razdeli, na pregleden način in o tem ločeno obvestijo vsakega uporabnika klirinških storitev v skladu s členom 5(2), točka (c).

3.   Ponudniki klirinških storitev dodelijo povračilo na svoje račune in račune svojih uporabnikov klirinških storitev, ki so zagotovili upravičeni prispevek, na podlagi izračuna zagotovljenega upravičenega prispevka in ne diskriminirajo med različnimi prejemniki in ne uporabljajo prednostnega razvrščanja. Ponudniki klirinških storitev ne dodelijo na svoj račun nobenega dela povračila, preden na račune svojih uporabnikov klirinških storitev, ki so zagotovili upravičeni prispevek, dodelijo del povračila, do katerega so ti uporabniki klirinških storitev upravičeni.

4.   Ponudniki klirinških storitev lahko pri povračilu uporabijo odbitke ali poravnave, kadar ima uporabnik klirinških storitev zapadlo in plačljivo obveznost do ponudnika klirinških storitev, ki mora v skladu s členom 63 Uredbe (EU) 2021/23 povračilo prenesti na tega istega uporabnika klirinških storitev.

Če pa je prejemnik tudi ponudnik klirinških storitev, se povračilo, ki se prenese na njegove uporabnike klirinških storitev, izračuna na podlagi povračila, ki bi ga ponudnik klirinških storitev prejel pred kakršnim koli odbitkom ali poravnavo iz prvega pododstavka.

5.   Ponudnik klirinških storitev hrani povračilo, prejeto v skladu s členom 27(6) ali 62 Uredbe (EU) 2021/23, na samostojnem in ločenem računu, dokler niso vsa dolgovana povračila v celoti razdeljena.

Člen 4

Vrsta povračila in izročitve

1.   Kadar povračilo sestavljajo različne vrste finančnih sredstev ali finančnih instrumentov, ne glede na to, ali so ta sredstva ali finančni instrumenti v obliki denarnih sredstev, lastniških instrumentov, dolžniških instrumentov ali katerih koli drugih instrumentov, ki priznavajo terjatev glede prihodnjih dobičkov CNS v postopku reševanja, ponudniki klirinških storitev to povračilo razčlenijo glede na vrsto sredstev ali instrumentov. Vsak ponudnik klirinških storitev nato dodeli in razdeli povračilo vsakemu od svojih uporabnikov klirinških storitev in na svoj račun, če je upravičen do povračila, sorazmerno z zagotovljenim upravičenim prispevkom in v enakem razmerju, kar zadeva posamezno vrsto finančnih sredstev ali finančnih instrumentov.

2.   Ponudnik klirinških storitev, ki zaradi omejitev poravnave ali druge ovire za prenos nekaterih sredstev ali instrumentov ne more razdeliti povračila uporabniku klirinških storitev, ki je zagotovil upravičeni prispevek, v obliki, ki se zahteva v skladu z odstavkom 1, o tem nemudoma uradno obvesti zadevnega uporabnika klirinških storitev.

3.   Če omejitve poravnave ali ovire iz odstavka 2 ni mogoče odpraviti v treh delovnih dneh od takrat, ko uporabnik klirinških storitev prejme uradno obvestilo iz navedenega odstavka, ponudnik klirinških storitev od uporabnika klirinških storitev zahteva, da v petih delovnih dneh imenuje nadomestnega prejemnika za zadevna sredstva ali instrumente. Uporabnik klirinških storitev lahko od ponudnika klirinških storitev prav tako zahteva, da finančna sredstva ali finančne instrumente razdeli nadomestnemu prejemniku. Če uporabnik klirinških storitev imenuje nadomestnega prejemnika, ponudnik klirinških storitev finančna sredstva ali finančne instrumente prenese na tega nadomestnega prejemnika, kolikor je to mogoče in po razumnih stroških za uporabnika klirinških storitev.

4.   Kadar prenos na nadomestnega prejemnika v skladu z odstavkom 3 ni mogoč, ponudnik klirinških storitev o tem pisno obvesti zadevnega uporabnika klirinških storitev v treh delovnih dneh od imenovanja nadomestnega prejemnika in navede razlog za to. V tem primeru ponudnik klirinških storitev proda zadevna sredstva ali instrumente tretji osebi na uveljavljenem trgu vrednostnih papirjev po prevladujoči tržni ceni in prenese prihodke od prodaje, zmanjšane za kakršne koli razumne stroške prodaje, na uporabnika klirinških storitev.

Člen 5

Informacije o povračilu

1.   Ponudniki klirinških storitev pisno uradno obvestijo uporabnike klirinških storitev, ki so zagotovili upravičeni prispevek, o vseh povračilih, do katerih so upravičeni.

2.   Uradno obvestilo iz odstavka 1 vključuje vse naslednje informacije:

(a)

če je ustrezno, kopijo odločitve organa za reševanje, da je klirinški član upravičen do izplačila razlike iz člena 62 Uredbe (EU) 2021/23;

(b)

če je ustrezno, kopijo odločitve organa za reševanje, s katero se od CNS zahteva, da zagotovi nadomestilo klirinškim članom, ki so utrpeli presežne izgube, kot je navedeno v členu 27(6), prvi pododstavek, Uredbe (EU) 2021/23, skupaj s pojasnilom, kako se ta znesek odšteje od morebitne pravice do izplačila razlike iz člena 62 Uredbe (EU) 2021/23;

(c)

jasne in natančne informacije o povračilu, ki se razdeli uporabniku klirinških storitev, in o metodologiji, ki se uporablja za izračun takšnega povračila;

(d)

jasne in natančne informacije o povračilu, ki ga je ponudnik klirinških storitev prejel pred poravnavo ali drugimi odbitki v skladu s členom 3(4) te uredbe;

(e)

jasne in natančne informacije o obliki povračila ponudniku klirinških storitev, pri čemer se razlikuje med denarnimi sredstvi in finančnimi instrumenti ter med vsako od različnih oblik finančnih instrumentov, vključno z lastniškimi instrumenti, dolžniškimi instrumenti ali instrumenti, ki priznavajo terjatev glede prihodnjih dobičkov CNS, ter informacije o sestavi povračila uporabniku klirinških storitev;

(f)

ob upoštevanju morebitnih omejitev glede zaupnosti, splošne podrobnosti o celotni razdelitvi povračila med uporabniki klirinških storitev ponudnika klirinških storitev in lastnimi računi ponudnika klirinških storitev;

(g)

vsak izračun obresti ali kateri koli drug pomemben dejavnik, ki vpliva na povračilo.

Člen 6

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 3. maja 2023

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)   UL L 22, 22.1.2021, str. 1.

(2)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(3)  Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).

(4)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/2154 z dne 22. septembra 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za posredne ureditve kliringa (UL L 304, 21.11.2017, str. 6).


9.8.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

L 199/14


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/1616

z dne 3. maja 2023

o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/23 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo okoliščine, v katerih se oseba šteje za neodvisno od organa za reševanje in od centralne nasprotne stranke, metodologijo za ocenjevanje vrednosti sredstev in obveznosti centralne nasprotne stranke, ločitev vrednotenj, metodologijo za izračun blažilnika za dodatne izgube, ki se vključi v začasna vrednotenja, ter metodologijo za izvajanje vrednotenja za uporabo načela „noben upnik ne sme biti na slabšem“

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/23 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o okviru za sanacijo in reševanje centralnih nasprotnih strank ter spremembi uredb (EU) št. 1095/2010, (EU) št. 648/2012, (EU) št. 600/2014, (EU) št. 806/2014 in (EU) 2015/2365 ter direktiv 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2007/36/ES, 2014/59/EU in (EU) 2017/1132 (1) ter zlasti člena 25(6), tretji pododstavek, člena 26(4), tretji pododstavek, in člena 61(5), tretji pododstavek, Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 25(1) in členom 61(1) Uredbe (EU) 2021/23 mora biti oseba, ki izvaja vrednotenje iz členov 24 in 61 navedene uredbe (v nadaljnjem besedilu: cenilec), neodvisna od vseh javnih organov in centralne nasprotne stranke (v nadaljnjem besedilu: CNS) v postopku vrednotenja. V skladu s tem bi se morala uporabljati enotna pravila za določitev okoliščin, v katerih se šteje, da je oseba neodvisna od ustreznih javnih organov, vključno z organom za reševanje, in od CNS za namene člena 25(1) Uredbe (EU) 2021/23. Ta pravila bi morala vključevati zahteve, ki zagotavljajo neobstoj pomembnih skupnih ali navzkrižnih interesov zadevne osebe, kar zadeva organ za reševanje ali CNS; zahteve v zvezi s kvalifikacijami, izkušnjami, sposobnostjo, znanjem in viri zadevne osebe in njeno sposobnostjo učinkovitega izvajanja vrednotenja brez neutemeljenega opiranja na kateri koli zadevni javni organ ali CNS ter zahteve v zvezi s strukturno ločitvijo med zadevno osebo ter zadevnimi javnimi organi in CNS.

(2)

Za obravnavo dejavnikov, ki ogrožajo neodvisnost, kot so samopregledovanje, lastni interesi, zagovorništvo, poznanstva, zaupanje ali ustrahovanje, je treba zagotoviti, da cenilec nima nobenih pomembnih skupnih ali navzkrižnih interesov z nobenim zadevnim javnim organom, vključno z organom za reševanje, ali s CNS, vključno z njenim višjim vodstvom, obvladujočimi delničarji ali subjekti v skupini. Poleg tega se ne sme šteti, da je cenilec neodvisen, kadar ima pomembne skupne ali navzkrižne interese s katerim koli pomembnim klirinškim članom, stranko ali upnikom, na katerega bi pomembno vplivali ukrepi za reševanje ali ki je pomembno prispeval k stanju, ki je privedlo do reševanja CNS. Podobno bi lahko tudi osebni odnosi predstavljali pomemben interes. Zato bi moral organ za reševanje oceniti, ali so prisotni kakršni koli pomembni skupni ali navzkrižni interesi.

(3)

Da bi se organu za reševanje omogočila ocena, ali so prisotni pomembni skupni ali navzkrižni interesi, bi moral cenilec organ za reševanje obvestiti o vseh dejanskih ali morebitnih interesih, za katere cenilec meni, da bi lahko pri oceni organa za reševanje pomenili pomembne interese, in zagotoviti vse informacije, ki bi jih lahko organ za reševanje razumno zahteval. Po imenovanju bi moral cenilec v skladu z veljavnimi etičnimi kodeksi in poklicnimi standardi vzdrževati politike in postopke za ugotavljanje vseh dejanskih ali morebitnih interesov, ki bi po mnenju cenilca lahko pomenili pomembne skupne ali navzkrižne interese. Organ za reševanje bi bilo treba nemudoma obvestiti o vseh ugotovljenih dejanskih ali morebitnih interesih, organ pa bi moral proučiti, ali taki interesi pomenijo pomembne interese; v tem primeru bi bilo treba preklicati imenovanje cenilca in imenovati novega.

(4)

Ureditve strukturne ločitve so zaščitni ukrepi, ki blažijo tveganja navzkrižja interesov. Zato bi bilo treba njihov obstoj upoštevati pri oceni potencialnega cenilca. Tako bi bilo treba v primeru pravnih oseb neodvisnost cenilca oceniti na podlagi podjetja ali partnerstva kot celote, vendar ob upoštevanju vseh ureditev strukturne ločitve in drugih ureditev, ki so morda bile vzpostavljene za razlikovanje med tistimi člani osebja, ki bi lahko bili vključeni v vrednotenje, in drugimi člani osebja. Če so navedene grožnje v primerjavi z uporabljenimi zaščitnimi ukrepi take, da je ogrožena neodvisnost podjetja ali partnerstva, ki želi postati cenilec, se tako podjetje ali partnerstvo ne sme najeti kot cenilec.

(5)

Da bi se preprečile grožnje za neodvisnost zaradi samopregledovanja, se zakoniti revizor, ki je opravil revizijo CNS v letu pred oceno njegove primernosti za delovanje kot cenilec, v nobenem primeru ne bi smel šteti za neodvisnega. Za druge storitve revizije ali vrednotenja, opravljene za zadevno CNS v letih neposredno pred datumom, na katerega se ocenjuje neodvisnost, bi bilo treba prav tako šteti, da pomenijo pomemben skupni ali navzkrižni interes.

(6)

Neodvisnost cenilca je mogoče okrepiti s pogoji, ki zagotavljajo, da so strokovno znanje in viri cenilca zadostni in primerni. Zato je treba zagotoviti, da ima cenilec potrebne kvalifikacije, izkušnje, sposobnost in znanje v zvezi z vsemi ustreznimi temami, vključno z vrednotenji finančnih instrumentov, katerih kliring opravi CNS, veljavnimi zahtevami za CNS v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (2), obstoječimi načrti sanacije in pravili CNS ter veljavnimi instrumenti za reševanje v skladu z Uredbo (EU) 2021/23.

(7)

Da bi lahko cenilec učinkovito izvedel vrednotenje, bi bilo treba zagotoviti, da ima dovolj človeških in tehničnih virov za izvajanje vrednotenja oziroma dostop do njih.

(8)

Da bi se zagotovila neodvisnost cenilca in preprečilo neupravičeno poseganje v njegove dolžnosti, bi moral biti cenilec sposoben učinkovito izvesti vrednotenje brez neutemeljenega opiranja na kateri koli zadevni javni organ, vključno z organom za reševanje, ali na CNS. Vendar zagotavljanje navodil ali smernic, potrebnih za podporo pri izvedbi vrednotenja, na primer v zvezi z metodologijo na podlagi zakonodaje Unije na področju vrednotenja za namene, povezane z reševanjem, ne bi smelo veljati za neutemeljeno opiranje, kadar so taka navodila ali take smernice potrebne za podporo pri izvedbi vrednotenja. Poleg tega ne bi smelo biti preprečeno zagotavljanje pomoči, kot so sistemi, računovodski izkazi, regulativna poročila, tržni podatki, druge evidence ali druga pomoč, ki jih zadevna CNS zagotovi cenilcu, kadar se to pri oceni organa za reševanje zdi potrebno za podporo pri izvedbi vrednotenja. V skladu s postopki, ki so morda bili vzpostavljeni, se o zagotavljanju navodil, smernic in drugih oblik pomoči dogovarja za vsak primer posebej ali za več primerov skupaj.

(9)

Neodvisnost je lahko ogrožena, če vrednotenje izvaja oseba, ki je zaposlena pri katerem koli zadevnem javnem organu, vključno z organom za reševanje, ali pri CNS ali je povezana z njim oziroma z njo, tudi v primerih, ko je bila vzpostavljena popolna strukturna ločitev znotraj pravne osebe. Zato je treba zagotoviti, da cenilec ni zaposleni ali pogodbeni delavec katerega koli zadevnega javnega organa, vključno z organom za reševanje, ali CNS ter da ne spada v isto skupino podjetij kot CNS.

(10)

Da se zagotovi razpoložljivost zadostnega števila oseb, ki bi lahko bile ob začetku postopka reševanja takoj na voljo za delovanje kot cenilec, bi moral organ za reševanje vzdrževati začasen seznam potencialnih cenilcev in ga redno pregledovati.

(11)

Člen 24 Uredbe (EU) 2021/23 razlikuje med dvema vrednotenjema med postopkom reševanja CNS: med prvim vrednotenjem, pri katerem se oceni, ali so bili izpolnjeni pogoji za reševanje, in drugim vrednotenjem, ki pomeni podlago za odločitev organa za reševanje glede uporabe enega ali več instrumentov za reševanje. Za namen prvega vrednotenja je primerno zagotoviti, da se pri ugotavljanju, ali so pogoji za reševanje izpolnjeni, izvede pošteno, preudarno in realno vrednotenje sredstev in obveznosti CNS. Za drugo vrednotenje, katerega namen je zagotoviti podlago za ukrepe za reševanje, je pomembno zagotoviti, da vrednotenje sredstev in obveznosti CNS temelji na poštenih, preudarnih in realnih predpostavkah.

(12)

Da bi se natančno upoštevale okoliščine CNS in prevladujoče tržne razmere, bi bilo treba vrednotenja, določena v Uredbi (EU) 2021/23, opraviti čim bližje datumu odločitve o reševanju.

(13)

Za učinkovito in uspešno izvajanje vrednotenj, določenih v Uredbi (EU) 2021/23, bi moral imeti cenilec dostop do vseh virov ustreznih informacij in strokovnega znanja, kot so notranje evidence, sistemi in modeli CNS. Cenilec bi se moral opirati tudi na informacije, ki jih neposredno zagotovijo osebje, upravljalni organ in revizorji CNS, ter tudi do javno dostopnih informacij o strukturi trga, kadar je ustrezno.

(14)

Kadar CNS pripada skupini ter ob upoštevanju, da lahko pogodbene podporne ureditve znotraj skupine zagotavljajo dodatno finančno podporo CNS v postopku reševanja in vplivajo na strategijo reševanja, bi moral cenilec upoštevati učinek takih pogodb, če je verjetno, da bodo take ureditve vzpostavljene. Cenilec bi moral upoštevati druge uradne ali neuradne podporne ureditve znotraj skupine, če je verjetno, da se bodo uporabljale tudi v primeru neugodnega finančnega stanja ali pri reševanju. Podobno bi moral cenilec skrbno upoštevati tveganje, da bi bilo mogoče finančne vire CNS uporabiti za pokritje izgub drugih subjektov v skupini, saj bi to lahko dodatno zmanjšalo vrednost sredstev CNS.

(15)

Ker dogovori o interoperabilnosti povzročijo finančno soodvisnost, ki lahko vpliva na vrednotenje, kadar je CNS dogovore o interoperabilnosti sklenila z drugimi CNS iz Unije, bi moral cenilec upoštevati vse pogodbene dogovore, povezane z dogovorom o interoperabilnosti, tudi kadar se lahko zaradi prenehanja opravljanja storitev na podlagi povezave črpa likvidnost iz CNS.

(16)

Ker je namen postopka vrednotenja podpreti odločitve organa za reševanje pred začetkom reševanja in pri izvajanju strategije reševanja, bi moral cenilec poročati organu za reševanje. Cenilec bi torej moral povzeti predpostavke, metodologije in rezultate vrednotenja v poročilu za organ za reševanje. Poročilo bi moralo vključevati vse informacije, ki se štejejo za pomembne za pomoč organu za reševanje.

(17)

Za zagotovitev poštenega, preudarnega in realnega vrednotenja bi moral cenilec oceniti učinek vsakega ukrepa za reševanje na vrednotenje, ki ga bo organ za reševanje verjetno sprejel, in bi se moral po potrebi posvetovati z organom za reševanje za upoštevanje teh ukrepov. Cenilec bi nadalje moral imeti možnost posvetovanja z organom za reševanje, da bi opredelil vrsto ukrepov za reševanje, ki se obravnavajo. Po potrebi bi cenilec moral imeti možnost predložiti ločena vrednotenja, pri katerih se upošteva učinek dovolj raznolike vrste ukrepov za reševanje.

(18)

Iz istih razlogov bi morala biti vrednotenja, ki prispevajo k ugotovitvi pristojnega organa ali organa za reševanje, ali so izpolnjeni pogoji za reševanje, skladna z veljavnim računovodskim in bonitetnim okvirom. Vendar bi moral imeti cenilec možnost odstopati od predpostavk upravljalnega organa CNS, na podlagi katerih so bili pripravljeni računovodski izkazi, če je to odstopanje v skladu z veljavnim računovodskim in bonitetnim okvirom.

(19)

Primerno je imeti pravila, ki zagotavljajo, da je vrednotenje, ki prispeva k izbiri ukrepov za reševanje, pošteno, preudarno in realno, da se zagotovi, da so v trenutku uporabe instrumentov za reševanje v celoti pripoznane vse izgube. Za določene ukrepe za reševanje, ki jih obravnava organ za reševanje, bi bilo treba izbrati najustreznejšo podlago za merjenje.

(20)

Pri vrednotenjih, ki prispevajo k izbiri in oblikovanju ukrepov za reševanje, bi bilo treba oceniti ekonomsko vrednost CNS in ne njene knjigovodske vrednosti. Pri teh vrednotenjih bi bilo treba upoštevati sedanjo vrednost denarnih tokov, ki jih lahko CNS razumno pričakuje, tudi če to zahteva odstopanje od okvira za računovodsko ali bonitetno vrednotenje. Pri takih vrednotenjih bi bilo treba tudi upoštevati, da bi lahko denarni tokovi izhajali iz nadaljnjega posedovanja sredstev, pa tudi možne vplive reševanja na prihodnje denarne tokove. Kadar CNS ni sposobna posedovati sredstev ali pa se njihova odtujitev šteje za potrebno ali ustrezno za doseganje ciljev reševanja, bi bilo treba pri vrednotenju upoštevati, da bi ti denarni tokovi lahko izhajali iz odtujitve sredstev, obveznosti ali poslovnih področij, ocenjenih v določenem obdobju odtujitve.

(21)

Vrednost ob odtujitvi bi se morala na splošno šteti za enakovredno opazovani tržni ceni, ki bi se lahko na trgu dosegla za določeno sredstvo ali skupino sredstev in se lahko ustrezno diskontira glede na obseg sredstev, ki se prenašajo. Cenilcu pa bi bilo treba omogočiti, da po potrebi in ob upoštevanju ukrepov, ki se sprejmejo v okviru sheme za reševanje, vrednost ob odtujitvi določi z uporabo popusta na tako opazovano tržno ceno za morebitno pospešeno prodajo. Kadar sredstva nimajo likvidnega trga, bi bilo treba vrednost ob odtujitvi določiti na podlagi opazovanih cen na trgih, na katerih se trguje s podobnimi sredstvi, ali modelnih izračunov, pri čemer bi bilo treba uporabiti opazovane tržne parametre in ustrezno upoštevati popuste za nelikvidnost. Kadar se predvideva možnost uporabe instrumenta prodaje poslovanja ali uporabe instrumenta premostitvene CNS, bi moralo biti mogoče pri določanju vrednosti ob odtujitvi upoštevati razumna pričakovanja v zvezi z vrednostjo franšize.

(22)

Za zagotovitev skladnosti med izračunom ocene obravnave, ki naj bi je bil vsak posamezen razred delničarjev in upnikov po pričakovanjih deležen, če bi bila institucija ali subjekt likvidiran po običajnem insolvenčnem postopku, kot je določeno v členu 25(5) Uredbe (EU) 2021/23, in vrednotenjem po reševanju v skladu s členom 61 Uredbe, mora cenilec po potrebi uporabiti merila, določena za to vrednotenje.

(23)

Začasno vrednotenje v skladu s členom 26 Uredbe (EU) 2021/23, ki je podlaga za odločitev o sprejetju ustreznega ukrepa za reševanje, mora vključevati blažilnik, namenjen približevanju zneska dodatnih izgub. Ta blažilnik bi moral temeljiti na pošteni, preudarni in realni oceni teh dodatnih izgub. Odločitve in predpostavke, na katerih temelji izračun blažilnika, bi bilo treba v celoti pojasniti in utemeljiti v poročilu o vrednotenju.

(24)

Blažilnik ne bi smel vplivati na oceno organa za reševanje, vključno s tem, ali so pogoji za reševanje iz člena 22 Uredbe (EU) 2021/23 izpolnjeni, kot tudi ne na sprejemanje informirane odločitve o ustreznih ukrepih za reševanje, ki jih je treba sprejeti.

(25)

Vrednotenje iz člena 61 Uredbe (EU) 2021/23 mora opraviti cenilec, ki izpolnjuje pogoje iz člena 25 navedene uredbe, čim prej po izvedenem ukrepu ali ukrepih za reševanje, čeprav bi bil za njegovo dokončanje potreben določen čas. Tako vrednotenje bi moralo temeljiti na relevantnih informacijah, ki so bile razpoložljive na dan sprejetja odločitve o reševanju CNS, da se ustrezno upoštevajo posebne okoliščine, na primer težavni tržni pogoji, ki so obstajali na datum odločitve o reševanju. Informacije, pridobljene po datumu odločitve o reševanju, se lahko uporabijo le, če je zanje mogoče sklepati, da so bile znane na navedeni datum.

(26)

Za zagotovitev izvedbe celovitega in verodostojnega vrednotenja bi moral imeti cenilec dostop do vse ustrezne pravne dokumentacije, vključno s seznamom vseh opredeljivih sredstev, terjatev, pogojnih sredstev in pogojnih terjatev do subjekta, prednostno razvrščenega v skladu z običajnim insolvenčnim postopkom. Cenilcu bi bilo treba omogočiti, da se dogovori za zagotovitev strokovnega svetovanja ali znanja, kot to zahtevajo okoliščine.

(27)

Za določitev obravnave, ki bi je bili deležni delničarji, klirinški člani in drugi upniki, če bi bila CNS likvidirana po običajnem insolvenčnem postopku, bi moral cenilec oceniti diskontirano vrednost pričakovanih denarnih tokov, ki bi jih vsak delničar, klirinški član ali drug upnik prejel v običajnem insolvenčnem postopku, potem ko bi bile v celoti uporabljene veljavne pogodbene obveznosti in druge ureditve v okviru pravil delovanja CNS. Cenilec ne bi smel upoštevati zagotovitve izredne javnofinančne pomoči za CNS ali likvidnostne pomoči centralne banke, dodeljene na podlagi nestandardnega zavarovanja, zapadlosti in obrestne mere.

(28)

Cenilec bi prav tako moral upoštevati ekonomsko razumno oceno neposrednih nadomestitvenih stroškov, ki bi jih imeli klirinški člani v običajnem insolvenčnem postopku. Taki stroški bi morali kriti stroške, nastale pri nadomestitvi transakcij, odprtih pri CNS pred insolventnostjo, vključno s stroški kredita, likvidnosti in transakcije, operativne stroške, povezane z novimi povezavami z drugo nasprotno stranko, ter vse pomembne stroške financiranja za nove zahteve po zavarovanju s premoženjem, povezane z navedenimi transakcijami.

(29)

Določbe v tej uredbi so medsebojno tesno povezane, saj se nanašajo na okoliščine in metodologijo za vrednotenje sredstev in obveznosti v okviru reševanja CNS. Za zagotavljanje skladnosti navedenih določb, ki bi morale začeti veljati hkrati, in za lažje izvajanje postopka reševanja morajo imeti CNS, klirinški člani, njihove stranke, organi in udeleženci na trgu, vključno z vlagatelji, ki niso rezidenti Unije, celovit pregled nad svojimi obveznostmi in pravicami ter enoten dostop do njih. Zato je primerno ustrezne regulativne tehnične standarde, ki se zahtevajo s členi 25(6), 26(4) in 61(5) Uredbe (EU) 2021/23, vključiti v eno samo uredbo.

(30)

Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je Komisiji predložil Evropski organ za vrednostne papirje in trge.

(31)

Evropski organ za vrednostne papirje in trge je o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, opravil odprta javna posvetovanja, analiziral morebitne povezane stroške in koristi ter zaprosil za nasvet interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (3) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 1

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„zadevni javni organ“ pomeni:

(a)

organ za reševanje, določen v skladu s členom 3 Uredbe (EU) 2021/23;

(b)

pristojni organ za centralno nasprotno stranko (CNS) v postopku reševanja, določen v skladu s členom 22 Uredbe (EU) št. 648/2012;

(c)

člane in opazovalce v kolegiju za reševanje iz člena 4(2) in (4) Uredbe (EU) 2021/23;

(d)

člane kolegija iz člena 18(2) Uredbe (EU) št. 648/2012;

(e)

pristojni organ katerega koli subjekta, ki je v isti skupini kot CNS v postopku reševanja;

(f)

sistem jamstva za vloge, s katerim je CNS v postopku reševanja povezana, kadar ima taka CNS tudi dovoljenje za opravljanje dejavnosti kreditne institucije v skladu z Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4);

(g)

organ, ki je pristojen za sheme za financiranje reševanja, kadar ima CNS tudi dovoljenje za opravljanje dejavnosti kreditne institucije v skladu z Direktivo 2013/36/EU;

(h)

kadar je primerno, organ za reševanje skupine, v katero spada CNS, in organ za reševanje katerega koli subjekta, ki je v isti skupini kot CNS;

(i)

pristojno ministrstvo, določeno v skladu s členom 3(8) Uredbe (EU) 2021/23;

(j)

vsak drug javni organ, ki je vključen v postopek reševanja CNS;

2.

„cenilec“ pomeni pravno ali fizično osebo, imenovano za izvajanje vrednotenj iz člena 24, člena 26(1) in člena 61 Uredbe (EU) 2021/23;

3.

„poštena vrednost“ pomeni ceno, ki bi bila prejeta za prodajo sredstva ali plačana za prenos obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum vrednotenja, kot je določeno v ustreznem računovodskem okviru;

4.

„vrednost ob posedovanju“ pomeni sedanjo vrednost (diskontirano po ustrezni stopnji) denarnih tokov, za katere lahko CNS v skladu s poštenimi, preudarnimi in realnimi predpostavkami razumno pričakuje, da bodo izhajali iz zadržanja nekaterih sredstev in obveznosti, pri čemer se upoštevajo dejavniki, ki vplivajo na ravnanje stranke ali nasprotne stranke, ali drugi parametri vrednotenja v okviru reševanja;

5.

„vrednost ob odtujitvi“ pomeni vrednost, izračunano v skladu s členom 17(5);

6.

„vrednost franšize“ pomeni neto sedanjo vrednost denarnih tokov, ki je višja ali nižja od vrednosti, ki izhaja iz pogodbenih pogojev za sredstva in obveznosti, ki so obstajali na datum vrednotenja, za katere se lahko razumno pričakuje, da bodo izhajali iz vzdrževanja in obnove sredstev in obveznosti ali poslovnih področij, ter po potrebi vključuje učinek morebitnih poslovnih priložnosti, tudi tistih, ki izhajajo iz različnih ukrepov za reševanje, ki jih oceni cenilec;

7.

„vrednost lastniškega kapitala“ pomeni ocenjeno tržno ceno prenesenih ali izdanih delnic, ki izhaja iz uporabe splošno sprejetih metodologij vrednotenja ter ki, odvisno od narave sredstev ali poslovanja, lahko vključuje vrednost franšize;

8.

„podlaga za merjenje“ pomeni pristop k določitvi denarnih zneskov, v katerih cenilec prikaže sredstva ali obveznosti;

9.

„datum odločitve o reševanju“ pomeni datum odločitve organa za reševanje, da bo sprejel ukrep za reševanje v zvezi s CNS v skladu s členom 71 Uredbe (EU) 2021/23.

POGLAVJE II

Neodvisnost cenilcev

Člen 2

Elementi neodvisnosti

1.   Cenilec se šteje za neodvisnega od katerega koli zadevnega javnega organa in od CNS, kadar so ob njegovem imenovanju ter med vrednotenjem sredstev in obveznosti CNS iz člena 24, člena 26(1) in člena 61 Uredbe (EU) 2021/23 izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

cenilec nima nobenega pomembnega skupnega ali navzkrižnega interesa v smislu člena 3 te uredbe;

(b)

cenilec ima potrebne kvalifikacije, izkušnje, sposobnost, znanje in vire, ki se zahtevajo s členom 4 te uredbe za učinkovito izvajanje vrednotenj iz člena 24, člena 26(1) in člena 61 Uredbe (EU) 2021/23;

(c)

cenilec je ločen od zadevnih javnih organov in od CNS v skladu s členom 5 te uredbe.

2.   Organ za reševanje pripravi seznam potencialnih cenilcev, ki izpolnjujejo zahteve, določene v tem členu. Ta seznam se redno pregleduje.

Člen 3

Pomembni skupni ali navzkrižni interesi

1.   Cenilec nima nobenega dejanskega ali morebitnega pomembnega skupnega ali navzkrižnega interesa z nobenim zadevnim javnim organom ali CNS.

2.   Za namene odstavka 1 organ za reševanje dejanski ali morebitni interes šteje za pomembnega, kadar meni, da bo tak interes verjetno vplival na presojo cenilca pri izvajanju vrednotenj iz člena 24, člena 26(1) in člena 61 Uredbe (EU) 2021/23 ali da je verjetno, da bodo zunanji deležniki menili, da bo vplival na tako presojo cenilca.

Organ za reševanje za namene prvega pododstavka prouči naslednje:

(a)

pretekle ali sedanje storitve, ki jih je kandidat za cenilca opravil oziroma jih opravlja za CNS ali zadevni javni organ;

(b)

vsa osebna ali finančna razmerja med kandidatom za cenilca in CNS ali zadevnim javnim organom.

3.   Za namene odstavka 1 organ za reševanje za pomembne šteje skupne ali navzkrižne interese z naslednjimi stranmi:

(a)

višjim vodstvom ali člani upravljalnega organa CNS in vsakega podjetja v skupini CNS, kot je opredeljena v členu 2, točka 28, Uredbe (EU) 2021/23;

(b)

pravnimi ali fizičnimi osebami, ki nadzorujejo CNS ali imajo kvalificirani delež v CNS;

(c)

upniki, ki jih organ za reševanje opredeli kot pomembne na podlagi informacij, ki so mu na voljo;

(d)

klirinškimi člani CNS, kot so opredeljeni v členu 2, točka 12, Uredbe (EU) 2021/23; strankami CNS, kot so opredeljene v členu 2, točka 18, Uredbe (EU) 2021/23, in posrednimi strankami CNS, kot so opredeljene v členu 2, točka 20, Uredbe (EU) 2021/23;

(e)

interoperabilnimi CNS, kot so opredeljene v členu 2, točka 21, Uredbe (EU) 2021/23.

4.   Organ za reševanje šteje, da ima cenilec dejanski pomembni skupni ali navzkrižni interes s CNS, če:

(a)

je cenilec v letu pred datumom, na katerega se oceni njegova primernost, opravil obvezno revizijo CNS v skladu z Direktivo 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5);

(b)

je bil cenilec zaposlen pri CNS ali zadevnem javnem organu v obdobju treh let pred oceno njegove neodvisnosti.

5.   Oseba, imenovana kot cenilec:

(a)

v skladu z vsemi veljavnimi etičnimi kodeksi in poklicnimi standardi vzdržuje politike in postopke za ugotavljanje vseh dejanskih ali morebitnih interesov, ki bi se lahko šteli za pomembne interese;

(b)

nemudoma obvesti organ za reševanje o vseh dejanskih ali morebitnih skupnih ali navzkrižnih interesih s katerim koli zadevnim javnim organom ali CNS, za katere cenilec meni, da bi se lahko v postopku ocene organa za reševanje šteli za pomembne interese;

(c)

sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da noben član osebja ali druge osebe, vključene v izvajanje vrednotenja, nimajo nobenega pomembnega skupnega ali navzkrižnega interesa z nobenim zadevnim javnim organom ali CNS;

(d)

obvesti organ za reševanje o vseh pomembnih naložbah ali drugih pomembnih finančnih interesih ter potrdi, da niso v navzkrižju z njegovo vlogo cenilca;

(e)

kadar je ta oseba pravna oseba, zagotovi dokaze o učinkoviti strukturni ločitvi ali drugih ureditvah, ki so bile vzpostavljene ali bodo vzpostavljene za odpravo vseh dejavnikov, ki ogrožajo neodvisnost, kot so samopregledovanje, lastni interesi, zagovorništvo, poznanstva, zaupanje ali ustrahovanje, vključno z ureditvami za razlikovanje med člani osebja, ki so lahko vključeni v vrednotenje, in drugimi člani osebja;

(f)

kadar je oseba zakoniti revizor, zagotovi, da je revizor ustrezno zajet z notranjimi pravili, s katerimi se obvladuje morebitno navzkrižje interesov;

(g)

obvesti organ za reševanje o svojih dejavnostih, pomembnih za imenovanje, za obdobje treh let pred oceno neodvisnosti cenilca;

(h)

si ne prizadeva pridobiti in ne sprejema finančnih ali drugih koristi od nobenega zadevnega javnega organa ali CNS, kar ne vključuje plačila honorarja in stroškov cenilcu, ki so razumni v povezavi z izvajanjem vrednotenja.

Člen 4

Kvalifikacije, izkušnje, sposobnost, znanje in viri

1.   Cenilec ima potrebne kvalifikacije, izkušnje, sposobnost in znanje ter ima zadostne človeške in tehnične vire ali dostop do njih, da lahko učinkovito izvede vrednotenje in neodvisno oceni vrednotenje brez neutemeljenega opiranja na zadevni javni organ ali CNS.

2.   Cenilec je kvalificiran kot zakoniti revizor ali revizijsko podjetje, kot sta opredeljena v členu 2, točki 2 in 3, Direktive 2006/43/ES.

3.   Za namene odstavka 1 oseba, ki kandidira za položaj cenilca, predloži dokaze ali pisno potrdilo o potrebnih izkušnjah, sposobnosti in znanju na naslednjih področjih:

(a)

vrednotenje finančnih instrumentov, vrednotenje v potrgovanju in zlasti instrumenti, katerih kliring opravi CNS;

(b)

Uredba (EU) 2021/23 in Uredba (EU) št. 648/2012;

(c)

uporaba in razumevanje načrtov sanacije in pravil CNS;

(d)

uporaba in razumevanje načrta reševanja CNS in instrumentov za reševanje iz Uredbe(EU) 2021/23, ki se uporabljajo.

4.   Cenilec je sposoben svoje kompetence in izkušnje uporabljati neodvisno ter mu za navodila ali smernice ni treba prositi zadevnega javnega organa ali CNS ali jih upoštevati.

5.   Odstavek 4 ne preprečuje zagotavljanja navodil, smernic, prostorov, tehnične opreme ali drugih oblik pomoči, kadar organ za reševanje meni, da je to potrebno in da ne vpliva na presojo cenilca pri izvajanju vrednotenja iz člena 24 Uredbe (EU) 2021/23.

Člen 5

Strukturna ločitev

1.   Cenilec je pravno, strukturno, operativno in učinkovito ločen od vseh zadevnih javnih organov in CNS.

2.   Za namene odstavka 1 se uporabljajo naslednje zahteve:

(a)

kadar je cenilec fizična oseba, cenilec ni zaposleni ali pogodbeni delavec nobenega zadevnega javnega organa ali CNS;

(b)

kadar je cenilec pravna oseba, ne spada v isto skupino podjetij kot CNS.

POGLAVJE III

Metodologija za ocenjevanje vrednosti sredstev in obveznosti CNS pred reševanjem in po njem

Oddelek 1

Splošne določbe, ki se uporabljajo za vrednotenja iz člena 24 in člena 26(1) uredbe (EU) 2021/23

Člen 6

Splošna merila

1.   Pri izvajanju vrednotenj iz člena 24 in člena 26(1) Uredbe (EU) 2021/23 cenilec ali organ za reševanje, kadar izvaja začasno vrednotenje v skladu s členom 26(1) Uredbe (EU) 2021/23, upošteva okoliščine, ki vplivajo na pričakovane denarne tokove sredstev in obveznosti CNS ter diskontne stopnje, ki veljajo zanje, ki izhajajo iz propada klirinških članov CNS ali dogodkov, ki niso povezani z neizpolnitvijo obveznosti.

Cenilec ali organ za reševanje, kadar izvaja začasno vrednotenje v skladu s členom 26(1) Uredbe (EU) 2021/23, si prizadeva za pošten prikaz finančnega položaja CNS glede na priložnosti in tveganja, s katerimi se srečuje.

2.   Cenilec ali organ za reševanje, kadar izvaja začasno vrednotenje v skladu s členom 26(1) Uredbe (EU) 2021/23, razkrije in utemelji ključne predpostavke, uporabljene pri vrednotenju.

Če je pri vrednotenju prisotno kakršno koli bistveno odstopanje od predpostavk ali pravil, ki jih upravljalni organ CNS uporablja pri pripravi računovodskih izkazov in izračunu regulativnega kapitala in kapitalskih zahtev CNS, se to utemelji z najboljšimi razpoložljivimi informacijami.

3.   Cenilec ali organ za reševanje, kadar izvaja začasno vrednotenje v skladu s členom 26(1) Uredbe (EU) 2021/23, zagotovo najboljšo oceno vrednosti danega sredstva, obveznosti ali njune kombinacije.

Po potrebi rezultate vrednotenj zagotovi tudi v obliki razponov vrednosti.

4.   Merila iz te uredbe za merjenje posameznih sredstev in obveznosti CNS se glede na okoliščine uporabljajo tudi za merjenje portfeljev, skupin sredstev ali kombinacije sredstev in obveznosti, poslovnih področij ali CNS kot celote.

5.   Pri vrednotenju se upniki nadalje razdelijo na razrede glede na njihovo prednostno razvrstitev v skladu z veljavnim insolvenčnim pravom, vrednotenje pa vključuje oceno:

(a)

vrednosti terjatev vsakega razreda v skladu z veljavnim insolvenčnim pravom in, če je to ustrezno in izvedljivo, v skladu s pogodbenimi pravicami, podeljenimi upnikom;

(b)

prihodkov, ki bi jih prejel vsak razred, če bi prišlo do likvidacije CNS po običajnem insolvenčnem postopku.

Cenilec lahko pri izračunu ocen v skladu s točkama (a) in (b) uporablja metodologijo iz člena 22 te uredbe.

6.   Kadar je to ustrezno in izvedljivo, lahko organ za reševanje ob upoštevanju časovnega okvira in verodostojnosti vrednotenja zahteva več vrednotenj. V tem primeru organ za reševanje uvede merila za določitev, kako se ta vrednotenja uporabijo za cilje iz člena 24 Uredbe (EU) 2021/23.

Člen 7

Datum vrednotenja

Datum vrednotenja je eden od naslednjih datumov:

(a)

referenčni datum, kot ga določi cenilec ali organ za reševanje, kadar izvaja začasno vrednotenje v skladu s členom 26(1) Uredbe (EU) 2021/23, in ki je čim bližje pričakovanemu datumu odločitve organa za reševanje, da bo sprejel ukrep za reševanje v zvezi s CNS v skladu s členom 71 Uredbe (EU) 2021/23 ali uporabil pooblastilo za odpis ali konverzijo lastniških in dolžniških instrumentov ali drugih nezavarovanih obveznosti, kot je določeno v členu 33 navedene uredbe;

(b)

datum odločitve o reševanju, kadar se izvaja dokončno vrednotenje iz člena 26(2) Uredbe (EU) 2021/23;

(c)

v zvezi z obveznostmi, ki izhajajo iz pogodb iz člena 29(1) Uredbe (EU) 2021/23, datum, na katerega so zadevne pogodbe odpovedane.

Člen 8

Viri informacij

Vrednotenje temelji na vseh informacijah, ki so na voljo na datum vrednotenja in ki jih cenilec ali organ za reševanje, kadar izvaja začasno vrednotenje v skladu s členom 26(1) Uredbe (EU) 2021/23, šteje za ustrezne. Poleg računovodskih izkazov CNS, poročil o vrednotenju, povezanih revizijskih poročil in regulativnih poročil za obdobje, ki se konča čim bližje datumu vrednotenja, lahko te ustrezne informacije vključujejo naslednje:

(a)

posodobljene računovodske izkaze in regulativna poročila, ki jih CNS pripravi čim bližje datumu vrednotenja;

(b)

razlago pravil, ključnih metodologij, predpostavk in presoj, ki jih CNS uporablja za pripravo računovodskih izkazov in regulativnih poročil;

(c)

podatke iz evidenc CNS;

(d)

ustrezne tržne podatke;

(e)

sklepe, ki jih je cenilec sprejel na podlagi razprav z upravljalnim organom in revizorji;

(f)

če so na voljo, nadzorne ocene finančnega stanja CNS, vključno z informacijami, pridobljenimi v skladu s členom 18(1), točka (h), Uredbe (EU) 2021/23;

(g)

ocene kakovosti sredstev za celotni sektor, če je to ustrezno glede na sredstva CNS, in rezultate stresnih testov;

(h)

vrednotenja konkurentov, ustrezno prilagojena, da bi zajela posebne okoliščine CNS;

(i)

pretekle informacije, ustrezno prilagojene, da bi odpravili dejavnike, ki niso več ustrezni, in vključili druge dejavnike, ki prej niso vplivali na pretekle informacije, ali

(j)

analize trendov, ustrezno prilagojene, da bi se upoštevale posebne okoliščine CNS.

Člen 9

Učinek ureditev znotraj skupine

1.   Kadar je CNS del skupine, cenilec ali organ za reševanje, kadar izvaja začasno vrednotenje v skladu s členom 26(1) Uredbe (EU) 2021/23, upošteva učinek, ki ga lahko imajo obstoječe pogodbene podporne ureditve znotraj skupine na vrednost sredstev in obveznosti, če je glede na okoliščine verjetno, da bodo take ureditve vzpostavljene.

2.   Cenilec ali organ za reševanje, kadar izvaja začasno vrednotenje v skladu s členom 26(1) Uredbe (EU) 2021/23, upošteva učinek drugih uradnih ali neuradnih podpornih ureditev znotraj skupine le, če je glede na okoliščine verjetno, da se bodo te ureditve uporabljale tudi v primeru neugodnega finančnega stanja skupine ali pri reševanju.

3.   Cenilec ali organ za reševanje, kadar izvaja začasno vrednotenje v skladu s členom 26(1) Uredbe (EU) 2021/23, ugotovi, ali so sredstva CNS, ki je del skupine, na voljo za pokritje izgub drugih subjektov v skupini.

Člen 10

Učinek dogovorov o interoperabilnosti

Če je CNS sklenila dogovore o interoperabilnosti v skladu s členom 54 Uredbe(EU) št. 648/2012, cenilec ali organ za reševanje, kadar izvaja začasno vrednotenje v skladu s členom 26(1) Uredbe (EU) 2021/23, upošteva morebitni učinek takih dogovorov na vrednost sredstev in obveznosti CNS.

Člen 11

Poročilo o vrednotenju

Cenilec za organ za reševanje pripravi poročilo o vrednotenju, ki vključuje naslednje:

(a)

informacije iz člena 25(4) Uredbe (EU) 2021/23, razen v zvezi z začasnimi vrednotenji iz člena 26(1) Uredbe (EU) 2021/23;

(b)

informacije iz člena 25(5) Uredbe (EU) 2021/23, razen v zvezi z začasnimi vrednotenji iz člena 26(1) navedene uredbe;

(c)

vrednotenje obveznosti, ki izhajajo iz pogodb iz člena 29(1) Uredbe (EU) 2021/23;

(d)

povzetek vrednotenja, ki vključuje razlago najboljše ocene vrednosti, razponov vrednosti in virov negotovosti vrednotenja;

(e)

razlago ključnih metodologij in predpostavk, ki jih je cenilec uporabil pri izvajanju vrednotenja, skupaj z razlago, kako občutljivo je vrednotenje na izbiro metodologij in predpostavk, ter, če je izvedljivo, razlago, kako se te metodologije in predpostavke razlikujejo od tistih, ki se uporabljajo za druga ustrezna vrednotenja, vključno z morebitnimi začasnimi vrednotenji za namene reševanja;

(f)

vse dodatne informacije, ki bi po mnenju cenilca koristile organu za reševanje ali pristojnemu organu za namene člena 24(1), (2) in (3) ter člena 26(1), (2) in (3) Uredbe (EU) 2021/23.

Oddelek 2

Merila za izvajanje vrednotenj za namene člena 24(2) uredbe (EU) 2021/23

Člen 12

Splošna načela

1.   Vrednotenja, opravljena za namene člena 24(2) Uredbe (EU) 2021/23, temeljijo na poštenih, preudarnih in realnih predpostavkah, njihov cilj pa je zagotoviti, da se izgube v ustreznem scenariju v celoti pripoznajo.

Kadar je tako vrednotenje na voljo, prispeva k oceni pristojnega organa oziroma organa za reševanje, kot je ustrezno, pri ugotavljanju, da CNS „propada ali bo verjetno propadla“, kot je navedeno v členu 22(1), točka (a), Uredbe (EU) 2021/23.

Na podlagi obstoječih smernic v zvezi z nadzorom ali drugih splošno priznanih virov, ki določajo merila za pošteno in realno merjenje različnih vrst sredstev in obveznosti, lahko cenilec ali organ za reševanje, kadar izvaja začasno vrednotenje v skladu s členom 26(1) Uredbe (EU) 2021/23, izpodbija pravila, predpostavke, podatke, metodologije in presoje, na podlagi katerih je CNS izvajala vrednotenja, ki jih je uporabila za izpolnjevanje obveznosti računovodskega poročanja ali za izračun svojega regulativnega kapitala ali svojih kapitalskih zahtev, ter jih pri svojem vrednotenju ne upošteva.

2.   Cenilec ali organ za reševanje, kadar izvaja začasno vrednotenje v skladu s členom 26(1) Uredbe (EU) 2021/23, določi najustreznejše metodologije vrednotenja, ki lahko temeljijo na notranjih modelih in pravilih CNS, če se cenilcu ali organu za reševanje, kadar izvaja začasno vrednotenje v skladu s členom 26(1) Uredbe (EU) 2021/23, to zdi ustrezno glede na naravo okvira za upravljanje tveganja, ki ga uporablja CNS, ter kakovost razpoložljivih podatkov in informacij.

3.   Vrednotenja so v skladu z veljavnim računovodskim in bonitetnim okvirom.

Člen 13

Področja, ki jim je treba pri vrednotenju nameniti posebno pozornost

Cenilec ali organ za reševanje, kadar izvaja začasno vrednotenje v skladu s členom 26(1) Uredbe (EU) 2021/23, se osredotoči zlasti na področja, na katerih je vrednotenje zelo negotovo in ki pomembno vplivajo na splošno vrednotenje za namen člena 24(2) Uredbe (EU) 2021/23.

Cenilec ali organ za reševanje, kadar izvaja začasno vrednotenje v skladu s členom 26(1) Uredbe (EU) 2021/23, rezultate vrednotenja za področja iz prvega pododstavka predloži v obliki najboljših ocen vrednosti in po potrebi razponov vrednosti, kot je določeno v členu 6(3). Ta področja vključujejo:

(a)

pogodbe iz člena 29(1) Uredbe (EU) 2021/23;

(b)

posojila, katerih pričakovani denarni tokovi so odvisni od sposobnosti, pripravljenosti ali spodbude nasprotne stranke za izpolnjevanje njenih obveznosti;

(c)

zasežena sredstva, na denarne tokove katerih vplivata poštena vrednost sredstev v trenutku, ko CNS opravi izvršbo na povezani vrednostni papir ali zastavno pravico, in pričakovani razvoj take vrednosti po izvršbi;

(d)

vse druge instrumente, merjene po pošteni vrednosti, kadar določitev te poštene vrednosti v skladu z računovodskimi ali bonitetnimi zahtevami za vrednotenje po tržnih cenah ali vrednotenje z uporabo notranjega modela glede na okoliščine ni več veljavna ali se ne uporablja več;

(e)

dobro ime in neopredmetena sredstva, kadar je lahko preizkus oslabitve odvisen od subjektivne presoje, tudi v zvezi z razumno dosegljivim denarnim tokom, diskontnimi stopnjami in obsegom denar ustvarjajočih enot;

(f)

pravne spore in regulativne ukrepe, katerih pričakovani denarni tokovi so lahko odvisni od različnih stopenj negotovosti glede zneska ali časovnega okvira;

(g)

postavke, ki vključujejo pokojninska sredstva in obveznosti, ter postavke odloženega davka.

Člen 14

Dejavniki, ki vplivajo na vrednotenje

1.   Cenilec ali organ za reševanje, kadar izvaja začasno vrednotenje v skladu s členom 26(1) Uredbe (EU) 2021/23, upošteva splošne dejavnike, ki lahko vplivajo na ključne predpostavke, na katerih temeljijo vrednosti sredstev in obveznosti na področjih iz člena 13, vključno z naslednjimi dejavniki:

(a)

gospodarskimi in sektorskimi okoliščinami, ki vplivajo na CNS, vključno z dogodki, povezanimi z neizpolnitvijo obveznosti, ali dogodki, ki niso povezani z neizpolnitvijo obveznosti, ter ustreznim razvojem trga;

(b)

poslovnim modelom CNS in spremembami v njeni strategiji;

(c)

merili za izbiro sredstev CNS;

(d)

okoliščinami in praksami, ki bodo verjetno povzročile plačilne šoke;

(e)

okoliščinami, ki vplivajo na kapitalske zahteve;

(f)

učinkom finančne strukture CNS na njeno zmogljivost za zadržanje sredstev in pogodb v pričakovanem obdobju posedovanja ter sposobnost CNS za ustvarjanje predvidljivih denarnih tokov;

(g)

pravili delovanja in porazdelitvijo izgub CNS;

(h)

pomisleki glede likvidnosti ali financiranja na splošno ali na ravni CNS.

2.   Cenilec ali organ za reševanje, kadar izvaja začasno vrednotenje v skladu s členom 26(1) Uredbe (EU) 2021/23, jasno loči morebitne znatne nerealizirane dobičke, ugotovljene v postopku vrednotenja, če se ti dobički niso pripoznali pri vrednotenju, in v poročilu o vrednotenju navede ustrezne informacije o izjemnih okoliščinah, ki so povzročile te dobičke.

Oddelek 3

Merila za izvajanje vrednotenj za namene člena 24(3) in člena 26(1), drugi pododstavek, uredbe (EU) 2021/23

Člen 15

Splošna načela

1.   Cenilec ali organ za reševanje, kadar izvaja začasno vrednotenje v skladu s členom 26(1) Uredbe (EU) 2021/23, oceni učinek vsakega ukrepa za reševanje, ki ga bo organ za reševanje verjetno sprejel, na vrednotenje, da bi prispeval k odločitvam iz člena 24(3) Uredbe (EU) 2021/23.

Organ za reševanje se lahko brez poseganja v neodvisnost cenilca z njim posvetuje, da bi opredelil vrsto ukrepov za reševanje, ki jih ta organ obravnava, vključno z ukrepi iz načrta reševanja ali, če se razlikujejo, iz katere koli predlagane sheme za reševanje.

2.   Kadar je to ustrezno, cenilec v posvetovanju z organom za reševanje ali organ za reševanje, kadar izvaja začasno vrednotenje v skladu s členom 26(1) Uredbe (EU) 2021/23, predloži ločena vrednotenja, pri katerih se upošteva učinek dovolj raznolike vrste ukrepov za reševanje.

3.   Cenilec ali organ za reševanje, kadar izvaja začasno vrednotenje v skladu s členom 26(1) Uredbe (EU) 2021/23, zagotovi, da se v scenarijih, ki so pomembni za vrsto obravnavanih ukrepov za reševanje, vse izgube v zvezi s sredstvi CNS v celoti pripoznajo v trenutku uporabe instrumentov za reševanje oziroma izvajanja pooblastila za odpis ali konverzijo lastniških in dolžniških instrumentov ali drugih nezavarovanih obveznosti iz člena 32 Uredbe (EU) 2021/23.

4.   Kadar se vrednosti vrednotenja, ki ga opravi cenilec ali organ za reševanje, kadar izvaja začasno vrednotenje v skladu s členom 26(1) Uredbe (EU) 2021/23, bistveno razlikujejo od vrednosti, ki jih je CNS navedla v svojih računovodskih izkazih, cenilec ali organ za reševanje, kadar izvaja začasno vrednotenje v skladu s členom 26(1) Uredbe (EU) 2021/23, uporabi predpostavke lastnega vrednotenja, da bi prispeval k prilagoditvam predpostavk in računovodskih politik, ki so potrebne za pripravo posodobljene bilance stanja v skladu s členom 25(4), točka (a), Uredbe (EU) 2021/23, na način, ki je skladen z veljavnim računovodskim okvirom.

Cenilec ali organ za reševanje, kadar izvaja začasno vrednotenje v skladu s členom 26(1) Uredbe (EU) 2021/23, določi znesek izgub, ki jih je ugotovil, vendar jih ni mogoče pripoznati v posodobljeni bilanci stanja, opiše razloge, na katerih temelji določitev takih izgub, ter navede verjetnost in časovni okvir njihovega pojava.

5.   Kadar se lastniški in dolžniški instrumenti ali druge nezavarovane obveznosti konvertirajo v lastniški kapital, se pri vrednotenju oceni vrednost kapitala po konverziji novih delnic, ki so bile prenesene na imetnike konvertiranih kapitalskih instrumentov ali druge upnike ali so jim bile izdane kot nadomestilo. Ta ocena je podlaga za določitev menjalnega razmerja ali menjalnih razmerij v skladu s členom 33(7), točka (b), Uredbe (EU) 2021/23.

Člen 16

Izbira podlage za merjenje

1.   Cenilec ali organ za reševanje, kadar izvaja začasno vrednotenje v skladu s členom 26(1) Uredbe (EU) 2021/23, pri izbiri najustreznejše podlage ali najustreznejših podlag za merjenje upošteva vrsto ukrepov za reševanje, ki se ocenijo v skladu s členom 15(1).

2.   Cenilec ali organ za reševanje, kadar izvaja začasno vrednotenje v skladu s členom 26(1) Uredbe (EU) 2021/23, na podlagi poštenih, preudarnih in realnih predpostavk določi denarne tokove, ki jih CNS lahko pričakuje iz svojih obstoječih sredstev in obveznosti po sprejetju opredeljenega ukrepa ali ukrepov za reševanje, ter jih diskontira po ustrezni stopnji, določeni v skladu z odstavkom 6.

3.   Denarni tokovi se določijo na ustrezni ravni združevanja.

4.   Kadar ukrepi za reševanje iz člena 15(1) zahtevajo, da sredstva in obveznosti zadrži CNS, ki se ohrani kot delujoči subjekt, cenilec kot ustrezno podlago za merjenje uporabi vrednost ob posedovanju.

Vrednost ob posedovanju lahko, če jo cenilec ali organ za reševanje, kadar izvaja začasno vrednotenje v skladu s členom 26(1) Uredbe (EU) 2021/23, šteje za pošteno, preudarno in realno, predvideva normalizacijo tržnih pogojev.

Vrednost ob posedovanju se ne uporabi kot podlaga za merjenje, kadar se sredstva prenesejo na premostitveno CNS v skladu s členom 42 Uredbe (EU) 2021/23 ali kadar se uporabi instrument prodaje poslovanja v skladu s členom 40 navedene uredbe.

5.   Kadar ukrepi za reševanje iz člena 15(1) predvidevajo odtujitev sredstev, pričakovani denarni tokovi ustrezajo vrednostim ob odtujitvi iz člena 17(5), predvidenim za pričakovano obdobje odtujitve.

6.   Diskontne stopnje se določijo ob upoštevanju časovnega okvira denarnih tokov, profila tveganja, stroškov financiranja in tržnih pogojev glede na sredstvo ali obveznost, ki se meri, obravnavano odtujitveno strategijo in finančni položaj CNS po reševanju.

Člen 17

Posebni dejavniki, povezani z oceno in diskontiranjem pričakovanih denarnih tokov

1.   Cenilec ali organ za reševanje, kadar izvaja začasno vrednotenje v skladu s členom 26(1) Uredbe (EU) 2021/23, pri ocenjevanju denarnih tokov uporabi svojo strokovno presojo, da bi opredelil ključne značilnosti sredstev ali obveznosti, ki se merijo.

Cenilec ali organ za reševanje, kadar izvaja začasno vrednotenje v skladu s členom 26(1) Uredbe (EU) 2021/23, strokovno presojo uporabi tudi pri ugotavljanju, kako na te denarne tokove vplivajo nadaljevanje, morebitna obnova ali refinanciranje, iztek ali odtujitev teh sredstev ali obveznosti, kot predvideva ukrep za reševanje iz člena 15(1).

2.   Kadar ukrep za reševanje iz člena 15(1) predvideva, da bo CNS posedovala sredstvo, ohranila obveznost ali nadaljevala poslovanje, lahko cenilec ali organ za reševanje, kadar izvaja začasno vrednotenje v skladu s členom 26(1) Uredbe (EU) 2021/23, upošteva naslednje dejavnike, ki bi lahko vplivali na prihodnje denarne tokove:

(a)

spremembe predpostavk ali pričakovanj v primerjavi s tistimi, ki so prevladovala na datum vrednotenja, v skladu z dolgoročnimi preteklimi gibanji in upoštevano v razumnem časovnem okviru, usklajenem z obdobjem posedovanja, predvidenim za sredstva, ali z obdobjem, predvidenim za sanacijo CNS;

(b)

dodatne ali alternativne podlage ali metodologije za vrednotenje, ki jih cenilec šteje za ustrezne in ki so v skladu s to uredbo, tudi v okviru ocenjevanja vrednosti kapitala po konverziji delnic.

3.   V zvezi s skupinami sredstev in obveznosti ali poslovnimi področji, ki naj bi se iztekli, cenilec ali organ za reševanje, kadar izvaja začasno vrednotenje v skladu s členom 26(1) Uredbe (EU) 2021/23, upošteva stroške in koristi tega procesa.

4.   Kadar razmere CNS preprečujejo posedovanje sredstva ali nadaljevanje poslovanja ali kadar organ za reševanje meni, da je prodaja potrebna za doseganje ciljev reševanja, se pričakovani denarni tokovi vrednotijo po vrednostih ob odtujitvi, pričakovanih v danem obdobju odtujitve.

5.   Cenilec ali organ za reševanje, kadar izvaja začasno vrednotenje v skladu s členom 26(1) Uredbe (EU) 2021/23, določi vrednost ob odtujitvi na podlagi denarnih tokov, neto stroškov odtujitve in neto pričakovane vrednosti vseh izdanih jamstev, ki jih lahko CNS razumno pričakuje v prevladujočih tržnih razmerah z redno prodajo ali prenosom sredstev ali obveznosti.

Če je ustrezno, lahko cenilec ali organ za reševanje, kadar izvaja začasno vrednotenje v skladu s členom 26(1) Uredbe (EU) 2021/23, ob upoštevanju ukrepov, ki bodo sprejeti v okviru sheme za reševanje, vrednost ob odtujitvi določi z uporabo popusta na opazovano tržno ceno te prodaje ali prenosa za morebitno pospešeno prodajo.

Pri določitvi vrednosti ob odtujitvi za sredstva, ki nimajo likvidnega trga, cenilec ali organ za reševanje, kadar izvaja začasno vrednotenje v skladu s členom 26(1) Uredbe (EU) 2021/23, upošteva opazovane cene na trgih, na katerih se trguje s podobnimi sredstvi, ali modelne izračune, pri čemer uporabi opazovane tržne parametre in ustrezno upošteva popuste za nelikvidnost.

6.   Cenilec ali organ za reševanje, kadar izvaja začasno vrednotenje v skladu s členom 26(1) Uredbe (EU) 2021/23, upošteva naslednje dejavnike, ki bi lahko vplivali na vrednosti ob odtujitvi in obdobja odtujitve:

(a)

vrednosti ob odtujitvi in obdobja odtujitve, ki so bili ugotovljeni pri podobnih transakcijah in ki so ustrezno prilagojeni, da bi se upoštevale razlike v poslovnem modelu in finančni strukturi strank v teh transakcijah;

(b)

prednosti ali slabosti določene transakcije, ki so relevantne za udeležene stranke ali podsklop udeležencev na trgu;

(c)

posebne značilnosti sredstva ali poslovanja, ki so lahko pomembne samo za morebitnega kupca ali podsklop udeležencev na trgu;

(d)

verjetni učinek pričakovane prodaje na vrednost franšize CNS.

7.   Pri ocenjevanju vrednosti poslovnih področij zaradi uporabe instrumenta prodaje poslovanja ali premostitvene CNS lahko cenilec ali organ za reševanje, kadar izvaja začasno vrednotenje v skladu s členom 26(1) Uredbe (EU) 2021/23, upošteva razumna pričakovanja v zvezi z vrednostjo franšize. Taka pričakovanja v zvezi z vrednostjo franšize vključujejo pričakovanja, ki izhajajo iz obnove sredstev, refinanciranja odprtega portfelja ali nadaljevanja poslovanja v okviru ukrepov za reševanje.

8.   Cenilcu ali organu za reševanje, kadar izvaja začasno vrednotenje v skladu s členom 26(1) Uredbe (EU) 2021/23, ki oceni, da ni nobene realne možnosti za odtujitev sredstva ali poslovanja, ni treba določiti vrednosti ob odtujitvi, temveč oceni povezane denarne tokove na podlagi ustreznih možnosti za nadaljevanje ali iztek.

Prvi pododstavek se ne uporablja za instrument prodaje poslovanja.

9.   V zvezi z deli skupine sredstev ali poslovanja, ki bodo verjetno likvidirani v skladu z običajnim insolvenčnim postopkom, lahko cenilec ali organ za reševanje, kadar izvaja začasno vrednotenje v skladu s členom 26(1) Uredbe (EU) 2021/23, upošteva vrednosti ob odtujitvi in obdobja odtujitve, ugotovljene pri dražbah sredstev podobne narave in stanja.

Pri določitvi pričakovanih denarnih tokov cenilec ali organ za reševanje, kadar izvaja začasno vrednotenje v skladu s členom 26(1) Uredbe (EU) 2021/23, upošteva nelikvidnost, odsotnost zanesljivih vhodnih podatkov za določitev vrednosti ob odtujitvi ter posledično potrebo po opiranju na metodologije vrednotenja, ki temeljijo na neugotovljivih vhodnih podatkih.

Člen 18

Metodologija za izračun in vključitev blažilnika za dodatne izgube

1.   Cenilec ali organ za reševanje, kadar izvaja začasno vrednotenje v skladu s členom 26(1) Uredbe (EU) 2021/23, v vrednotenje vključi blažilnik, ki odraža dejstva in okoliščine, ki podpirajo obstoj dodatnih izgub v negotovem znesku ali z negotovim časovnim okvirom.

Cenilec ali organ za reševanje, kadar izvaja začasno vrednotenje v skladu s členom 26(1) Uredbe (EU) 2021/23, ustrezno pojasni in utemelji predpostavke, na katerih temelji izračun blažilnika.

2.   Pri določitvi zneska blažilnika cenilec ali organ za reševanje, kadar izvaja začasno vrednotenje v skladu s členom 26(1) Uredbe (EU) 2021/23, opredeli dejavnike, ki bi lahko vplivali na pričakovane denarne tokove zaradi ukrepov za reševanje, ki bodo verjetno sprejeti.

POGLAVJE IV

Ločitev vrednotenja v postopku reševanja in vrednotenja za uporabo načela „noben upnik ne sme biti na slabšem“ ter metodologija za izvajanje vrednotenja za uporabo načela „noben upnik ne sme biti na slabšem“

Člen 19

Splošne določbe

1.   Za določanje obravnave delničarjev in upnikov v običajnem insolvenčnem postopku vrednotenje temelji samo na informacijah o dejstvih in okoliščinah, ki so obstajale in za katere je razumno sklepati, da so bile znane na datum odločitve o reševanju, ter ki bi vplivale na merjenje sredstev in obveznosti CNS na navedeni datum, če bi bile cenilcu znane.

2.   Za določanje dejanske obravnave delničarjev in upnikov v postopku reševanja cenilec uporabi razpoložljive informacije o dejstvih in okoliščinah, ki obstajajo na datum ali datume, ko delničarji in upniki prejmejo nadomestilo (v nadaljnjem besedilu: datum ali datumi dejanske obravnave).

3.   Referenčni datum vrednotenja je datum odločitve o reševanju, ki se lahko razlikuje od datuma dejanske obravnave.

Če je po mnenju cenilca učinek kakršnega koli diskontiranja prihodkov zanemarljiv, se lahko nediskontirani prihodki na datum sprejetja ukrepa za reševanje neposredno primerjajo z diskontirano vrednostjo hipotetičnih prihodkov, ki bi jih prejeli delničarji in upniki, če bi se za CNS na datum odločitve o reševanju uvedel običajni insolvenčni postopek.

Člen 20

Seznam sredstev in terjatev

1.   Cenilec pripravi seznam vseh opredeljivih in pogojnih sredstev, ki jih ima CNS v lasti.

Ta seznam vključuje sredstva, za katera je dokazan obstoj povezanih denarnih tokov ali ga je mogoče razumno pričakovati.

2.   CNS da cenilcu na voljo seznam vseh terjatev in pogojnih terjatev do CNS.

Na navedenem seznamu so vse terjatve in pogojne terjatve razvrščene glede na njihovo prednost v običajnem insolvenčnem postopku. Cenilec se lahko dogovori za zagotovitev strokovnega svetovanja ali znanja v zvezi s skladnostjo prednostne razvrstitve terjatev z veljavnim insolvenčnim pravom.

3.   Cenilec ločeno opredeli obremenjena sredstva in terjatve, zavarovane z navedenimi sredstvi.

Člen 21

Faze vrednotenja

Cenilec za določanje, ali obstaja razlika v obravnavi, kot je navedena v členu 61(2), točka (c), Uredbe (EU) 2021/23, oceni naslednje:

(a)

obravnavo, ki bi je bili deležni delničarji in upniki, v zvezi s katerimi so bili sprejeti ukrepi za reševanje, če bi se za CNS na datum odločitve o reševanju uvedel običajni insolvenčni postopek, potem ko bi bile v celoti uporabljene veljavne pogodbene obveznosti in druge ureditve v okviru njenih pravil delovanja, pri čemer se ne upošteva morebitna zagotovitev izredne javne finančne pomoči;

(b)

vrednost prestrukturiranih terjatev po uporabi pooblastil in instrumentov za reševanje in vrednost drugih prihodkov, ki so jih prejeli delničarji in upniki na datum ali datume dejanske obravnave in ki so po potrebi diskontirani na vrednost, ki je veljala na datum odločitve o reševanju, da se zagotovi poštena primerjava z obravnavo iz točke (a);

(c)

ali obravnava iz točke (a) presega obravnavo iz točke (b) za vsakega upnika v skladu z njegovo prednostno razvrstitvijo v običajnem insolvenčnem postopku, kot je določena v skladu s členom 20.

Člen 22

Določanje obravnave delničarjev in upnikov v običajnem insolvenčnem postopku

1.   Metoda za izvajanje vrednotenja v skladu s členom 21, točka (a), sestoji iz določitve diskontirane vrednosti pričakovanih denarnih tokov v običajnem insolvenčnem postopku.

2.   Pričakovani denarni tokovi se diskontirajo po stopnji ali stopnjah, ki, kot je ustrezno, upoštevajo časovni okvir, povezan s takimi pričakovanimi denarnimi tokovi, prevladujoče okoliščine na datum odločitve o reševanju, netvegane obrestne mere, premije za tveganja za podobne finančne instrumente, ki so jih izdali podobni subjekti, tržne pogoje ali diskontne stopnje, ki so jih uporabili morebitni kupci, in druge pomembne značilnosti elementa ali elementov, ki se vrednotijo.

3.   Metodologija iz odstavka 2 za izračun diskontne stopnje se ne uporabi, kadar so posebne diskontne stopnje v zvezi z vrednotenjem določene v veljavnem insolvenčnem pravu ali praksi.

4.   Cenilec pri določanju diskontirane vrednosti pričakovanih denarnih tokov v običajnem insolvenčnem postopku upošteva naslednje:

(a)

veljavna pravila delovanja CNS, pogodbene dogovore ter insolvenčno pravo in prakso v zadevni jurisdikciji, ki bi lahko vplivali na vrednotenje;

(b)

razumno predvidljive upravne stroške, stroške transakcij, vzdrževanja, odtujitve in druge stroške, ki bi nastali pri delu upravitelja ali stečajnega upravitelja, ter stroške financiranja;

(c)

informacije o nedavnih primerih insolventnosti podobnih subjektov, kadar so na voljo in ustrezne;

(d)

oceno neposrednih nadomestitvenih stroškov, ki jih imajo klirinški člani, izračunanih v skladu s členom 23.

5.   Za sredstva, s katerimi se trguje na delujočem trgu, cenilec uporabi ugotovljeno ceno, razen kadar posebne okoliščine ovirajo tržljivost sredstev CNS.

Za sredstva, s katerimi se ne trguje na delujočem trgu, cenilec pri določanju vrednosti in časovnega okvira pričakovanih denarnih tokov upošteva naslednje dejavnike:

(a)

ugotovljene cene na delujočih trgih, na katerih se trguje s podobnimi sredstvi;

(b)

ugotovljene cene v običajnem insolvenčnem postopku ali transakcijah v drugače težavnih pogojih, ki vključujejo sredstva podobne narave in v podobnem stanju;

(c)

ugotovljene cene v transakcijah, ki vključujejo prodajo poslovanja ali prenos na premostitveno CNS v okviru reševanja podobnih subjektov;

(d)

verjetnost, da bi sredstvo ustvarjalo neto denarne tokove v običajnem insolvenčnem postopku;

(e)

pričakovane tržne pogoje v posameznem obdobju odtujitve, vključno z globino trga in možnostjo, da se na trgu v tem obdobju zamenja ustrezen obseg sredstev, ter

(f)

dolžino posameznega obdobja odtujitve, pri kateri se upoštevajo posledice veljavnega insolvenčnega prava.

6.   Cenilec prouči, ali bi finančni položaj CNS vplival na pričakovane denarne tokove, vključno z omejitvami sposobnosti upravitelja za pogajanje o pogojih z morebitnimi kupci.

7.   Kadar je to mogoče in v skladu s kakršnimi koli veljavnimi določbami ustreznega insolvenčnega okvira, se v denarnih tokovih upoštevajo pogodbene in druge zakonske pravice upnikov ali običajne prakse na področju insolventnosti.

8.   Hipotetični prihodki od vrednotenja se dodelijo delničarjem in upnikom glede na njihovo prednostno razvrstitvijo v skladu z veljavnim insolvenčnim pravom, kot je določena v členu 20.

Člen 23

Neposredni nadomestitveni stroški, ki jih imajo klirinški člani v običajnem insolvenčnem postopku

1.   Cenilec pri izračunu stroškov iz člena 22(4), točka (d), upošteva ekonomsko razumno oceno neposrednih nadomestitvenih stroškov, ki bi jih imeli klirinški člani, če bi v ustreznem obdobju znova odprli primerljive neto pozicije na trgu, kot je določeno v členu 61(3), prvi pododstavek, točka (c), Uredbe (EU) 2021/23.

2.   Cenilec za klirinške člane upošteva naslednje stroške:

(a)

hipotetične kreditne izpostavljenosti klirinških članov do CNS v času ponovnega odprtja primerljivih neto pozicij, če bi te ostale odprte pri CNS do tega datuma;

(b)

vse stroške likvidnosti in koncentracije, ki jih imajo klirinški člani pri ponovnem odprtju primerljivih neto pozicij;

(c)

vse pomembne operativne stroške, ki se jim ni mogoče izogniti, ki jih imajo klirinški člani v zvezi z novimi povezavami ali transakcijami med klirinškimi člani in katero koli nasprotno stranko ali CNS, vključno s članarinami ter pristojbinami za trgovanje, kliring, plačilo, poravnavo in skrbništvo;

(d)

vse dodatne pomembne stroške financiranja, ki izhajajo iz razlike v veljavnih zahtevah za kritje in prispevkih v jamstveni sklad ter so povezani s ponovnim odprtjem neto pozicij pri kateri koli nasprotni stranki ali CNS.

Člen 24

Določanje dejanske obravnave delničarjev in upnikov v postopku reševanja

1.   Cenilec opredeli vse neporavnane terjatve po odpisu ali konverziji kapitalskih instrumentov in uporabi kakršnih koli ukrepov za reševanje ter dodeli navedene terjatve pravnim in fizičnim osebam, ki so bile na datum odločitve o reševanju delničarji in upniki CNS.

Cenilec določi dejansko obravnavo pravnih in fizičnih oseb, ki so bile delničarji in upniki CNS na datum odločitve o reševanju, v skladu z odstavki 2, 3 in 4, razen kadar te osebe zaradi reševanja prejmejo denarno nadomestilo.

2.   Kadar pravne in fizične osebe, ki so bile na datum odločitve o reševanju delničarji in upniki CNS, zaradi reševanja prejmejo nadomestilo v obliki lastniškega kapitala, cenilec določi njihovo dejansko obravnavo tako, da zagotovi oceno skupne vrednosti delnic, ki so bile prenesene ali izdane kot nadomestilo imetnikom kapitalskih instrumentov, dolžniških instrumentov ali drugih nezavarovanih obveznosti, ki so bile konvertirane. Navedena ocena lahko temelji na ocenjeni tržni ceni, ki izhaja iz splošno sprejetih metodologij vrednotenja.

3.   Kadar pravne in fizične osebe, ki so bile na datum odločitve o reševanju delničarji in upniki CNS, zaradi reševanja prejmejo nadomestilo v obliki dolga, cenilec določi njihovo dejansko obravnavo tako, da upošteva spremembe v pogodbenih denarnih tokovih zaradi odpisa ali konverzije, uporabo drugih ukrepov za reševanje in ustrezno diskontno stopnjo, izračunano v skladu z metodologijo iz člena 22(2) te uredbe.

4.   Za kakršne koli neporavnane terjatve lahko cenilec upošteva ugotovljene cene na delujočih trgih za enake ali podobne instrumente, ki jih je izdala CNS v postopku reševanja ali ki so jih izdali drugi podobni subjekti, kadar so te cene na voljo in skupaj z dejavniki, opisanimi v odstavkih 2 in 3.

5.   Cenilec pri primerjavi dejanske obravnave delničarjev in upnikov v postopku reševanja z vrednotenjem za uporabo načela „noben upnik ne sme biti na slabšem“ upošteva tudi dejanske neposredne nadomestitvene stroške, ki jih imajo klirinški člani in so navedeni v členu 23(2).

Člen 25

Poročilo o vrednotenju

Cenilec za organ za reševanje pripravi poročilo o vrednotenju, ki vključuje naslednje elemente:

(a)

povzetek vrednotenja, ki vključuje predstavitev razponov vrednosti in virov negotovosti vrednotenja;

(b)

razlago ključnih uporabljenih metodologij in predpostavk ter kako občutljivo je vrednotenje na te izbire;

(c)

če je izvedljivo, razlago, zakaj se vrednotenje razlikuje od drugih ustreznih vrednotenj, vključno z vrednotenji za namene reševanja, izvedenimi v skladu z Uredbo (EU) 2021/23, ali drugimi bonitetnimi ali računovodskimi vrednotenji.

Člen 26

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 3. maja 2023

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)   UL L 22, 22.1.2021, str. 1.

(2)  Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).

(3)  Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(4)  Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(5)  Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (UL L 157, 9.6.2006, str. 87).


9.8.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

L 199/34


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/1617

z dne 8. avgusta 2023

o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2021/2011 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz kablov iz optičnih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), in zlasti člena 12 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

1.1   Veljavni ukrepi

(1)

Komisija je 17. novembra 2021 sprejela Izvedbeno uredbo (EU) 2021/2011 (2) (v nadaljnjem besedilu: prvotna uredba) o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz kablov iz optičnih vlaken (v nadaljnjem besedilu: izdelek v preiskavi) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: Kitajska ali zadevna država). Prvotno uvedena dokončna protidampinška dajatev je znašala od 19,7 % do 44 %.

(2)

Za izdelek v preiskavi velja tudi dokončna izravnalna dajatev v višini od 5,1 % do 10,3 %, uvedena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2022/72 (3), kakor je bila popravljena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2022/469 (4). Vendar izravnalna dajatev ni predmet te ponovne preiskave. Po uvedbi dokončne izravnalne dajatve na izdelek v preiskavi je bila dokončna protidampinška dajatev znižana na 14,6 % do 33,7 %, da bi se izognili dvakratni izravnavi učinkov subvencioniranja.

1.2   Zahtevek za ponovno preiskavo za ugotavljanje absorpcije

(3)

Komisija je prejela zahtevek za ponovno preiskavo za ugotavljanje absorpcije veljavnih protidampinških ukrepov v zvezi z uvozom izdelka v preiskavi v skladu s členom 12 osnovne uredbe.

(4)

Zahtevek je 28. oktobra 2022 vložilo združenje Europacable (v nadaljnjem besedilu: vložnik) v imenu proizvajalcev Unije. Vložnik predstavlja več kot 25 % celotne proizvodnje kablov iz optičnih vlaken v Uniji.

(5)

Vložnik je predložil zadostne dokaze, da so se kitajske izvozne cene po obdobju prvotne preiskave znižale in da je to znižanje oviralo načrtovane popravljalne učinke veljavnih ukrepov. Dokazi iz zahtevka so pokazali, da znižanja izvoznih cen ni mogoče pojasniti z znižanjem cene glavne surovine ali drugih stroškov ali s spremembo nabora izdelkov.

1.3   Ponovni začetek protidampinške preiskave

(6)

Komisija je 8. decembra 2022 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o ponovnem začetku preiskave) (5), ponovno začela protidampinško preiskavo.

(7)

Ponovna preiskava se je nanašala na sedanje protidampinške dajatve, kot so določene v členu 1(2) prvotne uredbe, kakor je bila spremenjena in popravljena.

1.4   Zainteresirane strani

(8)

Komisija je v obvestilu o ponovnem začetku preiskave zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v ponovni preiskavi. Poleg tega je o ponovni preiskavi posebej obvestila vložnika, proizvajalce izvoznike in uvoznike, za katere je znano, da jih to zadeva, ter organe zadevne države in jih povabila k sodelovanju.

(9)

Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

1.5   Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov v Ljudski republiki Kitajski

(10)

Komisija je vse proizvajalce izvoznike na Kitajskem pozvala, naj predložijo informacije, zahtevane v obvestilu o začetku, da bi se lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec. Poleg tega je predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce, ki bi lahko bili zainteresirani za sodelovanje v ponovni preiskavi, in/ali stopi v stik z njimi.

(11)

Zahtevane informacije je zagotovilo enajst proizvajalcev izvoznikov iz Kitajske, ki so se strinjali z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec dveh skupin proizvajalcev izvoznikov na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov so bile družba FiberHome Telecommunication Technologies Co., Ltd. in povezane družbe (v nadaljnjem besedilu: skupina FTT) ter družba Jiangsu Zhongtian Technology Co., Ltd. in povezane družbe (v nadaljnjem besedilu: skupina ZTT). Vzorčeni proizvajalci izvozniki so v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije (od 1. oktobra 2021 do 30. septembra 2022) predstavljali 58 % celotnega ocenjenega obsega izvoza kablov iz optičnih vlaken iz Kitajske v Unijo. Izbrani vzorec je bil enak vzorcu v preiskavi, ki je privedla do uvedbe prvotno uvedene dajatve (v nadaljnjem besedilu: prvotna preiskava).

(12)

V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in organi zadevne države opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Komisija ni prejela nobenih pripomb, zato je bil vzorec potrjen.

1.6   Vzorčenje nepovezanih uvoznikov

(13)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o ponovnem začetku preiskave.

(14)

Dve družbi (Cable 77 Danmark Aps in Connect Com GmbH) sta predložili zahtevane informacije in se strinjali z vključitvijo v vzorec. Komisija se je po analizi informacij za vzorčenje, ki sta jih predložili družbi, odločila, da vzorčenje ni potrebno, in obe sodelujoči družbi pozvala, naj predložita izpolnjene vprašalnike za nepovezane uvoznike.

1.7   Odgovori na vprašalnike in preverjanja

(15)

Komisija je poslala vprašalnike vzorčenim skupinam proizvajalcev izvoznikov in družbam, ki so predložile informacije, zahtevane od nepovezanih uvoznikov. Vprašalniki so bili na dan začetka preiskave objavljeni tudi na spletu (6).

(16)

Ena od teh družb, Cable 77 Danmark Aps (Danska), ki je nepovezan uvoznik, je predložila nepopolno izpolnjen vprašalnik. Komisija jo je s pozivom k dopolnitvi pozvala, naj predloži dodatne informacije. Vendar družba na to ni odgovorila. Druga družba, Connect Com GmbH (Nemčija), je Komisijo obvestila, da v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije izdelka v preiskavi ni uvažala iz Kitajske, ampak ga je kupovala od družb s sedežem v Uniji. Zato Komisija v okviru sedanje ponovne preiskave te družbe ni obravnavala kot nepovezanega uvoznika v smislu osnovne uredbe. Komisija zato ni preverila informacij, ki sta jih predložili ti dve družbi, in teh informacij ni uporabila v tej ponovni preiskavi.

(17)

Komisija je zbrala in preverila ali navzkrižno preverila vse informacije, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci izvozniki in so bile po njenem mnenju potrebne za namen te ponovne preiskave. Zaradi izbruha COVID-19 Komisija ni mogla izvesti preveritvenih obiskov v skladu s členom 16 osnovne uredbe v prostorih družb FiberHome Telecommunication Technologies Co., Ltd in Nanjing Wasin Fujikura Optical Communication Ltd. (obe pripadata skupini FTT) ali v prostorih družb Jiangsu Zhongtian Technology Co., Ltd., Zhongtian Power Optical Cable Co., Ltd., ZTT International Limited ter ZTT Europe GmbH (vse pripadajo skupini ZTT). Namesto tega je na daljavo prek videokonference navzkrižno preverila vse informacije, ki so jih predložile te družbe, v skladu s svojim Obvestilom o posledicah, ki jih ima izbruh COVID-19 na protidampinške in protisubvencijske preiskave (7).

(18)

Poleg tega je v skladu s členom 16 osnovne uredbe opravila preveritvene obiske v prostorih naslednjih povezanih uvoznikov v Uniji, ki pripadata skupini FTT:

FiberHome International Germany GmbH, Nemčija;

FiberHome International Poland Sp. z o.o., Poljska.

1.8   Obdobje, zajeto v ponovni preiskavi za ugotavljanje absorpcije

(19)

Obdobje preiskave za ugotavljanje absorpcije je trajalo od 1. oktobra 2021 do 30. septembra 2022. Obdobje prvotne preiskave je trajalo od 1. julija 2019 do 30. junija 2020.

1.9   Pripombe o zahtevku in začetku preiskave

(20)

Komisija je prejela pripombe v zvezi z zahtevkom in začetkom preiskave od družbe Connect Com GmbH (v nadaljnjem besedilu: Connect Com), nepovezanega uvoznika, ki je sodeloval v prvotni preiskavi.

(21)

Družba Connect Com je trdila, da uporaba povprečne cene na kilometer kabla ni relevanten kazalnik za preverjanje, ali so bile protidampinške dajatve absorbirane, saj so bili kabli z velikim številom vlaken dražji na kilometer kabla od kablov z majhnim številom vlaken. Družba Connect Com je trdila, da je padec povprečne cene na kilometer kabla povzročila sprememba nabora izdelkov, ki so se prodajali pred uvedbo protidampinških dajatev in po njej.

(22)

Komisija je opozorila, da se je vložnik za izdelek v preiskavi zanašal na uvozne cene iz podatkovne zbirke Eurostata TARIC, kar je običajna praksa, saj se statistični podatki zbirajo na podlagi poimenovanja izdelka kot celote in ne na podlagi posameznih vrst izdelka. Komisija je menila, da to zadošča za začetek ponovne preiskave. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da družba Connect Com ni predložila nobenih dokazov, da je bilo znižanje uvozne cene posledica spremembe nabora izdelkov. Med ponovno preiskavo je Komisija zbrala podrobnejše podatke na ravni vrste izdelka na podlagi kontrolnih številk izdelka in je lahko primerjala cene istih vrst izdelka, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 40. Trditev je bila zato zavrnjena.

(23)

Družba Connect Com je navedla tudi, da merska enota „kg“ ali „tone“ pri trgovini s kabli ni običajna. Običajne merske enote za kable naj bi bili metri ali kilometri.

(24)

Komisija je izpostavila, da je tako kot za vse druge izdelke v podatkovni zbirki Eurostata TARIC tudi za izdelek v preiskavi obseg uvoza poleg dolžine kablov v kilometrih na voljo tudi v tonah ali kg. Vložnikov zahtevek je vseboval (ustrezen) obseg uvoza v obeh enotah z ustrezno ceno za vsako enoto. Trditev je bila zato zavrnjena.

(25)

Družba Connect Com je navedla, da je upoštevanje cen le do konca prve polovice leta 2022, kot je navedeno v zahtevku, privedlo do izkrivljenega rezultata, saj so se junija 2022 cene ponovno zvišale, v drugi polovici leta 2022 pa naj bi po pričakovanjih še naprej rasle.

(26)

Komisija je opozorila, da je bilo glede na datum vložitve zahtevka obdobje, ki je bilo v zahtevku uporabljeno za prikaz trendov in se je končalo 30. junija 2022, v času vložitve zahtevka zadnje obdobje, za katero imeli vložniki na voljo celoten sklop podatkov. Poleg tega je Komisija med ponovno preiskavo ocenila cene do konca obdobja ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije, tj. do 30. septembra 2022. Iz tega sledi, da je bilo obdobje, v katerem so se cene po navedbah družbe Connect Com zvišale, delno vključeno v obdobje ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(27)

Družba Connect Com je izpodbijala tudi vzročno zvezo med domnevnim padcem cen in uvedbo dajatev. Trdila je, da je do izjemnega znižanja cen prišlo že od avgusta 2021 do septembrom 2021, preden so bile uvedene dajatve, ter da poznejši padec cen z 10 EUR decembra 2021 na 7 EUR junija 2022 ni bil več znaten in ni bil povezan z uvedbo ukrepov.

(28)

Če obstajajo zadostni dokazi o absorpciji dajatev, se lahko v skladu s členom 12 osnovne uredbe na zahtevo katere koli zainteresirane strani prvotna preiskava ponovno začne. Komisija je ocenila dokaze, ki jih je predložil vložnik, iz katerih je razvidno, da so se kitajske izvozne cene po obdobju prvotne preiskave znižale. Na podlagi teh informacij se je Komisija odločila, da začne ponovno preiskavo za ugotavljanje absorpcije. Poleg tega lahko Komisija na podlagi člena 12(2) osnovne uredbe upošteva dokaze o znižanju cen po obdobju prvotne preiskave in pred uvedbo dajatev, kot so dokazi, o katerih je razpravljala družba Connect Com. Trditev družbe Connect Com je bila zato zavrnjena.

1.10   Razkritje

(29)

Komisija je 1. junija 2023 razkrila bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih je nameravala spremeniti dokončno protidampinško dajatev na uvoz kablov iz optičnih vlaken s poreklom iz Kitajske. Za vse strani je bil določen rok za predložitev pripomb v zvezi z razkritjem. Komisija je prejela pripombe skupine FTT, skupine ZTT in družbe Twentsche (Nanjing) Fibre Optics Ltd (v nadaljnjem besedilu: TFO).

(30)

Družba TFO, nevzorčen sodelujoči proizvajalec izvoznik, je trdila, da njen zahtevek za individualno preiskavo ni bil upoštevan. Poleg tega je trdila, da je bila v 100-odstotni lasti nizozemske družbe TKH Group NV in da kable iz optičnih vlaken prodaja pod običajnimi konkurenčnimi pogoji svoji hčerinski družbi v Uniji. Trdila je tudi, da se cene v obdobju prvotne preiskave in obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije niso spremenile. Prav tako se ni strinjala z oceno Komisije v zvezi z dampinško dajatvijo, ki se je uporabljala zanjo na podlagi preiskave za ugotavljanje absorpcije.

(31)

Komisija navaja, da je družba TFO zaprosila za individualno preiskavo v prvotni preiskavi. Med prvotno preiskavo je bil njen zahtevek za individualno preiskavo zavrnjen, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 40 prvotne uredbe. Zato je bila dajatev, ki se je uporabljala za družbo TFO, dajatev sodelujočih nevzorčenih družb, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 397 in 565 prvotne uredbe. Komisija je v sedanji preiskavi izračunala stopnjo dampinga sodelujočih nevzorčenih družb v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 85 te uredbe. Dajatev, ki se je uporabljala za sodelujoče nevzorčene družbe iz prvotne preiskave, se je povečala, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 99 te uredbe.

(32)

V zvezi z lastniškimi deleži v družbi TFO je Komisija ugotovila, da je družba TFO proizvajalec izvoznik s sedežem na Kitajskem, ki izvaža v Unijo in zanjo velja protidampinška dajatev za sodelujoče nevzorčene družbe. Dejstvo, da je družba TFO v lasti druge družbe s sedežem v Uniji, ne vpliva na to ugotovitev ali uporabo zadevne stopnje dajatve. Zato so bile te trditve zavrnjene.

(33)

Po dokončnem razkritju je bila zainteresiranim stranem dana možnost zaslišanja. Nobena od njih ni zahtevala zaslišanja.

(34)

Komisija je 26. junija 2023 zainteresiranim stranem predložila dodatno dokončno razkritje, na podlagi katerega je nameravala spremeniti dokončno protidampinško dajatev na uvoz kablov iz optičnih vlaken s poreklom iz Kitajske. Za vse strani je bil določen rok za pošiljanje pripomb v zvezi z dodatnim razkritjem. Komisija je prejela pripombe skupine FTT in skupine ZTT.

2.   IZDELEK V PREISKAVI

(35)

Izdelek v preiskavi so monomodalni kabli iz optičnih vlaken, izdelani iz enega ali več posamično oplaščenih vlaken, z zaščitnim ovojem, kombinirani z električnimi vodniki ali ne, s poreklom iz Kitajske, ki se trenutno uvrščajo pod oznako KN ex 8544 70 00 (oznaka TARIC 8544700010).

(36)

Izključeni so naslednji izdelki:

i.

kabli, pri katerih so vsa optična vlakna posamično opremljena z operativnimi konektorji na enem koncu ali na obeh, ter

ii.

kabli za podvodno uporabo. Kabli za podvodno uporabo so kabli iz optičnih vlaken s plastično izolacijo, ki vsebujejo bakren ali aluminijast vodnik in v katerih so vlakna v kovinskih modulih.

(37)

Kabli iz optičnih vlaken se uporabljajo kot optični medij za prenos v telekomunikacijskih omrežjih na dolgih razdaljah, podzemni železnici in dostopovnih omrežjih.

3.   UGOTOVITVE PONOVNE PREISKAVE ZA UGOTAVLJANJE ABSORPCIJE

(38)

Cilj ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije v skladu s členom 12 osnovne uredbe je ugotoviti, ali so se po obdobju prvotne preiskave izvozne cene znižale oziroma ali ni bilo gibanja ali zadostnega gibanja cen pri nadaljnji prodaji ali nadaljnjih prodajnih cen izdelka v Uniji. Če bo ugotovljeno, da bi zaradi ukrepa moralo priti do gibanja cen, se bodo nato zaradi odprave škode, predhodno ugotovljene v skladu s členom 3 osnovne uredbe, izvozne cene ponovno proučile v skladu s členom 2 osnovne uredbe, stopnje dampinga pa se bodo ponovno izračunale, da se upoštevajo ponovno proučene izvozne cene.

3.1   Sprememba izvoznih cen

(39)

Da bi Komisija ugotovila, ali so se izvozne cene znižale, je za vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika najprej ugotovila njegove izvozne cene na podlagi stroškov, zavarovanja in prevoznine (v nadaljnjem besedilu: CIF) na carinski meji Unije v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije ter te cene primerjala z ustreznimi izvoznimi cenami CIF, ugotovljenimi med prvotno preiskavo za obdobje prvotne preiskave.

(40)

Komisija je nato za vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika primerjala cene vrst izdelka, ki so se prodajale v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije, s cenami enakih vrst izdelka, ki so se prodajale v obdobju prvotne preiskave, ter zanje izračunala tehtano povprečno razliko v ceni. V obdobju prvotne preiskave se niso prodajale vse vrste izdelka, ki so se prodajale v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije. Da bi zagotovila zadostno raven primerljivosti, je Komisija primerjala cene najbolj prodajanih vrst izdelka brez ustreznika v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije s cenami najbolj podobnih vrst izdelka, ki so se prodajale v obdobju prvotne preiskave, če so bile na voljo.

(41)

Na podlagi zgornje primerjave, opravljene za dve vzorčeni skupini proizvajalcev izvoznikov, se je tehtana povprečna izvozna cena za skupino FTT znižala za 50,5 %, za skupino ZTT pa za 13,2 %.

(42)

V zvezi s trditvijo družbe Connect Com, kot je navedena v uvodni izjavi 21, je bilo v preiskavi ugotovljeno, da je ena vzorčena skupina proizvajalcev izvoznikov v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije izvažala iste kontrolne številke izdelka kot v obdobju prvotne preiskave, medtem ko je drugi vzorčeni proizvajalec izvoznik v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije prodajal tudi druge kontrolne številke izdelka kot v obdobju prvotne preiskave. Preiskava je pokazala, da so se cene za ujemajoče se kontrolne številke izdelka znižale. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(43)

Ker so se izvozne cene znižale, kot določa člen 12(2) osnovne uredbe, je Komisija ponovno izračunala stopnje dampinga vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v skladu s členom 2 osnovne uredbe.

(44)

Skupina ZTT je navedla, da je družba ZTT Europe GmbH (v nadaljnjem besedilu: družba ZTT Europe), njen povezani uvoznik v Uniji, kupila ves izdelek v preiskavi, ki je bil nadalje prodan v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije pred uvedbo protidampinške dajatve (tj. vsa nadaljnja prodaja izdelka v preiskavi, ki jo je opravila družba ZTT Europe v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije, je bila prosta protidampinške dajatve), zato Komisija prodaje, ki jo je opravila družba ZTT Europe, ne bi smela upoštevati pri oceni v tej ponovni preiskavi.

(45)

Komisija je ugotovila, da bi morala v skladu s členom 12(2) osnovne uredbe oceniti spremembo cen, do katere je prišlo po obdobju prvotne preiskave ter pred uvedbo ukrepov ali po njej. Zato je bila trditev zavrnjena, razen glede prodaje s strani družbe ZTT Europe izdelka v preiskavi, kupljenega pred ali med obdobjem prvotne preiskave; te Komisija v svoji oceni dejansko ni upoštevala.

(46)

Družba Connect Com je trdila, da ni bila podana razumljiva utemeljitev, zakaj bi morali posamezni uvozniki poročati o uvozu v kilometrih vlaken namesto v kilometrih kabla.

(47)

Komisija je v vprašalnikih od proizvajalcev izvoznikov in uvoznikov zahtevala, da navedejo podatke o kilometrih kabla in kilometrih vlaken, kot je bilo zahtevano v prvotni preiskavi. Vendar so bili vsi izračuni opravljeni v kilometrih kabla.

(48)

Skupina ZTT je v svojih pripombah na dokončno razkritje trdila, da bi morala Komisija pri ugotavljanju, ali so se izvozne cene znižale, upoštevati le tiste vrste izdelkov, ki so se prodajale tudi v obdobju prvotne preiskave. Skupina ZTT je trdila, da bi bila metodologija Komisije za primerjavo raven cen najbolj podobnih vrst izdelka izkrivljajoča, saj bi lahko manjša sprememba tehničnih specifikacij strukture kontrolne številke izdelka povzročila znatne razlike v stroških in cenah.

(49)

Komisija je menila, da je za večino vrst izdelka, prodajanih v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije, ustreznejša primerjava izvoznih cen, da se zagotovi natančnejša slika gibanja cen od obdobje prvotne preiskave do obdobja ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije. Vendar je opozorila, da bi se cena še vedno znižala za 20,6 %, tudi če bi primerjava temeljila le na ujemajočih se kontrolnih številkah izdelka. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(50)

Skupina ZTT je v svojih pripombah na razkritje trdila, da Komisija ni ustrezno pojasnila metodologije, uporabljene za opredelitev najbolj podobnih vrst izdelka, ali zakaj se je štelo, da so podobne neprimerljivim vrstam izdelka, prodajanim v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije; Komisija bi sicer lahko primerjala cene zelo različnih vrst izdelka, kar ne bi natančno odražalo gibanja cen. To trditev je ponovila v pripombah k dodatnemu dokončnemu razkritju.

(51)

Komisija je opozorila, da so bile v dokončnem razkritju, predloženem skupini ZTT, že opredeljene najbolj podobne kontrolne številke izdelka, ki jih uporablja Komisija. Skupina ZTT bi lahko na podlagi takega razkritja pojasnila, zakaj bi bila izbira vsake od zelo podobnih kontrolnih številk izdelka neustrezna glede na fizikalne značilnosti ali druge elemente in bi tako povzročila izkrivljanje rezultatov. Vendar skupina ZTT ni predložila nobenih dokazov ali specifičnih argumentov v podporo svoji trditvi, da bi metodologija, ki jo je uporabila Komisija, privedla do izkrivljajočih rezultatov, kar zadeva primerljivost cen. Trditev je bila torej zavrnjena.

(52)

Poleg tega je skupina ZTT trdila, da Komisija pri ugotavljanju, ali so se izvozne cene znižale, ni upoštevala učinka razlik v smislu cen in količin glede na nabor izdelkov, prodanih v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije, v primerjavi s prodajo v obdobju prvotne preiskave. Skupina ZTT je trdila, da bi morala Komisija, da bi upoštevala nabor izdelkov: (1) za vsako vrsto izdelka izračunati težo v skupni izvozni vrednosti v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije in jo nato pomnožiti z razmerjem razlike v ceni ali (2) pomnožiti razliko v ceni za vsako vrsto izdelka s količino, prodano v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije navedene vrste izdelka. V tem primeru naj bi se po navedbah skupine ZTT izvozna cena na splošno zvišala. Skupina ZTT je trdila tudi, da je v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije prodala več kablov z manjšim številom vlaken, ki so bila cenejša od kablov z večjim številom vlaken. Vendar skupina ZTT ni navedla, kaj naj bi bila kabel z „nižjim številom vlaken“ in kabel z „večjim številom vlaken“. Skupina ZTT je na podlagi tega sklenila, da je bila večina vrst izdelka, prodajanih v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije, nizkocenovnih izdelkov, medtem ko je bilo v obdobju prvotne preiskave prodanih več izdelkov po višjih cenah, in da bi zato preprosta primerjava tehtane povprečne ravni cene za posamezno vrsto izdelka v vsakem obdobju povzročila izkrivljeno sliko.

(53)

Komisija je ugotovila, da je teža kablov z manjšim številom vlaken (tj. do 6 vlaken) predstavljala [45–56 %] celotnega obsega prodaje v obdobju prvotne preiskave; v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije je bil ta delež [43–54 %]. Zato so ti kabli predstavljali manjši delež prodaje v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije v primerjavi z obdobjem prvotne preiskave, kar je v nasprotju s trditvami skupine ZTT. Kabli z do osem vlakni so v obdobju prvotne preiskave predstavljali [47–60 %], medtem ko je bil v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije je bil ta delež [48–61 %]; to je precej podoben odstotek z zanemarljivim vplivom na povprečno ceno teh vrst izdelkov.

(54)

Poleg tega v nasprotju s trditvami skupine ZTT obe metodi, ki ju je predlagala skupina ZTT za upoštevanje razlik v smislu vrednosti in količin glede na nabor izdelkov med obdobjem prvotne preiskave in obdobjem ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije, ne obravnavata zares razlike v naboru izdelkov med obdobjem prvotne preiskave in obdobjem ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije, saj se pri obeh metodah upošteva samo nabor izdelkov v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije. Poleg tega prva metoda tehta relativne spremembe cen glede na delež prodajne vrednosti vsake kontrolne številke izdelka v celotni prodaji v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije, druga metoda pa tehta absolutne razlike v cenah glede na obseg prodaje vsake kontrolne številke izdelka v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije. Skupina ZTT ne pojasnjuje, zakaj ena metoda temelji na absolutnih, druga pa na relativnih številkah (odstotkih). To kaže, da so bile metode, ki jih je predlagala skupina ZTT, arbitrarne in nedosledne.

(55)

Komisija je v vsakem primeru opozorila, da je cilj preiskave za ugotavljanje absorpcije, kot je navedeno v uvodni izjavi 38, v skladu s členom 12 osnovne uredbe najprej ugotoviti, ali so se izvozne cene po obdobju prvotne preiskave znižale oziroma ali je bilo gibanje cen pri nadaljnji prodaji ali nadaljnjih prodajnih cen izdelka v preiskavi v Uniji (na vrsto izdelka) nezadostno oziroma ga ni bilo, kar bi upravičilo ponovno določitev stopnje dampinga v drugi fazi. V zvezi s prvim korakom je Komisija proučila, ali so se izvozne cene v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije v primerjavi z izvoznimi cenami v obdobju prvotne preiskave znižale. Ta pregled je bil opravljen za vsako vrsto izdelka posebej. Komisija je pri izračunu razlike v ceni po posameznih vrstah izdelka ugotovila, da so se izvozne cene številnih vrst izdelka dejansko znižale. Na podlagi tega je mogoče že skleniti, da so se cene v smislu člena 12 osnovne uredbe znižale. Kot je že navedeno v uvodni izjavi 41, se je tehtana povprečna izvozna cena za skupino ZTT znižala za 13,2 %. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(56)

Skupina ZTT je v svojih pripombah na dodatno dokončno razkritje trdila, da je metodologija „računsko določene cene CIF“, ki jo je Komisija uporabila za ugotovitev spremembe izvozne cene, napačna, saj da bi morala Komisija za prodajo prek povezanega uvoznika primerjati ceno pri nadaljnji prodaji povezanega uvoznika, ne pa „računsko določene cene CIF“, kot domnevno določa člen 12 osnovne uredbe, oziroma ob odsotnosti te bi morala Komisija uporabiti ustreznejšo stopnjo dobička nepovezanega uvoznika EU od tiste, ki jo je uporabila za konstruiranje cene CIF.

(57)

Komisija ni upoštevala trditev o neustrezni uporabi cen CIF, saj so bile predložene po roku, določenem za predložitev pripomb na dokončno razkritje. Poleg tega ni bilo pojasnjeno, zakaj se izvozna cena v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije ne bi smela prilagoditi, za razliko od obdobja prvotne preiskave. Kar zadeva stopnjo dobička, se je Komisija sklicevala na uvodno izjavo 70, v kateri je bilo to vprašanje že obravnavano. Predloženi niso bili nobeni novi dokazi.

(58)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da so se izvozne cene v skladu s členom 12 osnovne uredbe znižale.

3.2   Damping

3.2.1   Izvozna cena

(59)

V skladu s členom 12(2) osnovne uredbe so bile uporabljene izvozne cene v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije, ki so bile zbrane in preverjene ali navzkrižno preverjene v okviru te ponovne preiskave.

(60)

Vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov so v Unijo izvažale neposredno neodvisnim strankam ali prek povezanih družb, ki so delovale kot zastopniki, trgovci ali uvozniki.

(61)

Izvozna cena za prodajo neposredno neodvisnim strankam v Uniji in prek povezanih trgovskih družb je bila cena, ki se je v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe dejansko plačala ali se plačuje za izdelek v preiskavi, ko se ta izvozi v Unijo.

(62)

Izvozna cena za prodajo prek povezanih uvoznikov je bila v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič nadalje prodan neodvisnim strankam v Uniji. V tem primeru je bila cena prilagojena za vse stroške, ki so nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s prodajnimi, splošnimi in administrativnimi stroški (v nadaljnjem besedilu; PSA-stroški) povezanih uvoznikov, ter za razumni dobiček. Povezana uvoznika sta družba ZTT Europe GmbH za skupino ZTT ter družbi FiberHome International Poland Sp. z o.o. in FiberHome International Germany GmbH za skupino FTT.

(63)

Skupina ZTT je v svojih pripombah na dokončno razkritje trdila, da je Komisija pri izračunu izvozne cene dvakrat upoštevala stroške pakiranja pri prodaji skupine ZTT prek nekaterih povezanih družb v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije.

(64)

Ugotovljeno je bilo, da je ta trditev upravičena, izvozna cena pa je bila ustrezno prilagojena.

(65)

Skupina ZTT je nadalje trdila, da je Komisija pri izračunu izvozne cene pri njeni prodaji prek ene od njenih povezanih družb v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije kot približek napačno uporabila popravek na enoto na podlagi podatkov za obdobje prvotne preiskave, da bi določila popravke za prodajo skupine ZTT eni od njenih povezanih družb. Skupina ZTT je trdila, da ta približek ni bil točen, saj se je nanašal na drugo obdobje, ne na obdobje ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije, in je bil izračunan na podlagi ene same transakcije v obdobju ponovne preiskave, pri kateri je šlo za majhno količino, ki ni bila reprezentativna. Po mnenju skupine ZTT bi morala Komisija za obdobje ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije namesto tega uporabiti popravek na enoto med dvema od njenih povezanih družb.

(66)

Ugotovljeno je bilo, da je ta trditev upravičena, izvozna cena pa je bila ustrezno prilagojena.

(67)

Skupina ZTT je trdila tudi, da je prodaja zadevnega izdelka običajno potekala po projektih in da je bilo med zaključkom pogajanj o cenah in dobavo vseh izdelkov, zajetih v projektih, razmeroma dolgo obdobje. V nekaterih primerih, zlasti kadar je prodaja potekala po posebnem prodajnem postopku, prodajnih cen ni bilo več mogoče spreminjati, da bi se upoštevali stroški prevoza. Zato je morala skupina ZTT kriti višje stroške čezmorskega prevoza, ki naj bi nastali v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije, v primerjavi z obdobjem prvotne preiskave. Skupina ZTT je tudi trdila, da so izjemno visoki stroški čezmorskega prevoza v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije znatno vplivali na izračun izvozne cene, določene na ravni franko tovarna, in da je bila zato visoka stopnja dampinga, ugotovljena v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije, v veliki meri posledica odbitka teh neobičajno visokih stroškov prevoza v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije, vendar ni odražala običajnega poteka trgovine. Zato je skupina ZTT od Komisije zahtevala, naj te stroške prilagodi navzdol v sorazmerju z njihovim povečanjem od obdobja prvotne preiskave do obdobja ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije.

(68)

Komisija je ugotovila, da skupina ZTT ni predložila nobenih dokazov o domnevnem dolgem obdobju med zaključkom pogajanj o cenah in dobavo vseh izdelkov. Poleg tega so družbe v skupini ZTT med navzkrižnimi preverjanji na daljavo potrdile, da kablov iz optičnih vlaken niso prodajale po posebnem prodajnem postopku, ki ga je v svoji trditvi navajala skupina ZTT. To dejstvo je bilo zabeleženo v poročilih o misijah, ki so bila razkrita skupini ZTT, skupina ZTT pa ni navedla, da bi bila ta dejanska ugotovitev napačna. Poleg tega je bila ta trditev podana šele po dokončnem razkritju, Komisija pa jo je lahko preverila le na podlagi informacij, ki so bile na voljo v spisu in v skladu s katerimi je bil med datumom naročilnice in datumom odpreme le dva- do štirimesečni zamik, kar ni izjemno veliko. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(69)

Poleg tega je skupina ZTT trdila, da je bila stopnja dobička nepovezanega uvoznika iz uvodne izjave 62 določena v obdobju prvotne preiskave in je bila zato previsoka za obdobje ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije glede na visoke stroške prevoza, gospodarsko recesijo zaradi visoke inflacije v Evropi in protidampinških dajatev, ki so veljale v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije. Zato je skupina ZTT Komisijo pozvala, naj določi razumno stopnjo dobička nepovezanega uvoza v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije.

(70)

Komisija je izpostavila, da je bila skupina ZTT v protislovju glede stroškov prevoza. Po eni strani je trdila, da je visoke stroške prevoza v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije krila sama, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 67, po drugi strani pa so isti visoki stroški prevoza vplivali na dobičkonosnost uvoznika v Uniji. Poleg tega, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 16, v sedanji preiskavi ni sodeloval noben nepovezan uvoznik. Zato Komisija ni imela na voljo ustreznih informacij za obdobje ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije. Komisija je ugotovila tudi, da skupina ZTT ni navedla, kakšna je bila raven razumne stopnje dobička nepovezanega uvoznika v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(71)

Skupina FTT je v svojih pripombah na dokončno razkritje trdila, da je Komisija pri izračunu izvozne cene za neposredno prodajo družbe FiberHome Telecommunication Technologies Co., Ltd (v nadaljnjem besedilu: FTT) in prodajo družbe Nanjing Wasin Fujikura Optical Communication Ltd. prek družbe FTT dvakrat odštela honorar družbe Wuhan FiberHome International Technologies (v nadaljnjem besedilu: WFIT) kot zastopnika.

(72)

Komisija se s to trditvijo ni strinjala. Kot je bilo pojasnjeno v zaupnem razkritju za posamezno družbo skupini FTT, je bil znesek honorarja zastopnika, sporočen pod „drugimi popravki“, odštet od skupnega zneska honorarja zastopnika, izračunanega na podlagi odstotkov honorarjev zastopnika, določenih v sporazumih agencije z družbo WFIT za leti 2021 in 2022. Ta metodologija je bila razvidna tudi iz datotek za izračun za posamezne družbe, ki so bile predložene skupini FTT. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(73)

Skupina FTT je trdila tudi, da je Komisija dvakrat odštela pristojbino za notranji prevoz; enkrat kot popravek v datoteki s seznamom transakcij, enkrat pa pri izračunu PSA-stroškov družbe FTT.

(74)

Komisija je menila, da je ta trditev upravičena, in ustrezno popravila izvozno ceno.

3.2.2   Normalna vrednost

(75)

Normalna vrednost, ugotovljena v prvotni preiskavi, se uporablja za izračun stopenj dampinga v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije, razen če se v skladu s členom 12(5) osnovne uredbe zahteva in utemelji popravek normalne vrednosti ob upoštevanju sprememb v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije.

(76)

V tem primeru vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov niso zahtevale popravka normalne vrednosti. Zato je bila pri ponovnem izračunu stopnje dampinga uporabljena normalna vrednost, ugotovljena med prvotno preiskavo.

(77)

Nekatere vrste izdelka, ki so jih v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije prodajale vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov, se v obdobju prvotne preiskave niso prodajale. V tem primeru je bila uporabljena normalna vrednost za najbolj podobne vrste izdelka, ki so jih zadevni proizvajalci prodajali v prvotni preiskavi.

(78)

Skupina FTT je v svojih pripombah na končno razkritje trdila, da je Komisija pri opredelitvi zelo podobnih vrst izdelka upoštevala samo štiri parametre kontrolne številke izdelka, tj. vrsto monomodalnih optičnih vlaken v kablu, premer oplaščenega optičnega vlakna, število vlaken v kablu in število vlaken na modul. Trdila je, da bi bilo na tej podlagi na voljo več zelo podobnih kontrolnih številk izdelka in ne samo ena ter da bi morala Komisija uporabiti povprečno normalno vrednost vseh zelo podobnih kontrolnih številk izdelka. Skupina FTT je v svojih pripombah na dodatno dokončno razkritje nadalje trdila, da je metoda, ki jo je Komisija izbrala za opredelitev zelo podobnih vrst izdelka, nedosledna, saj sta se pri nekaterih kontrolnih številkah izdelka ujemala le dva in ne štirje parametri kontrolne številke izdelka.

(79)

V nasprotju s trditvijo Komisija ni upoštevala le štirih parametrov kontrolne številke izdelka, ampak vse parametre, opredeljene v kontrolni številki izdelka. V primeru več kot ene zelo podobne kontrolne številke izdelka je Komisija izbrala tisto z najmanjšim številom razlik v primerjavi s prvotno kontrolno številko izdelka. Več podrobnosti je bilo skupini FTT zagotovljenih v razkritju za posamezno družbo, saj je vključevalo zaupne informacije. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

3.2.3   Primerjava

(80)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na podlagi franko tovarna.

(81)

Kadar je Komisija to lahko upravičila s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Prilagoditve so bile izvedene za stroške prevoza, zavarovanja, manipulativne stroške, stroške natovarjanja, carino EU, stroške pakiranja, kreditne stroške, bančne stroške in honorarje zastopnikov.

(82)

Prilagoditev na podlagi člena 2(10)(i) je bila opravljena tudi za prodajo prek povezane trgovske družbe ZTT, tj. prek družbe ZTT International Limited. Prilagoditve v skladu s členom 2(10)(i) so bile izvedene tudi v primeru prodaje izdelkov, ki jih je proizvajala družba Zhongtian Power Optical Cable Co., Ltd in prodajala družba Jiangsu Zhongtian Technology Co., Ltd, ter v primeru prodaje izdelkov, ki jih je proizvajala družba Nanjing Wasin Fujikura Optical Communication Ltd in prodajala družba FiberHome Telecommunication Technologies Co., Ltd. Te prilagoditve so bile izvedene v prvotni preiskavi in Komisija je ugotovila, da so bili pogoji za izvedbo teh prilagoditev v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije prisotni.

(83)

Prilagoditve so vključevale PSA-stroške trgovskih družb in 10-odstotni dobiček (kot je bil določen v prvotni preiskavi).

3.2.4   Stopnja dampinga

(84)

Komisija je v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe za ugotovitev stopnje dampinga za dva sodelujoča proizvajalca izvoznika primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste izdelka v preiskavi na podlagi franko tovarna.

(85)

Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso bili vzorčeni, je Komisija v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe ugotovila stopnjo dampinga na ravni tehtane povprečne stopnje dampinga vzorčenih proizvajalcev izvoznikov.

(86)

Komisija je za ugotovitev stopnje za vse druge proizvajalce izvoznike na Kitajskem ugotovila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov ob upoštevanju obsega izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo in ocenjenega celotnega obsega izvoza iz Kitajske.

(87)

Raven sodelovanja je bila v tem primeru visoka. Zato je Komisija menila, da je ustrezno določiti preostalo stopnjo dampinga na ravni vzorčene družbe z najvišjo stopnjo dampinga.

(88)

Na podlagi tega so stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

Ime družbe

Stopnja dampinga v obdobju prvotne preiskave

Stopnja dampinga v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije

Povečanje stopnje dampinga

(v odstotnih točkah)

 

Skupina FTT:

FiberHome Telecommunication Technologies Co., Ltd.

Nanjing Wasin Fujikura Optical Communication Ltd.

44,0  %

116,6  %

72,6

 

Skupina ZTT:

Jiangsu Zhongtian Technology Co., Ltd.

Zhongtian Power Optical Cable Co., Ltd.

19,7  %

67,3  %

47,6

Druge sodelujoče družbe

31,2  %

109,2  %

78,0

Vse druge družbe

44,0  %

116,6  %

72,6

(89)

Kot je prikazano v zgornji preglednici, je bila v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije stopnja dampinga v vseh primerih višja kot v obdobju prvotne preiskave.

3.3   Stopnja odprave škode

(90)

Za določitev stopnje veljavne protidampinške dajatve je Komisija preverila, ali bi bile stopnje dampinga še vedno nižje od stopenj škode na podlagi izvoznih cen v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije.

(91)

Komisija je določila stopnjo odprave škode na podlagi primerjave med tehtano povprečno izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije prodajali na trgu Unije, kot je bila določena v obdobju prvotne preiskave. Kakršna koli razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF.

(92)

Vzorčeni proizvajalci Unije v obdobju prvotne preiskave niso prodajali vseh vrst izdelka, ki so jih vzorčeni proizvajalci Unije prodajali v obdobju preiskave za ugotavljanje absorpcije. Da bi zagotovila zadostno raven primerljivosti, je Komisija, kadar je bilo to mogoče, primerjala cene najbolj prodajanih vrst izdelka brez ustreznika (tistih z največjo količino uvoza v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije) z neškodljivimi cenami najbolj podobnih vrst izdelka, ki so jih v obdobju prvotne preiskave prodajali proizvajalci Unije.

(93)

Stopnja odprave škode za druge sodelujoče družbe in vse druge družbe je bila opredeljena enako kot stopnje dampinga za te družbe.

(94)

Ugotovljene so bile naslednje stopnje škode:

Ime družbe

Stopnja odprave škode v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije

Skupina FTT:

FiberHome Telecommunication Technologies Co., Ltd.

Nanjing Wasin Fujikura Optical Communication Ltd.

131,5  %

Skupina ZTT:

Jiangsu Zhongtian Technology Co., Ltd.

Zhongtian Power Optical Cable Co., Ltd.

99,1  %

Druge sodelujoče družbe

128,7  %

Vse druge družbe

131,5  %

4.   SKLEP

(95)

Stopnje dampinga vzorčenih skupin proizvajalcev izvoznikov, izračunane za obdobje preiskave za ugotavljanje absorpcije, so se povečale v primerjavi s stopnjami, ugotovljenimi v obdobju prvotne preiskave.

(96)

V protisubvencijski preiskavi (glej uvodno izjavo 2) je Komisija v skladu s členom 24(1) osnovne protisubvencijske uredbe (8) znižala stopnjo dampinga, ugotovljeno v prvotni preiskavi, za celoten znesek subvencioniranja, da bi se izognila dvojnemu štetju. Ker sedanja preiskava ne vpliva na protisubvencijsko preiskavo, je treba prvotno določeno stopnjo subvencioniranja odšteti od stopenj dampinga, ugotovljenih v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije.

(97)

Stopnje dampinga v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije, ugotovljene, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 96, so nižje od stopnje odprave škode, ugotovljene v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije. Zato so v skladu s členom 9(4), drugi pododstavek, osnovne uredbe nove stopnje dampinga podlaga za protidampinške dajatve.

(98)

Revidirana stopnja protidampinške dajatve v skladu s členom 12(3) osnovne uredbe ne sme preseči dvakratnika zneska prvotno določene protidampinške dajatve.

(99)

Spremenjene stopnje protidampinške dajatve, ki se uporabljajo za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve, zato znašajo:

Ime družbe

Stopnja dampinga v obdobju preiskave za ugotavljanje absorpcije

Izravnalna dajatev v obdobju prvotne preiskave

Stopnja odprave škode v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije

Protidampinška dajatev, ki izhaja iz obdobja ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije

Dajatev, omejena s členom 12(3) osnovne uredbe (glej uvodno izjavo 98)

Spremenjena protidampinška dajatev

Skupina FTT:

 

FiberHome Telecommunication Technologies Co., Ltd.

 

Nanjing Wasin Fujikura Optical Communication Ltd.

 

Hubei Fiberhome Boxin Electronic Co., Ltd (9)

116,6  %

10,3  %

131,5  %

106,3  %

88,0  %

88,0  %

Skupina ZTT:

 

Jiangsu Zhongtian Technology Co., Ltd.

 

Zhongtian Power Optical Cable Co., Ltd.

67,3  %

5,1  %

99,1  %

62,2  %

39,4  %

39,4  %

Druge družbe, ki so sodelovale tako v protisubvencijski kot v protidampinški preiskavi

109,2  %

7,8  %

128,7  %

101,4  %

62,4  %

62,4  %

Druge družbe, ki so sodelovale v protidampinški preiskavi, ne pa tudi v protisubvencijski preiskavi

109,2  %

10,3  %

128,7  %

98,9  %

62,4  %

62,4  %

Vse druge družbe

116,6  %

10,3  %

131,5  %

106,3  %

88,0  %

88,0  %

(100)

Skupina ZTT je v svojih pripombah na dokončno razkritje, ponovljenih v pripombah na dodatno dokončno razkritje, trdila, da revidirana stopnja protidampinške dajatve zanjo ne bi smela preseči dvakratnega zneska prvotno uvedene protidampinške dajatve, in ker je prvotna protidampinška dajatev, uvedena zanjo, znašala 14,6 %, revidirana stopnja protidampinške dajatve zanjo ne bi smela presegati 29,2 %. Zato stopnja protidampinške dajatve ne more biti 39,4 %, kot jo je izračunala Komisija.

(101)

Komisija je izpostavila, da je prvotna protidampinška dajatev, uvedena za skupino ZTT, v skladu s prvotno uredbo znašala 19,7 %. Protidampinška dajatev v višini 14,6 %, na katero se skupina ZTT sklicuje v uvodni izjavi 100, je bila protidampinška dajatev po uvedbi izravnalne dajatve, s katero se je znižala veljavna protidampinška dajatev, da bi se preprečilo dvojno štetje, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 765 Izvedbene uredbe (EU) 2022/72 in uvodni izjavi 2 te uredbe. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(102)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) osnovne uredbe –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izvedbena uredba (EU) 2021/2011 se spremeni:

(1)

Člen 1(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   Stopnje dokončne protidampinške dajatve, ki se uporabljajo za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve za izdelek iz odstavka 1, ki ga proizvajajo spodaj navedene družbe, so:

Družba

Dokončna protidampinška dajatev

Dodatna oznaka TARIC

Skupina FTT:

 

FiberHome Telecommunication Technologies Co., Ltd.

 

Nanjing Wasin Fujikura Optical Communication Ltd.

 

Hubei Fiberhome Boxin Electronic Co., Ltd

88,0  %

C696

Skupina ZTT:

 

Jiangsu Zhongtian Technology Co., Ltd.

 

Zhongtian Power Optical Cable Co., Ltd.

39,4  %

C697

Druge družbe, ki so sodelovale v protisubvencijski in protidampinški preiskavi, navedene v Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) 2022/72

62,4  %

Glej Prilogo I

Druge družbe, ki so sodelovale v protidampinški preiskavi, ne pa tudi v protisubvencijski preiskavi, navedene v Prilogi II k Izvedbeni uredbi (EU) 2022/72

62,4  %

Glej Prilogo II

Vse druge družbe

88,0  %

C999“

(2)

Člen 2 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 2

Kadar nov proizvajalec izvoznik iz Ljudske republike Kitajske Komisiji predloži zadostne dokaze, se lahko priloga k Izvedbeni Uredbi (EU) 2021/2011 spremeni tako, da se ta novi proizvajalec izvoznik doda na seznam sodelujočih družb, ki niso vključene v vzorec in za katere tako velja ustrezna tehtana povprečna stopnja protidampinške dajatve v višini 62,4 %. Novi proizvajalec izvoznik predloži dokaze, da:

(a)

v obdobju preiskave (od 1. julija 2019 do 30. junija 2020) ni izvažal blaga iz člena 1(1) Izvedbene Uredbe (EU) 2021/2011 s poreklom iz Ljudske republike Kitajske;

(b)

ni povezan z nobenim izvoznikom ali proizvajalcem, za katerega veljajo ukrepi, uvedeni s to uredbo, ter

(c)

je blago iz člena 1(1) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske dejansko izvažal ali je prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da bo po koncu obdobja preiskave izvozil znatno količino v Unijo.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. avgusta 2023

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)   UL L 176, 30.6.2016, str. 21.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/2011 z dne 17.novembra 2021 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz kablov iz optičnih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 410, 18.11.2021, str. 51).

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/72 z dne 18. januarja 2022 o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz kablov iz optičnih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2021/2011 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz kablov iz optičnih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 12, 19.1.2022, str. 34).

(4)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/469 z dne 23. marca 2022 o popravku Izvedbene uredbe (EU) 2022/72 o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz kablov iz optičnih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2021/2011 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz kablov iz optičnih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 96, 24.3.2022, str. 36).

(5)  Obvestilo o ponovnem začetku protidampinške preiskave v zvezi z uvozom kablov iz optičnih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL C 467, 8.12.2022, str. 36).

(6)  Na voljo na https://tron.trade.ec.europa.eu/investigations/case-view?caseId=2642.

(7)  Obvestilo o posledicah, ki jih ima izbruh COVID-19 na protidampinške in protisubvencijske preiskave (UL C 86, 16.3.2020, str. 6).

(8)  Uredba (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL L 176, 30.6.2016, str. 55).

(9)  Skupina FTT izdelka v preiskavi, ki ga je proizvedla družba Hubei Fiberhome Boxin Electronic Co., Ltd, ni izvažala v EU v obdobju ponovne preiskave za ugotavljanje absorpcije izdelka, ampak v obdobju prvotne preiskave.


9.8.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

L 199/48


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/1618

z dne 8. avgusta 2023

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz volframovega karbida, taljenega volframovega karbida in volframovega karbida z dodatkom kovinskega prahu s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), in zlasti člena 11(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

1.1.   Prejšnje preiskave in veljavni ukrepi

(1)

Svet je z Uredbo Sveta (EGS) št. 2737/90 (2) uvedel 33-odstotno dokončno protidampinško dajatev na uvoz volframovega karbida in taljenega volframovega karbida s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK, Kitajska ali zadevna država) (v nadaljnjem besedilu: prvotni ukrepi). Za preiskavo, zaradi katere so bili uvedeni prvotni ukrepi, se v nadaljnjem besedilu uporablja izraz prvotna preiskava. Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je s Sklepom Komisije 90/480/EGS (3) sprejela zaveze dveh glavnih izvoznikov v zvezi z izdelkom, ki je predmet ukrepov.

(2)

Svet je po umiku zavez dveh zadevnih kitajskih izvoznikov z Uredbo Sveta (ES) št. 610/95 (4) spremenil Uredbo (EGS) št. 2737/90, tako da se je 33-odstotna dokončna dajatev začela uporabljati tudi za volframov karbid in taljeni volframov karbid, ki ju v Unijo izvažata zadevna izvoznika.

(3)

Po pregledu zaradi izteka ukrepa so bili prvotni ukrepi z Uredbo Sveta (ES) št. 771/98 (5) podaljšani še za dodatno petletno obdobje.

(4)

Po pregledu zaradi izteka ukrepa je Svet prvotne ukrepe z Uredbo Sveta (ES) št. 2268/2004 (6) podaljšal še za dodatno petletno obdobje.

(5)

Svet je z Uredbo Sveta (ES) št. 1275/2005 (7) spremenil opredelitev obsega izdelka, da ta vključuje tudi volframov karbid z dodatkom kovinskega prahu.

(6)

Svet je po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (8) z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 287/2011 (9) ukrepe podaljšal za dodatno petletno obdobje.

(7)

Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/942 (10) podaljšala protidampinške ukrepe za uvoz volframovega karbida, taljenega volframovega karbida in volframovega karbida z dodatkom kovinskega prahu s poreklom iz LRK za dodatno petletno obdobje po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe (v nadaljnjem besedilu: prejšnji pregled zaradi izteka ukrepa).

1.2.   Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepov

(8)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku protidampinških ukrepov (11) je Komisija prejela zahtevek za pregled (v nadaljnjem besedilu: zahtevek) v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(9)

Zahtevek za pregled so 25. februarja 2022 predložile družbe Global Tungsten & Powders spol s.r.o., H.C. Starck Tungsten GmbH, Tikomet Oy, Treibacher Industrie AG, Umicore Specialty Powders France in Wolfram Bergbau und Hütten AG (v nadaljnjem besedilu: vložniki) v imenu industrije Unije volframovega karbida, taljenega volframovega karbida in volframovega karbida z dodatkom kovinskega prahu v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka ukrepov damping in škoda za industrijo Unije verjetno nadaljevala ali ponovila.

1.3.   Začetek pregleda zaradi izteka ukrepov

(10)

Komisija je po posvetovanju z odborom, ustanovljenim s členom 15(1) osnovne uredbe, ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov, zato je 1. junija 2022 začela pregled zaradi izteka ukrepov v zvezi z uvozom volframovega karbida, taljenega volframovega karbida in volframovega karbida z dodatkom kovinskega prahu s poreklom iz LRK na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (12) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

1.4.   Obdobje preiskave v zvezi s pregledom in obravnavano obdobje

(11)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga je zajemala obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom). Proučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2018 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

1.5.   Zainteresirane strani

(12)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj stopijo v stik z njo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa posebej obvestila vložnike, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce v LRK in organe LRK, znane uvoznike, uporabnike ter združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, ter jih povabila k sodelovanju.

(13)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe o začetku pregleda zaradi izteka ukrepov in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(14)

Zaslišan je bil en uporabnik.

1.6.   Pripombe glede začetka postopka

(15)

Pripombe so predložili trije kitajski proizvajalci, in sicer družbe Chongyi Zhangyuan Tungsten Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: Zhangyuan Tungsten), Guangdong Xianglu Tungsten Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: Xianglu Tungsten) in Xiamen Golden Egret Special Alloy (H.C.) Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: Golden Egret). Vložniki so se odzvali tudi na trditve treh kitajskih proizvajalcev.

(16)

Komisija je opozorila, da so ti kitajski proizvajalci svoje trditve predložili skoraj tri mesece po roku, v katerem so strani lahko predložile pripombe k zahtevku (tj. 26. septembra 2022), in sicer brez kakršne koli utemeljitve. Kljub temu je Komisija te trditve izjemoma obravnavala, kolikor je bilo mogoče.

(17)

Družbe Zhangyuan Tungsten, Xianglu Tungsten in Golden Egret so trdile, da zahtevek ne vsebuje dokazov, ki bi potrjevali verjetnost ponovitve dampinga.

(18)

Komisija se s to oceno ni strinjala in je menila, da so zahteve za začetek preiskave izpolnjene. Analiza zahtevka je pokazala, da je v začetni fazi dovolj dokazov, ki kažejo na verjetnost nadaljevanja ali ponovitve dampinga v primeru izteka protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz iz LRK. Vložniki so predložili dokaze, da je uvoz iz LRK, čeprav se je od leta 2018 zmanjšal, še vedno predstavljal znaten delež celotnega uvoza in trga Unije. Vložniki svoje analize niso utemeljili le na prosti zmogljivosti v LRK, temveč tudi na nepoštenih praksah oblikovanja cen, ki jih proizvajalci iz LRK uporabljajo na drugih trgih. V zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepov so bile za izvozno ceno uporabljene tri metode, tj. povprečna kitajska uvozna cena na ravni TARIC, povprečna izvozna cena enakovrednega kitajskega izdelka, kot je bila objavljena v javno dostopnem poročilu Argus Metal Report, in povprečna kitajska izvozna cena v vse tretje države. Za te tri metode je bilo v začetni fazi ugotovljeno, da so dovolj utemeljene, da so v skladu s pravnim standardom. Zato so bile trditve, da zahtevek ne vsebuje zadostnih dokazov, zavrnjene.

(19)

Družbe Zhangyuan Tungsten, Xianglu Tungsten in Golden Egret so trdile, da v zahtevku ni dokazov o splošnem izkrivljanju sektorja volframa in cen vložkov na Kitajskem. Po mnenju teh treh proizvajalcev izvoznikov državno lastništvo samo po sebi ni samodejno vodilo v izkrivljanje trga. Poleg tega so trije kitajski proizvajalci trdili, da so trditve v zahtevku glede državne prisotnosti, nadzora, omejitev in poseganja države, ki naj bi vodili v izkrivljanje cen, špekulativne. Navedli so še, da zahtevek ne vsebuje zadostnih dokazov, da so bile cene surovin izkrivljene zaradi poseganja države. Trdili so tudi, da sta si naslednji dve trditvi v zahtevku nasprotujoči: (i) da Kitajska nadzoruje več kot 60 % svetovnih rezerv volframove rude, proizvaja 80 % svetovne proizvodnje, uvaja izvozne omejitve in podeljuje dovoljenja družbam v državni lasti ter (ii) da je Kitajska kljub temu še vedno sodelovala v postopku za zbiranje ponudb na trgih Unije za odpadne kovine, da bi dvignila cene odpadnih kovin na ali nad kitajske cene amonijevega paravolframata (v nadaljnjem besedilu: APT). Nazadnje so trije kitajski proizvajalci izvozniki trdili še, da ima Kitajska naravno konkurenčno prednost v smislu rezerv volframa in da (i) so izvozne omejitve in dovoljenja, dodeljena podjetjem v državni lasti, delovali v korist dobave na trg Unije, ker varujejo stabilnost in razpoložljivost dobave, (ii) so bili namenjeni zaščiti in zagotavljanju mineralnih virov na Kitajskem ter (iii) so bila izvozna dovoljenja dodeljena ne glede na to, ali so bile družbe upravičenke v državni lasti ali ne.

(20)

V zvezi s tem je Komisija opozorila, da se lahko industrija Unije v skladu s členom 2(6a), točka (d), osnovne uredbe pri vložitvi zahtevka za pregled v skladu s členom 11 osnovne uredbe za utemeljitev izračuna normalne vrednosti opre na dokaze iz delovnega dokumenta služb Komisije o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu LRK za namene preiskav trgovinske zaščite, kadar je zadoščeno dokaznemu standardu ob upoštevanju člena 5(9) osnovne uredbe. Vložniki so predložili tudi dokaze, da kitajska vlada posega v sektor volframovega karbida in da ti posegi povzročajo znatno izkrivljanje na splošno ter v zvezi s posebnimi proizvodnimi dejavniki in stroški proizvajalcev volframovega karbida. Nobeden od treh kitajskih proizvajalcev izvoznikov ni predložil informacij, ki bi omajale te dokaze. Poleg tega te strani niso dodatno pojasnile, v čem sta si trditvi iz uvodne izjave 19 nasprotujoči. Komisija je zato menila, da so vložniki v zahtevku predložili dovolj dokazov o izkrivljanju v sektorju volframa in cen surovin, da je sedanji pregled upravičen. Navedene trditve so bile zato zavrnjene.

(21)

Družbe Zhangyuan Tungsten, Xianglu Tungsten in Golden Egret so prav tako trdile, da zahtevek ni vseboval zadostnih dokazov za dokazovanje obstoja praks izogibanja in da trditev vložnikov o izogibanju z uvozom nekoliko spremenjenih izdelkov ni bila utemeljena.

(22)

Ker Komisija ni ugotovila nobenih praks izogibanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov v smislu člena 13 osnovne uredbe, to ni bil bistven premislek, na podlagi katerega se je začel sedanji pregled zaradi izteka ukrepov. Komisija je zahtevek proučila na podlagi obsega izdelka, kot je opredeljen v že veljavnih ukrepih, zato je bila ta trditev zavrnjena.

(23)

Družbe Zhangyuan Tungsten, Xianglu Tungsten in Golden Egret so trdile, da zahtevek ne vsebuje nobenih dokazov v podporo trditvi, da kitajska prosta zmogljivost obsega 18 000 ton.

(24)

Komisija je opozorila, da je zahtevek vključeval informacije o proizvodni zmogljivosti na Kitajskem v višini 80 000 ton na podlagi poročila o razvoju kitajske industrije volframa za leto 2020, ki ga je objavilo kitajsko združenje industrije volframa (13). Vložniki so na podlagi poznavanja trga industrije Unije ocenili tudi povpraševanje na Kitajskem, in sicer na 30 000 ton. Od proizvodne zmogljivosti so odšteli obseg povpraševanja na Kitajskem in celoten obseg kitajskega izvoza ter tako dobili prosto zmogljivost na Kitajskem. Komisija je med preiskavo analizirala tudi prosto zmogljivost (glej oddelek 4.1), pri čemer je ugotovila večji obseg od tistega, ki so ga vložniki prvotno izračunali v zahtevku. To, da je bila prosta zmogljivost v zahtevku morda podcenjena, ni pomenilo, da Komisija ni imela zadostnih dokazov o verjetni škodi, saj je bil to le eden od drugih elementov, ki jih je Komisija ocenila.

(25)

Vložniki so 4. maja 2023 predložili popravek izračuna neizkoriščene zmogljivosti na Kitajskem, navedene v zahtevku za pregled. Pojasnili so, da so zaradi vsebinske napake (pri izračunu neizkoriščene zmogljivosti so vložniki pomotoma uporabili podatke o cenah namesto podatkov o količini) podcenili neizkoriščeno zmogljivost na Kitajskem, saj so jo prvotno ocenili na 18 102 toni namesto na 41 348 ton.

(26)

Družbe Zhangyuan Tungsten, Xianglu Tungsten in Golden Egret so 7. junija 2023 trdile, da je industrija Unije domnevno predložila revidirane podatke o obsegu izvoza volframovega karbida iz Kitajske. Trdile so, da vložniki pri pregledu podatkov niso navedli vira informacij in ali uporabljene oznake HS vključujejo tudi druge vrste povezanih izdelkov. Družba je tudi trdila, da je v revidiranih podatkih podcenjen obseg izvoza in precenjeno domače povpraševanje ter da je to zavedlo Komisijo in druge zainteresirane strani glede velike neizkoriščene zmogljivosti na Kitajskem.

(27)

Komisija je opozorila, da vložniki niso spremenili podatkov, navedenih v zahtevku za pregled za kitajski izvoz volframovega karbida, ampak so le popravili vsebinsko napako. Zato je trditev iz uvodne izjave 26 napačna in je bila zavrnjena.

(28)

V istem dopisu z dne 7. junija 2023 so družbe Zhangyuan Tungsten, Xianglu Tungsten in Golden Egret podvomile o pristnosti in zanesljivosti podatkov, ki so jih vložniki v zahtevku za pregled uporabili za izračun neizkoriščene zmogljivosti. Navedle so, da v zahtevku za pregled ni bil naveden uradni vir za kitajsko povpraševanje v višini 30 000 ton. Poleg tega so navedle, da vir za proizvodno zmogljivost na Kitajskem, ki so ga vložniki uporabili v zahtevku za pregled, ni bil verodostojen in zanesljiv, saj je izviral od družbe in ne industrijskega združenja, zato ga Komisija ne bi smela upoštevati. Družbe Zhangyuan Tungsten, Xianglu Tungsten in Golden Egret so Komisijo zaprosile, naj namesto tega uporabi podatke, ki jih je domnevno posredovalo kitajsko združenje industrije volframa v zvezi s potrošnjo volframovega karbida na Kitajskem in ki so jih vključili v preglednico v svojih pripombah.

(29)

Komisija je opozorila, da so družbe Zhangyuan Tungsten, Xianglu Tungsten in Golden Egret pripombe glede vira podatkov za kitajsko povpraševanje in proizvodno zmogljivost za volfram karbid na Kitajskem v zahtevku za pregled predložile deset mesecev po roku, v katerem morajo strani predložiti pripombe na zahtevek. Poleg tega družbe Zhangyuan Tungsten, Xianglu Tungsten in Golden Egret v svojih pripombah niso predložile nobenih dokazov, da je bilo vir informacij o potrošnji volframovega karbida na Kitajskem, ki so jih predložile 7. junija 2023, res kitajsko združenje industrije volframa. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(30)

Trije kitajski proizvajalci izvozniki so nadalje trdili, da obstajajo dokazi, ki so jih predložili v svojih pripombah in ki kažejo, da sta glavna izvozna trga kitajskih proizvajalcev volframa Japonska in Južna Koreja, ki predstavljata več kot 60 % kitajskega izvoza volframovega karbida (razen leta 2020, na katero so vplivale omejitve, povezane s COVID-19). Poleg tega se je obseg izvoza na Japonsko in v Južno Korejo po letu 2020 ponovno znatno povečal. Zato so trije proizvajalci izvozniki trdili, da je razumno predvideti, da se bo kitajski izvoz volframovega karbida na Japonsko in v Južno Korejo še naprej močno povečeval poleg povečanja kitajskega domačega trga. Kitajski proizvajalci izvozniki so trdili tudi, da je to v velikem nasprotju z uvozom iz Kitajske v Unijo, saj je trg Unije v primerjavi z drugimi kitajskimi izvoznimi trgi predstavljal le del kitajskega izvoza.

(31)

Komisija je opozorila, da argumenti, ki so jih predložili trije kitajski proizvajalci izvozniki glede prihodnjih trendov izvoza na Japonsko in v Južno Korejo, niso bili podprti z nobenimi dokazi in so bili zato zgolj hipotetični. Komisija je menila, da so vložniki predložili dovolj dokazov o izvozu na trge drugih tretjih držav. Te trditve so bile zato zavrnjene. Isti proizvajalci izvozniki so trdili, da zahtevek ne vsebuje zadostnih dokazov o verjetnosti ponovitve škode. Zlasti so navedli, da v zahtevku ni dokazov za trditve vložnikov, da brez ukrepov razvoj sekundarnih surovin (tj. ostankov) in oblikovanje različnih poslovnih modelov (običajni sporazumi ali neposredni posli v primerjavi s sporazumi o poslih oplemenitenja ali posli predelave) ne bi bila mogoča.

(32)

Vložniki so v svojem zahtevku opisali dva glavna različna poslovna modela industrije Unije, in sicer običajne sporazume ali neposredne posle (industrija Unije kupi surovine) in sporazume o poslih oplemenitenja ali posle predelave (stranka, ki kupuje volframov karbid, ostane lastnica surovin in proizvajalcem Unije plača pristojbino za predelavo surovin v volframov karbid). Poleg tega so vložniki predložili zadostne dokaze o dobičkonosnosti obeh poslovnih modelov. Čeprav je bila dobičkonosnost modela neposrednih poslov v obdobju, na katero se nanaša zahtevek, pozitivna, se je med letoma 2018 in 2020 znatno zmanjšala, medtem ko se je dobičkonosnost modela poslov predelave izboljšala, čeprav je v celotnem obdobju, na katero se nanaša zahtevek, ostala negativna. Vložniki so predložili tudi dokaze, da prodaja volframovega karbida, proizvedenega iz odpadkov, s strani industrije Unije na trgu Unije predstavlja pomemben delež celotnega obsega prodaje v Uniji, s čimer želi industrija Unije zmanjšati odvisnost od uvoza surovin iz Kitajske in z dejavnostmi recikliranja prispevati k zeleni agendi EU.

(33)

Poleg tega je glede na dokaze iz zahtevka verjetno, da bi se obseg zadevnega izdelka iz Kitajske, ki bi prodrl na trg EU, če ne bi bilo ukrepov, povečal zaradi obstoja neizkoriščene zmogljivosti v zadevni državi. Vložniki so predložili zadostne dokaze, da se je proizvodna zmogljivost v LRK od zadnjega pregleda zaradi izteka ukrepov povečala za več kot 50 % in da bi lahko za več kot dvakrat zadostovala za domačo dobavo volframovega karbida. V primeru izteka ukrepov bi kitajske uvozne cene lahko nelojalno znižale cene industrije Unije, kar bi povzročilo ponovitev škode za industrijo Unije.

(34)

Komisija je zato dokaze v zahtevku glede verjetnosti ponovitve škode štela za zadostne dokaze v fazi zahtevka, ki so bili vložnikom razumno na voljo. Trditev je bila zato zavrnjena.

(35)

Trije proizvajalci izvozniki so nadalje trdili, da so protidampinški ukrepi dosegli predvidene učinke. Zlasti so navedli, da se je v primerjavi s prejšnjim pregledom zaradi izteka ukrepov uvoz iz Kitajske zmanjšal, medtem ko so se obseg prodaje in tržni deleži industrije Unije ter uvoz iz drugih tretjih držav povečali. Škoda se torej ni nadaljevala. Ponovitev škode prav tako ni bila verjetna, ker je uvoz iz Kitajske ostal premajhen in, kot je razvidno iz odgovorov na vzorčenje, trg Unije ni bil pomemben izvozni trg za kitajske proizvajalce izvoznike. Po njihovem mnenju dejstvo, da se je po trditvah industrije Unije njen konkurenčni položaj poslabšal, ni združljivo z učinkovitostjo ukrepov.

(36)

V zvezi s temi trditvami je Komisija opozorila, da je namen protidampinških ukrepov odpraviti učinke škodljivega dampinga, ki izkrivljajo trgovino, in ponovno vzpostaviti učinkovito konkurenco s pozitivnim učinkom na stanje industrije Unije. Dejstvo, da industrija Unije v obdobju, na katero se nanaša zahtevek, ni utrpela znatne škode, ne izključuje možnosti, da se takšna škoda v primeru izteka ukrepov ponovi. Poleg tega pri ocenjevanju znatne škode ni nujno, da vsi dejavniki škode kažejo trend poslabšanja, ampak je treba upoštevati stanje industrije Unije kot celote. Zato dejstvo, da se je tržni delež industrije Unije sam po sebi povečal, ne omogoča sklepa, da industrija Unije ni utrpela znatne škode. Poleg tega je v točki 4.2 obvestila o začetku postopka pojasnjeno, da so vložniki trdili, da obstaja verjetnost ponovitve škode zaradi LRK, ne pa verjetnost njenega nadaljevanja. V zvezi s tem so vložniki predložili zadostne dokaze, da bi se v primeru izteka ukrepov trenutna raven uvoza izdelka, ki se pregleduje, iz zadevne države v Unijo verjetno povečala zaradi neizkoriščene proizvodne zmogljivosti v LRK.

(37)

Poleg tega so vložniki predložili dokaze, da je kljub temu, da se je uvoz iz LRK v obdobju zahtevka zmanjšal, trg Unije tudi po uvedbi ukrepov ostal četrti glavni izvozni trg zadevnega izdelka za LRK. Poleg tega je glede na dokaze iz zahtevka, ki jih je analizirala Komisija, verjetno, da bi se količina zadevnega izdelka iz Kitajske, ki bi prodrla na trg Unije, če ne bi bilo ukrepov, povečala zaradi obstoja neizkoriščene zmogljivosti v zadevni državi. Kot je bilo navedeno, je Komisija dokaze v zahtevku glede verjetnosti ponovitve škode štela za zadostne dokaze v fazi zahtevka, ki so bili vložnikom razumno na voljo. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(38)

Trije proizvajalci izvozniki so trdili, da poslabšanja, ki ga je doživela industrija Unije, ni mogoče pripisati kitajskemu izvozu. Zlasti so trdili, da (i) so se proizvodnja, izkoriščenost zmogljivosti in prodajna cena industrije Unije gibali skladno s potrošnjo, (ii) je bilo splošno znižanje prodajne cene v določenem obsegu povezano z znižanjem proizvodnih stroškov in ne s cenovnim pritiskom kitajskega izvoza, (iii) kitajski uvoz ni vplival na uspešnost poslov predelave in da (iv) se je dobičkonosnost industrije Unije povečala, ko je bil uvoz iz Kitajske na najnižji ravni.

(39)

Komisija je opozorila, da dokazi vložnikov v zahtevku ne kažejo na znatno škodo, temveč na verjetnost ponovitve škode v primeru izteka ukrepov. Zato vzročne zveze v OPP v tem primeru ni treba proučiti. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 37, je Komisija menila tudi, da zahtevek vsebuje dovolj dokazov o verjetnosti ponovitve škode zaradi izvoza iz Kitajske v primeru izteka ukrepov. Te trditve so bile zato neustrezne in so bile zavrnjene.

1.7.   Vzorčenje

(40)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

1.7.1.   Vzorčenje proizvajalcev Unije

(41)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Komisija je vzorec izbrala na podlagi reprezentativnosti v smislu velikosti proizvodnje in obsega prodaje na prostem trgu Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ter geografske lokacije. Ta vzorec je zajemal tri proizvajalce Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali več kot 69 % ocenjene celotne proizvodnje Unije in več kot 59 % ocenjenega celotnega obsega prodaje v Uniji ter zagotavljali dobro geografsko porazdelitev. Komisija je v skladu s členom 17(2) osnovne uredbe zainteresirane strani povabila k predložitvi pripomb o začasnem vzorcu. Pripomb ni prejela. Zato je bil začasni vzorec potrjen. Vzorec je reprezentativen za industrijo Unije.

1.7.2.   Vzorčenje uvoznikov

(42)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(43)

Šest družb je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Vendar so bili vsi uporabniki, zato so morali izpolniti vprašalnik za uporabnike. Komisija se je zato odločila, da vzorčenje nepovezanih uvoznikov ni potrebno.

1.7.3.   Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov v LRK

(44)

Da bi se lahko Komisija odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike iz LRK pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je pozvala predstavništvo LRK pri Evropski uniji, da navede morebitne druge proizvajalce, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali vzpostavi stik z njimi.

(45)

Trije proizvajalci izvozniki iz zadevne države so zagotovili zahtevane informacije in se strinjali z vključitvijo v vzorec. Zaradi majhnega števila proizvajalcev izvoznikov se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno. Pripomb ni bilo.

1.8.   Izpolnjeni vprašalniki

(46)

Komisija je kitajski vladi poslala vprašalnik o obstoju znatnih izkrivljanj v LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(47)

Komisija je tri proizvajalce izvoznike, ki so izpolnili vzorčni vprašalnik, tri vzorčene proizvajalce Unije in znane uporabnike pozvala, naj izpolnijo ustrezne vprašalnike. Ti vprašalniki so bili skupaj z vprašalnikom za nepovezane uvoznike na dan začetka postopka objavljeni tudi na spletu (14). Poleg tega je Komisija poslala vprašalnik vložnikom.

(48)

Komisija je izpolnjene vprašalnike prejela od vložnikov, treh vzorčenih proizvajalcev Unije in sedmih uporabnikov. Nobeden od treh kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ki so zagotovili informacije za izbiro vzorca, ni izpolnil vprašalnika. Prav tako vprašalnika ni izpolnila kitajska vlada.

1.9.   Preverjanje

(49)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter interesa Unije. Opravila je preveritvene obiske v skladu s členom 16 osnovne uredbe (15):

 

proizvajalci Unije:

Tikomet Oy, Jyväskylä, Finska,

H.C. Starck Tungsten GmbH, Goslar, Nemčija,

Wolfram Bergbau und Hütten AG, Mittersill in Sankt Martin im Sulmtal, Avstrija,

 

uporabniki:

Betek GmbH & Co. KG, Aichhalden, Nemčija.

1.10.   Naknadni postopek

(50)

Komisija je 7. junija 2023 vse zainteresirane strani obvestila o glavnih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala uvesti dokončno protidampinško dajatev na uvoz volframovega karbida, taljenega volframovega karbida in volframovega karbida z dodatkom kovinskega prahu s poreklom iz LRK (v nadaljnjem besedilu: dokončno razkritje). Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe na dokončno razkritje. Pripombe so predložile družbe Zhangyuan Tungsten, Xianglu Tungsten, Golden Egret in Betek GmbH & Co. KG (v nadaljnjem besedilu: Betek). Vložniki so se odzvali tudi na pripombe družb Zhangyuan Tungsten, Xianglu Tungsten, Golden Egret in Betek.

(51)

Na dan končnega razkritja, tj. 7. junija 2023, so družbe Zhangyuan Tungsten, Xianglu Tungsten in Golden Egret predložile tudi dodatne pripombe na zahtevek za pregled. Tudi te pripombe se obravnavajo v tej uredbi.

(52)

Po dokončnem razkritju je bila zainteresiranim stranem dana možnost za zaslišanje, kot je določeno v točki 5.8 obvestila o začetku. Zaslišanje o dokončnem razkritju je bilo opravljeno z družbo Betek in industrijo Unije.

(53)

Na podlagi prejetih pripomb na končno razkritje se je Komisija odločila, da v okviru te preiskave ne bo spremenila oznak TARIC in poimenovanj pod oznako KN 3824 30 00, kot je bilo prvotno predlagano v končnem razkritju. Zaradi zapletenosti in tehnične narave zadeve je bila potrebna nadaljnja analiza, ki ni bila mogoča v zakonskem roku preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa. Komisija je 30. junija 2023 o tej odločitvi obvestila vse zainteresirane strani z obvestilom k dokumentaciji.

2.   IZDELEK, KI SE PREGLEDUJE, ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

2.1.   Izdelek, ki se pregleduje

(54)

Izdelek, ki se pregleduje, je enak kot v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepov, in sicer volframov karbid, taljeni volframov karbid in volframov karbid z dodatkom kovinskega prahu, trenutno uvrščen pod oznaki KN 2849 90 30 in ex 3824 30 00 (oznaka TARIC 3824300010) (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje).

(55)

Volframov karbid, taljeni volframov karbid in volframov karbid z dodatkom kovinskega prahu so spojine ogljika in volframa, ki se pridobivajo s toplotno obdelavo. Izdelek, ki se pregleduje, je vmesni izdelek, ki se uporablja kot surovina za izdelavo komponent iz karbidne trdine, kot so na primer rezalna orodja iz cementnega karbida in deli, ki se hitro obrabijo, za izdelavo premazov proti odrgninam, za svedre za vrtanje naftnih vrtin, za rudarska orodja, pa tudi za matrice in konice za vlečenje in kovanje kovin.

(56)

V obravnavanem obdobju se je izdelek, ki se pregleduje, v Uniji proizvajal iz primarnih surovin (ki so, od začetka do konca proizvodne verige: ruda, volframov koncentrat in druge vmesne spojine, tj. APT in volframov oksid (v nadaljnjem besedilu: WO3)) s postopkom, imenovanim „proizvodnja iz primarnih surovin“, ali iz „sekundarnih“ surovin, tj. ostankov, s postopkom, imenovanim „proizvodnja z recikliranjem“. Ostanki iz trdih kovin nastajajo pri proizvodnem postopku družb proizvajalk trdih kovin, pri proizvodnji orodja in pri končnih uporabnikih izdelkov iz trdih kovin. V industriji volframa se lahko ostanki reciklirajo s kemijskim recikliranjem ali postopkom predelave cinka.

(57)

Pri proizvodnji iz primarnih surovin in kemijskem recikliranju se uporablja enak proizvodni postopek. Edina razlika je v začetni točki postopka: proizvodnja iz primarnih surovin se lahko začne na kateri koli stopnji proizvodnega procesa (tj. iz rude, ki je izdelek na začetku proizvodne verige, ali iz vmesnih izdelkov nižje v proizvodni verigi, ki so volframov koncentrat, APT in WO3), pri kemijskem recikliranju pa se v prvi fazi ostanki vedno predelajo v APT.

(58)

Namesto tega postopek predelave cinka temelji na reakciji cinka z manjšo količino kobalta, prisotnega v ostankih, v peči. V postopku predelave cinka kakovost vložka (tj. uporabljenih ostankov) določa kakovost dobljenega izdelka (tj. volframovega karbida). Vendar ima volframov karbid, pridobljen s postopkom predelave cinka, kot je bilo ugotovljeno v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepov (16), podobne fizikalne in kemijske lastnosti ter podobne uporabe kot volframov karbid, ki se proizvaja iz primarnih surovin ali ostankov s postopkom kemijskega recikliranja.

(59)

Vrsta volframovega karbida, kupljenega in prodanega v trgovskih poslih, se določi na podlagi njegovega „razreda“, tj. na podlagi dimenzij njegovih zrn, ki segajo od grobih do mikro- in nano zrn.

2.2.   Zadevni izdelek

(60)

Zadevni izdelek v tej preiskavi je izdelek, ki se pregleduje, s poreklom iz LRK (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

2.3.   Podobni izdelek

(61)

Kot je bilo ugotovljeno v prejšnjemu pregledu zaradi izteka ukrepov in potrjeno v tej preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov, imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne in kemijske lastnosti ter so namenjeni enakim osnovnim uporabam:

zadevni izdelek, kadar se izvaža v Unijo,

izdelek, ki se pregleduje ter ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu LRK, ter

izdelek, ki se pregleduje in ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije.

(62)

Zato se ti izdelki štejejo za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

2.4.   Trditve glede obsega izdelka

(63)

Družba Technogenia S.A.S. (v nadaljnjem besedilu: Technogenia), uporabnik, ki se je javil v odobrenem roku, vendar ni predložil izpolnjenega vprašalnika, je trdil, da je edini znani proizvajalec taljenega volframovega karbida v Uniji leta 2022 ustavil proizvodnjo in da se zato taljeni volframov karbid v Uniji ne proizvaja več. Ker je nakup taljenega volframovega karbida predstavljal znaten delež uporabnikovega prometa in ker ni bilo alternativnih surovin, je ta uporabnik od Komisije zahteval razveljavitev protidampinških ukrepov za taljeni volframov karbid iz Kitajske. Kitajska še vedno proizvaja taljeni volframov karbid.

(64)

Komisija je opozorila, da je v pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe preiskava omejena na ugotovitev, ali je treba ukrepe podaljšati ali ne na podlagi pogojev iz tega člena, medtem ko se lahko vsaka sprememba veljavnih ukrepov, vključno z njihovim obsegom, preiskuje le v okviru vmesnega pregleda v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe.

(65)

Vendar je Komisija opozorila, da je taljeni volframov karbid del obsega izdelka protidampinških ukrepov od prvotne preiskave in da so zanj veljali tudi prvotni ukrepi. Potrebo po nadaljnji vključitvi taljenega volframovega karbida v obseg izdelka je Komisija večkrat ocenila v več preiskavah v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov (17).

(66)

Industrija Unije je v okviru sedanje preiskave potrdila, da v času preiskave v Uniji ni bilo več proizvodnje taljenega volframovega karbida. Vendar je bilo v okviru sedanje preiskave potrjeno tudi, da sta volframov karbid in taljeni volframov karbid delno zamenljiva (volframov karbid in taljeni volframov karbid sta zamenljiva pri površinskem utrjevanju in premazovanju, nista pa zamenljiva pri proizvodnji cementnega karbida, kjer se uporablja samo volframov karbid), zato taljenega volframovega karbida ni mogoče izključiti iz obsega izdelka, tudi če bi preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov pravno omogočila tako izključitev. Komisija je zato to trditev zavrnila.

3.   DAMPING

3.1.   Uvodne pripombe

(67)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 48, v preiskavi ni sodeloval noben izvoznik/proizvajalec iz LRK. Zato je Komisija 12. avgusta 2022 organe LRK obvestila, da bo zaradi nesodelovanja za ugotovitve glede LRK morda uporabila člen 18 osnovne uredbe. Komisija v zvezi s tem ni prejela nobenih pripomb ali zahtevkov za posredovanje pooblaščenca za zaslišanje.

(68)

Zato so ugotovitve glede verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga temeljile na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe, zlasti na informacijah, prejetih v zahtevku, informacijah, ki so jih predložili proizvajalci Unije, ter razpoložljivih statističnih podatkih, in sicer tistih iz podatkovne zbirke iz člena 14(6) in podatkovne zbirke Global Trade Atlas (v nadaljnjem besedilu: GTA) (18).

(69)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je uvoz volframovega karbida iz LRK nadaljeval. Po podatkih Eurostata je uvoz volframovega karbida iz LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljal približno 2,2 % trga Unije, v primerjavi s 5,3-odstotnim tržnim deležem v obdobju prvotne preiskave in 8,9-odstotnim deležem med prejšnjim pregledom zaradi izteka ukrepov. V absolutnem smislu se je raven uvoza od prejšnjega pregleda zmanjšala, vendar je kljub temu ostala precej nad pragom de minimis, opredeljenim v členu 5(7) osnovne uredbe. Komisija je sklenila, da je takšen obseg uvoza dovolj reprezentativen za proučitev, ali se je damping nadaljeval v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

3.2.   Postopek za določitev normalne vrednosti na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe za uvoz izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz LRK

(70)

Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo ob začetku preiskave in ki naj bi kazali na znatna izkrivljanja v zvezi z LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, je Komisija začela preiskavo na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(71)

Da bi Komisija pridobila informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnimi znatnimi izkrivljanji, je poslala vprašalnik kitajski vladi. Poleg tega je v točki 5.3.2 obvestila o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije. Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika niti ni Komisija v roku prejela nobenega dopisa v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe. Komisija je nato 12. avgusta 2022 kitajsko vlado obvestila, da bo pri ugotavljanju obstoja znatnih izkrivljanj v LRK uporabila razpoložljiva dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe.

(72)

Komisija je v točki 5.3.2 obvestila o začetku navedla tudi, da bo glede na razpoložljive dokaze morda morala izbrati primerno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, da bi lahko določila normalno vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, in v zvezi s tem na podlagi informacij iz zahtevka predlagala Turčijo in Rusijo. Navedla je tudi, da bo v skladu z merili iz člena 2(6a), prva alinea, osnovne uredbe proučila druge možne primerne države.

(73)

Komisija je 9. marca 2023 z obvestilom k spisu (v nadaljnjem besedilu: obvestilo) zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti, pri čemer je kot reprezentativno državo izbrala Turčijo. Zainteresirane strani je obvestila tudi, da bo glede na to, da ni mogla opredeliti nobenega proizvajalca volframovega karbida z dostopnimi finančnimi podatki v ustreznih reprezentativnih državah, prodajne, splošne in administrativne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSA-stroški) ter dobiček določila na podlagi podatkov družb, dejavnih v industrijskem sektorju plemenitih in drugih neželeznih kovin, ki jih je objavila turška centralna banka, kot je določeno v zahtevku za pregled. Sektor plemenitih in drugih neželeznih kovin se je štel za splošno kategorijo izdelka, ki se pregleduje.

(74)

Vložniki so v svojih pripombah k obvestilu trdili, da bi morala Komisija namesto podatkov družbe Argus Metal, pridobljenih od nacionalnega informacijskega centra za minerale ameriškega urada za geološke raziskave, upoštevati referenčne vrednosti iz podatkov o cenah družbe Fastmarkets. Zahtevali so tudi, da se pri izračunu potrošnega materiala upoštevajo amortizacija, rezervni deli in drugo (tj. potrošni material, kot so kisline, tekočine ali plini, ter stroški vzdrževanja in stroški za odpadke). Kar zadeva neposredne in posredne stroške dela, so vložniki zahtevali izračun stroškov za vsako kategorijo osebja. Te pripombe so bile obravnavane v uvodnih izjavah 124 in 125, 128 in 129 ter 134.

(75)

Komisija je v obvestilu predstavila glavne proizvodne dejavnike. Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov je glavne proizvodne dejavnike opredelila na podlagi informacij iz zahtevka.

3.3.   Normalna vrednost

(76)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(77)

Vendar je v členu 2(6a), točka (a), osnovne uredbe navedeno, da se, „[č]e se […] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), […] normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter da „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“.

(78)

Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade in proizvajalcev izvoznikov uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

3.3.1.   Obstoj znatnih izkrivljanj

(79)

Komisija je v nedavni preiskavi v zvezi s sektorjem volframa v LRK (19) ugotovila, da so bila prisotna znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(80)

Komisija je v navedeni preiskavi v LRK ugotovila obstoj znatnega poseganja države, ki izkrivlja učinkovito dodeljevanje sredstev v skladu s tržnimi načeli (20). Sklenila je, da ne samo, da kitajska vlada v sektorju volframa ohranja visoko stopnjo lastništva v smislu člena 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe (21), ampak ji prisotnost države v podjetjih v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe (22) omogoča tudi, da vpliva na cene in stroške. Komisija je nadalje ugotovila, da imajo prisotnost države na finančnih trgih in njeno poseganje vanje ter zagotavljanje surovin in vložkov še dodatni učinek izkrivljanja na trgu. Sistem načrtovanja v LRK na splošno dejansko prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je kitajska vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (23). Komisija je sklenila tudi, da kitajska zakonodaja o stečaju in lastnini ne deluje pravilno v smislu člena 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe, kar povzroča izkrivljanja zlasti pri ohranjanju plačilno nesposobnih podjetij in dodeljevanju pravic do uporabe zemljišč v LRK (24). Ugotovila je tudi izkrivljanje stroškov plač v sektorju volframa v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe (25) in izkrivljanje na finančnih trgih v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe, zlasti glede dostopa gospodarskih subjektov do kapitala v LRK (26).

(81)

Komisija je v tej preiskavi, podobno kot v prejšnji preiskavi v zvezi s sektorjem volframa v LRK, proučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške v LRK ali ne, ker obstajajo znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. To je storila na podlagi razpoložljivih dokazov v spisu, vključno z dokazi v zahtevku in delovnem dokumentu služb Komisije o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu LRK za namene preiskav trgovinske zaščite (27) (v nadaljnjem besedilu: poročilo), ki temelji na javno dostopnih virih. Navedena analiza je zajemala pregled znatnih poseganj države v gospodarstvo LRK na splošno ter posebne razmere na trgu v zadevnem sektorju, vključno z volframovim karbidom. Komisija je te dokazne elemente dodatno dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, pomembnih za potrditev obstoja znatnih izkrivljanj v LRK, kot je bilo ugotovljeno tudi v njenih prejšnjih preiskavah v zvezi s tem.

(82)

V zahtevku (28) je bilo navedeno, da na kitajsko gospodarstvo kot celoto v veliki meri vplivajo različna vseobsegajoča poseganja kitajske vlade ali drugih javnih organov na različnih ravneh upravljanja in trga, zaradi česar domačih cen in stroškov kitajske industrije volframa ni mogoče uporabiti v sedanji preiskavi.

(83)

V zahtevku so bili navedeni primeri elementov, ki kažejo na obstoj izkrivljanj, kot so navedeni v členu 2(6a), točka (b), prva do šesta alinea, osnovne uredbe. Vložniki, ki so se sklicevali na prejšnjo preiskavo Komisije v sektorju volframa (29), poročilo in dodatne vire, so navedli, da: (1) kitajska država izvaja interventno ekonomsko politiko pri uresničevanju ciljev, ki sovpadajo s političnim programom kitajske komunistične partije (KKP) in ne izražajo prevladujočih gospodarskih razmer na prostem trgu (30); (2) sta za kitajsko industrijo volframa posebej značilna visoka stopnja poseganja in nadzora države ter velik delež podjetij v državni lasti. V zahtevku je nadalje podrobno navedeno, da kitajska vlada določa letne rudarske kvote in proizvodne kvote za podjetja v državni lasti ter jih prenaša na podjetja v državni lasti na nižjih ravneh, zasebna podjetja ter skupna podjetja Kitajske in drugih držav (31). Kitajski proizvajalci volframa so nadalje organizirani v kitajsko združenje industrije volframa, ki je del kitajskega združenja industrije neželeznih kovin, ki v svojem statutu poudarja, da se drži smernic in politik partije ter tako izvaja nadzor nad industrijo volframa (32). Kitajsko združenje industrije volframa prav tako dejavno nadzoruje proizvodnjo in vpliva na razpise za nakup volframovih koncentratov (33).

(84)

V zahtevku so nadalje navedeni različni primeri usmerjevalnih načrtov, ki kažejo na visoko stopnjo poseganja države v industrijo volframa. Prvič, v zahtevku je omenjen 13. petletni načrt, ki industrijskim deležnikom nalaga nadaljnji razvoj visokotemperaturnih zlitin, spodbujanje povečanja proizvodnih in izvoznih zmogljivosti v industriji neželeznih kovin ter neposreden vpliv na proizvodni proces industrije neželeznih kovin (34). 14. petletni načrt dodatno spodbuja optimizacijo in strukturno prilagoditev industrije surovin, vključno z neželeznimi kovinami (35). V 13. petletnem načrtu za neželezne kovine je volfram omenjen kot ena od panog, ki jih podpira kitajska vlada, opisana je ustanovitev skupine vrhunskih podjetij in izdelkov iz neželeznih kovin, ki se lahko vključijo v tuje dobavne verige izdelkov srednjega in visokega razreda, prav tako pa se tudi spodbujajo inovacije z dodeljevanjem subvencij za to industrijsko panogo (36). V 13. petletnem načrtu za neželezne kovine je navedenih tudi več kvantitativnih ciljev, ki določajo strog vladni nadzor nad proizvodnimi zmogljivostmi na področju neželeznih kovin, opredeljujejo domače rezervne zmogljivosti za volframovo rudo, določajo izboljšanje omejitev proizvodnje, prilagajajo in nadzorujejo kazalnike nadzora obsega rudarjenja za volfram, določajo ravnanje z redkimi zemljami, vključno z volframom, ter krepijo splošne kazalnike nadzora ključnih redkih materialov (37). Industrija neželeznih kovin je prav tako opredeljena kot spodbujana industrija v okviru pobude „Made in China 2025“ (Proizvedeno na Kitajskem 2025), zato jo podpirajo različni državni in bančni skladi, da bi zagotovili podporo spodbujani industriji (38).

(85)

V zahtevku je poudarjeno tudi poseganje države v izbranih provincah, kot so Hebei, Jiangxi in Hunan. Volfram je v 13. petletnem načrtu za mineralne vire naveden na seznamu strateških mineralov. Kitajska vlada združuje vire volframa v južnem Jiangxiju in Hunanu, da bi stabilizirala obseg rudarskih dejavnosti in omejila celotno količino pridobivanja volframove rude, določa odstotne cilje za srednje velike in velike rudnike ter stabilizira raven domače učinkovite oskrbe z volframom (39). V razvojnem načrtu za industrijo novih materialov v provinci Hebei za leto 2016 je nadalje določen cilj oblikovanja industrijskih verig v provinci Hebei, vključno s posebno industrijsko verigo za volfram (40). V 14. petletnem načrtu za industrijo neželeznih kovin v provinci Jiangxi je industrija volframa, vključno z industrijo volframovega karbida v prahu, navedena kot ključna industrija za razvoj (41). Volfram je tudi vključen tudi na seznam izdelkov, za katere veljajo izvozne dajatve, zahteve glede izvoznih dovoljenj in državno trgovanje (42).

(86)

Kot je navedeno v prejšnji preiskavi Komisije o volframu, so na kitajskem trgu volframa prisotni znatno poseganje države in znatna izkrivljanja različnih proizvodnih dejavnikov. To vključuje pomemben nadzor nad različnimi vidiki gospodarstva, kot so cene energije, lastništvo zemljišč, plače, finance in bonitetne ocene. V zahtevku je poudarjeno, da so primarni in sekundarni materiali na Kitajskem izkrivljeni, pri čemer vsebuje sklicevanje na nedavne ugotovitve Komisije v zvezi z izkrivljanji v industriji rastlinskega oglja (43). V zahtevku je navedeno tudi, da plin na Kitajskem pridobivajo in nadzorujejo predvsem podjetja v državni lasti, cene plina pa regulira in nadzoruje nacionalna komisija za razvoj in reforme (NDRC) (44). NDRC nadalje regulira domače cene električne energije z izvajanjem politike različnih cen električne energije, ki upravičene uporabnike spodbuja k sklepanju neposrednih pogodb z družbami za proizvodnjo električne energije. V zahtevku je naveden primer usmerjevalnega mnenja o ustvarjanju odličnega tržnega okolja, spodbujanju strukturnega prilagajanja in preoblikovanja industrije neželeznih kovin ter povečanju koristi, v katerem je opisan stalni cilj politike različnih cen električne energije, ki daje prednost različnim industrijam (45). Podobno so vsa zemljišča na Kitajskem v državni lasti, vlada pa jih dodeljuje v skladu s posebnimi političnimi cilji in gospodarskimi načrti (46).

(87)

Poleg tega je v zahtevku navedeno, da so stroški plač v nekaterih panogah, kot je volfram, izkrivljeni, ker delavci in delodajalci nimajo pravice do kolektivnega organiziranja in ker Kitajska ni ratificirala konvencij Mednarodne organizacije dela. Sindikati niso neodvisni od državnih organov, kolektivna pogajanja in varstvo pravic delavcev pa so na osnovni ravni. Poleg tega je v zahtevku poudarjeno, da sistem registracije gospodinjstev omejuje mobilnost delovne sile (47).

(88)

Dostop do financiranja ponujajo tudi institucije, ki izvajajo cilje javne politike ali so povezane z državo. Kitajske banke na primer upoštevajo izrecno pravno obveznost opravljanja svojih poslov v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter v skladu z navodili državnih industrijskih politik. Zaradi tega razpoložljivost in stroški kapitala niso enaki za vse akterje na trgu, kar vodi v pristranskost pri dajanju posojil podjetjem v državni lasti, velikim dobro povezanim zasebnim podjetjem in ključnim industrijskim sektorjem (48). V zahtevku se opozarja tudi na študijo Mednarodnega denarnega sklada, ki ugotavlja, da so bonitetne ocene izkrivljene, saj kitajske bonitetne ocene sistematično ustrezajo nižjim mednarodnim bonitetnim ocenam (49).

(89)

Poleg tega je v zahtevku navedeno, da so izkrivljanja, ki jih spodbuja vlada, privedla do cenovnih signalov, ki niso rezultat sil prostega trga (50). Stroški izposojanja na Kitajskem se umetno ohranjajo na nizki ravni, da bi se spodbudila rast naložb (51), na bonitetne ocene pa pogosto vplivata strateški pomen podjetja za vlado in trdnost implicitnega jamstva vlade (52). Zato se vprašanja slabih terjatev rešujejo z obnavljanjem terjatev, s čimer se ustvarjajo tako imenovana „zombijevska“ podjetja, ali s prenosom lastništva terjatve (53).

(90)

Kitajska vlada ni predložila pripomb ali dokazov, ki bi podpirali ali izpodbijali dokaze v spisu zadeve, vključno s poročilom in dodatnimi dokazi o obstoju znatnih izkrivljanj in/ali ustreznosti uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v obravnavani zadevi, ki so jih predložili vložniki.

(91)

Kitajska vlada zlasti v sektorju izdelka, ki se pregleduje, ohranja visoko stopnjo lastništva v smislu člena 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe.

(92)

Preiskava je potrdila, da ima China Minmetals Co. (54), podjetje v državni lasti pod nadzorom komisije SASAC, v lasti več največjih kitajskih družb za proizvodnjo volframovega karbida, in sicer Zhuzhou Cemented Carbide Group Co., Ltd. (55), Xiamen Golden Egret Special Alloy Co., Ltd. (56) in Zigong Cemented Carbide Group Co., Ltd. (57). Skupina Zhuzhou Cemented Carbide Group je v lasti družbe China Minmetals prek posredniške družbe China Tungsten Advanced Materials Co. Ltd. (58), Xiamen Golden Egret Special Alloy pa je v lasti prek posredniške družbe Xiamen Tungsten Co., Ltd. (59). Kar zadeva neposredna izkrivljanja, je družba China Minmetals v svojem letnem poročilu za leto 2021 (60) navedla splošna finančna državna nepovratna sredstva v višini 38,7 milijona RMB (61) ter nepovratna sredstva iz osrednjega finančnega sklada za podporo zombijevskim podjetjem v višini 46,8 milijona RMB (62). V letnem poročilu družbe Xiamen Tungsten za leto 2022 so navedena finančna državna nepovratna sredstva v višini 300,3 milijona RMB (63). Poleg tega je v javnem članku na spletnem mestu družbe China Minmetals poudarjena prisotnost KKP v družbi, saj je navedeno, da: „Partijska organizacija družbe China Minmetals temeljito izvaja v praksi duh nacionalne konference o krepitvi partije v podjetjih v državni lasti, […] namenja posebno pozornost skupni krepitvi vodstva partije skupaj z izboljšanjem upravljanja podjetij, […] gradi sistem sodobnih podjetij v državni lasti s kitajskimi značilnostmi (in) […] učinkovito spodbuja globoko povezovanje krepitve partije s proizvodnimi dejavnostmi“ (64).

(93)

Poleg tega glede na to, da so posegi KKP v operativno odločanje postali stalnica tudi v zasebnih družbah (65), pri čemer KKP prevzema vodenje skoraj vseh vidikov gospodarstva države, vpliv države prek struktur KKP v družbah dejansko pomeni, da so gospodarski subjekti pod nadzorom in političnim nadzorom vlade, glede na to, kako močno sta se v LRK povezali državna in partijska struktura. Proizvajalec volframovega karbida v zasebni lasti OKE carbide (66) je na primer v svojem polletnem poročilu za leto 2022 (67) navedel državna nepovratna sredstva v višini 44,7 milijona RMB (68).

(94)

To je očitno tudi na ravni kitajskega združenja industrije volframa (CTIA) in kitajskega združenja industrije neželeznih kovin (CNIA). V skladu s členom 3 statuta združenje CTIA, pa tudi združenje CNIA „spoštuje splošno vodstvo Kitajske komunistične partije [in] sprejema poslovne smernice, nadzor in upravljanje pri poslovanju, ki jih zagotavljajo subjekti, odgovorni za registracijo in upravljanje, subjekti, odgovorni za krepitev partije, in ustrezni upravni oddelki, pristojni za upravljanje industrije“ (69).

(95)

Preiskava je nadalje potrdila, da kitajska vlada zaradi svoje prisotnosti v podjetjih vpliva na cene in stroške v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe, s čimer je bil ugotovljen obstoj osebnih povezav med proizvajalci volframovega karbida in KKP. Na primer, predsednik upravnega odbora družbe Zhuzhou Cemented Carbide Group Co., Ltd. hkrati opravlja funkcijo namestnika sekretarja partijskega odbora (70). Prav tako predsednik upravnega odbora družbe Xiamen Golden Egret Special Alloy Co., Ltd. opravlja funkcijo sekretarja partijskega odbora (71). Vmešavanje KKP v delo družbe Xiamen Golden Eagle prek partijskega odbora je razvidno tudi iz statuta njene holdinške družbe, SOE Xiamen Tungsten Co., Ltd., ki določa, da: „partijska organizacija zagotavlja delovanje vodstvenega in političnega jedra (sic), ki določa smer, upravlja splošne razmere in zagotavlja izvajanje“ (72) in „če partijski odbor družbe ugotovi, da nameravata upravni odbor in osebje predsednika sprejeti odločitve, ki niso v skladu s smernicami, načeli in politikami partije ter nacionalnimi zakoni in predpisi ali bi lahko škodile interesom države, javnemu interesu ter legitimnim pravicam in interesom družbe in njenih zaposlenih, je treba pripraviti mnenje za preklic ali odložitev odločitve“ (73).

(96)

Poleg tega so v sektorju izdelka, ki se pregleduje, vzpostavljene diskriminatorne politike, ki koristijo domačim proizvajalcem ali kako drugače vplivajo na trg v smislu člena 2(6a), točka (b), tretja alinea, osnovne uredbe. V preiskavi so bili opredeljeni dokumenti politike, ki kažejo, da ima industrija koristi od vladnih smernic in poseganja v izdelek, ki se pregleduje, kot del sektorja volframa.

(97)

Kitajska vlada industrijo volframa še vedno obravnava kot ključno industrijo. To je potrjeno v številnih načrtih, direktivah in drugih dokumentih, ki omenjajo volfram ter so izdani na nacionalni, regionalni in občinski ravni. Najnovejši kitajski dokumenti politike o sektorju volframa potrjujejo pomen, ki ga kitajska vlada še vedno pripisuje sektorju, in namero o posredovanju v sektorju za njegovo oblikovanje v skladu s politikami vlade. To je razvidno iz obvestila ministrstva za naravne vire o nadzoru skupnih rudarskih količin in prvem svežnju kazalnikov za leto 2023, ki se uporabljajo za redke zemlje in volframovo rudo (74), v katerem se poziva k „okrepitvi nadzora in upravljanja skupnih rudarskih količin“ (75) in je nadalje poudarjeno, da sta „ministrstvo za industrijo in informacijsko tehnologijo ter ministrstvo za naravne vire dodelila kvote za nadzor skupnih rudarskih količin redkih zemelj vsem skupinam podjetij za rudarjenje redkih zemelj“ (76). V dokumentu so navedene tudi posebne porazdelitve volframa: „Leta 2023 je kazalnik za nadzor skupnih rudarskih količin za prvo serijo volframovih koncentratov (65-odstotna vsebnost volframovega trioksida) določen na 63 000 ton“ (77). Obvestilo ministrstva za naravne vire o nadzoru skupnih rudarskih količin in prvi seriji kazalnikov, ki so se leta 2022 uporabljali za redke zemlje in volframovo rudo (78), prav tako določa proizvodnjo volframa, pri čemer je v njem navedeno, da je bil „leta 2022 nacionalni kazalnik za nadzor skupnih rudarskih količin volframovega koncentrata (65-odstotna vsebnost volframovega trioksida) določen na 109 000 ton, od tega je kazalnik ključnih rudarskih količin znašal 81 170 ton, kazalnik celovitega izkoriščanja pa 27 830 ton“ (79). Poleg tega je v 14. petletnem načrtu o razvoju industrije surovin (80) določeno, da se bodo „domači mineralni viri razvijali racionalno“, in navedeno, da „bodo sprejeti ukrepi za optimizacijo mehanizma upravljanja, ki se uporablja za letne kazalnike za nadzor skupnih rudarskih količin, in razumno ureditev obsega rudarjenja redkih zemelj, volframa in drugih mineralnih virov“ (81) ter nadalje „podporo prevladujočim podjetjem za vzpostavitev baz za recikliranje in industrijskih aglomeracij za odpadno jeklo velikih dimenzij ter obnovljive aluminij, baker, litij, nikelj, kobalt, volfram in molibden“ (82).

(98)

Podobne primere namere kitajskih organov, da nadzorujejo in usmerjajo razvoj sektorja volframa, je mogoče zaslediti tudi v različnih kitajskih provincah, na primer v provinci Jiangxi, ki je v 14. petletnem načrtu province za kakovosten razvoj neželeznih kovin (83) zapisala, da bo „v obdobju 14. petletnega načrta povprečna letna stopnja rasti prihodkov iz poslovanja industrije neželeznih kovin province Jiangxi znašala približno deset odstotkov. Kar zadeva prihodke iz poslovanja, bo industrija neželeznih kovin do približno leta 2023 dosegla več kot en bilijon RMB, panoge volframa, redkih zemelj in drugih strateških virov pa več kot 100 milijard RMB do leta 2025“ (84), pri čemer je navedeno, da se bo „stopnja koncentracije industrij bakra, volframa, redkih zemelj in drugih ključnih industrij še povečala“ (85). V petletnem načrtu je razvoju volframa namenjeno tudi celotno poglavje (86), cilj pa je razviti „nano, zelo fin in zelo grob volframov prah in volframov karbid v prahu, APT visoke čistosti, volframov prah visoke čistosti ter volframove tarčne materiale itd.“ (87).

(99)

Podobno sta v 14. letnem načrtu za razvoj visokokakovostne predelovalne industrije v provinci Henan (88) predvidena „razširitev industrijske verige za intenzivno obdelavo volframa, molibdena, titana in cirkonija ter spodbujanje širitve na visokokakovostne izdelke“ (89).

(100)

Skratka, kitajska vlada je sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v podporo spodbujanim industrijam, vključno s proizvodnjo glavnih surovin za proizvodnjo volframa. Taki ukrepi preprečujejo nemoteno delovanje tržnih sil.

(101)

Ta preiskava ni razkrila nobenih dokazov, da diskriminatorna uporaba ali nezadostno izvrševanje zakonodaje o stečaju in lastnini v skladu s členom 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe v sektorju izdelka, ki se pregleduje, ne bi vplivala na proizvajalce izdelka, ki se pregleduje.

(102)

Na sektor volframa vplivajo tudi izkrivljanja stroškov plač v smislu člena 2(6a)(b), peta alinea, osnovne uredbe. Navedena izkrivljanja prizadevajo sektor neposredno (pri proizvodnji volframa ali glavnih vložkov) in posredno (pri dostopu do vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava v LRK) (90).

(103)

Poleg tega v tej preiskavi ni bil predložen noben dokaz, da poseganje države v finančni sistem v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe ne vpliva na sektor izdelka, ki se pregleduje. Zato so zaradi znatnega poseganja države v finančni sistem tržne razmere na vseh ravneh močno prizadete.

(104)

Komisija nazadnje opozarja, da je za proizvodnjo volframovega karbida potrebnih več vložkov. Ko proizvajalci volframovega karbida kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istim zgoraj navedenim sistemskim izkrivljanjem. Dobavitelji vložkov na primer zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanjem. Lahko si izposodijo denar, ki je izpostavljen izkrivljanju v finančnem sektorju/pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(105)

Posledica tega je, da domače prodajne cene volframovega karbida niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, poleg tega pa to vpliva tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje cen vložkov, kot je opisano v delih I in II poročila. Opisana poseganja države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami so dejansko prisotna po vsej LRK. To na primer pomeni, da je vložek, ki je sam po sebi proizveden v LRK, z združevanjem različnih proizvodnih dejavnikov izpostavljen znatnim izkrivljanjem. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje.

3.3.2.   Reprezentativna država

3.3.2.1.   Splošne opombe

(106)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe:

stopnji gospodarske razvitosti, ki je podobna stopnji LRK. Komisija je za ta namen uporabila države, ki imajo glede na podatkovno zbirko Svetovne banke podoben bruto nacionalni dohodek na prebivalca kot LRK (91);

proizvodnji izdelka, ki se pregleduje, v navedeni državi (92);

razpoložljivosti ustreznih javnih podatkov v reprezentativni državi;

če je možnih reprezentativnih držav več, imajo prednost države z ustrezno ravnjo socialne zaščite in varstva okolja, če je to primerno.

(107)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 73, je Komisija izdala obvestilo o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti. V tem obvestilu so bila opisana dejstva in dokazi, na katerih temeljijo ustrezna merila. Z njim so bile zainteresirane strani obveščene o nameri Komisije, da bo Turčijo obravnavala kot primerno reprezentativno državo v tem primeru, če bo potrjen obstoj znatnih izkrivljanj na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(108)

V zvezi z ustreznimi stroški proizvodnje in prodaje izdelka, ki se pregleduje, v primerni reprezentativni državi je bilo v zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepov predlagano, da se za reprezentativno državo izbere Rusija ali Turčija.

(109)

Po navedbah vložnikov se volframov karbid proizvaja v Braziliji, Kanadi, LRK, Izraelu, na Japonskem, v Rusiji, Južni Koreji in Združenih državah Amerike. Od teh držav le Brazilija in Rusija predstavljata državi z višjim srednjim dohodkom v skladu s klasifikacijo Svetovne banke. Komisija je nadalje opredelila Južno Afriko kot državo z višjim srednjim dohodkom s proizvodnjo volframovega karbida. Rusije zaradi nedavnih geopolitičnih in gospodarskih dogodkov ni štela za primerno reprezentativno državo. Južna Afrika in Brazilija sta bili izključeni, ker javni podatki niso bili na voljo.

(110)

Komisija je nato poiskala države, v katerih se izdelki proizvajajo v isti splošni kategoriji in/ali sektorju kot izdelek, ki se pregleduje. Kot so navedli vložniki, spada proizvodnja izdelka, ki se pregleduje, v sektor neželeznih kovin. Ustrezni javni podatki o proizvajalcih v tem sektorju so bili na voljo za Rusijo in Turčijo.

(111)

Komisija je nadalje proučila, ali bi bilo mogoče uporabiti glavne proizvodne dejavnike volframovega karbida iz primernih reprezentativnih držav.

(112)

V skladu z zahtevkom je proizvodni postopek volframovega karbida na splošno enak, pri čemer se volframov karbid proizvaja iz primarnih materialov, tj. rud, ali iz sekundarnih materialov, tj. ostankov volframovega karbida. Vendar lahko proizvajalci, odvisno od vključitve na začetku proizvodne verige, postopek začnejo iz primarnih materialov, APT ali volframovega oksida (WO3).

(113)

Komisija se je odločila, da bo pri izračunu normalne vrednosti izhajala iz stroškov APT, tj. glavnega materiala, pri čemer je upoštevala informacije v zahtevku in menila, da gre za prvo fazo v proizvodnji ne glede na vir surovine. APT predstavlja več kot 90 % skupnih stroškov proizvodnje izdelka, ki se pregleduje.

(114)

V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe je Komisija preverila razpoložljivost podatkov o uvoznih cenah za APT v vseh državah z višjim srednjim dohodkom na podlagi oznake HS 2841 80. Po podatkih podatkovne zbirke GTA se je APT uvažal v Argentino, Brazilijo, Malezijo, Rusijo, na Tajsko, v Turčijo in Južno Afriko. Vendar je bil obseg uvoza v vse te države zelo majhen in se zato ni štel za reprezentativnega za določitev zanesljive referenčne cene. Poleg tega je uvoz v Argentino v celoti izviral iz LRK. Večina uvoza v Rusijo (več kot 75 %) in Južno Afriko (97 %) je prav tako izvirala iz LRK. Ker za nobeno od navedenih držav ni bilo na voljo dovolj reprezentativnih podatkov, se je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), druga alinea, odločila, da bo za ta vhodni podatek uporabila mednarodno referenčno vrednost, ki temelji na cenah Argus Metals International.

(115)

Glede na navedeno je Komisija menila, da je imela Turčija na voljo podrobne in lahko dostopne podatke o delu, energiji ter PSA-stroških in dobičku za državo z višjim srednjim dohodkom. Komisija je zato Turčijo štela za primerno reprezentativno državo v smislu člena 2(6a) osnovne uredbe.

(116)

Zainteresirane strani so bile pozvane, naj predložijo pripombe glede primernosti Turčije kot reprezentativne države.

(117)

Po obvestilu ni nobena zainteresirana stran predložila pripomb glede izbire Turčije kot reprezentativne države.

(118)

Nazadnje, zaradi nesodelovanja in ugotovitve, da je na podlagi vseh navedenih elementov Turčija primerna reprezentativna država, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu z zadnjim stavkom člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe.

3.3.2.2.   Sklep

(119)

Komisija je zaradi nesodelovanja, v skladu s predlogom iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepov in ob upoštevanju dejstva, da je Turčija izpolnjevala merila iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe, Turčijo izbrala kot primerno reprezentativno državo.

3.3.3.   Viri, uporabljeni za določitev neizkrivljenih stroškov

(120)

Komisija je v obvestilu navedla proizvodne dejavnike, kot so materiali, energija in delo, ki jih proizvajalci izvozniki uporabljajo pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje. Komisija je navedla tudi, da bo za računsko določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe uporabila podatkovno zbirko GTA in mednarodno referenčno vrednost cene družbe Argus Metals International, kot jo je objavil nacionalni informacijski center ameriškega urada za geološke raziskave, da bi določila neizkrivljene stroške večine proizvodnih dejavnikov, zlasti surovin. Poleg tega je Komisija navedla, da bo za določitev neizkrivljenih stroškov dela, električne energije in dobaviteljev plina v Turčiji uporabila informacije turškega statističnega urada.

(121)

Nazadnje, Komisija je navedla, da bo za določitev PSA-stroškov in dobička uporabila informacije o povprečnih PSA-stroških in dobičku za družbe, dejavne v industrijskem sektorju plemenitih in drugih neželeznih kovin, ki jih objavlja turška centralna banka, kot je navedeno v uvodni izjavi 73.

3.3.3.1.   Neizkrivljeni stroški in referenčne vrednosti

3.3.3.1.1.   Proizvodni dejavniki

(122)

Ob upoštevanju vseh informacij na podlagi zahtevka in naknadnih informacij, zbranih med postopkom, so bili za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in njihovi viri:

Preglednica 1

Proizvodni dejavniki volframovega karbida

Proizvodni dejavnik

Oznaka blaga v Turčiji

Neizkrivljena vrednost (v RMB)

Merska enota

Surovine

Amonijev paravolframat

2841 8010

219,12

kg

Delo

Stroški dela na delovno uro

n. r.

34,88

ura

Energija

Električna energija

n. r.

0,50

kWh

Plin

n. r.

1,61

m3

3.3.3.1.2.   Surovine

(123)

Komisija je pri določanju neizkrivljene cene glavne surovine APT, dostavljene do vrat proizvajalca reprezentativne države, opozorila, da je bil uvoz APT v Turčijo zanemarljiv in se zato ne more šteti za reprezentativnega, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 114. Komisija je uporabila tehtano povprečno uvozno ceno na podlagi mednarodnih referenčnih cen Argus Metals International, pridobljenih od nacionalnega informacijskega centra za minerale ameriškega urada za geološke raziskave (93). Komisija je opozorila, da v tem primeru, tudi če referenčna vrednost vključuje uvoz iz izkrivljenih virov, v okviru pregleda zaradi izteka ukrepov ni treba ponovno izračunati dajatev, ampak le določiti verjetnost dampinga. Zato je Komisija menila, da je v tem primeru primerno uporabiti cene Argus Metals International kot referenčno vrednost.

(124)

Po obvestilu so vložniki zahtevali uporabo podatkov Fastmarkets ali Argus za cene APT v Evropi namesto podatkov družbe Argus Metal, ki so jih pridobili od nacionalnega informacijskega centra ameriškega urada za geološke raziskave. Trdili so, da se v Turčiji z APT trguje predvsem po kotacijah družbe Fastmarkets za (širšo) Evropo in ne za ZDA.

(125)

Komisija je opozorila, da je bil v zahtevku predložen le povzetek povprečne cene APT za obdobje zahtevka, saj imetnica avtorskih pravic, družba Fastmarkets, ni dovolila uporabe podatkov med preiskavo. Glede na to, da morajo biti v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe uporabljeni podatki javno dostopni, je Komisija izračun normalne vrednosti utemeljila na referenčni vrednosti APT na podlagi cen družbe Argus Metals International, ki jih je pridobil od nacionalnega informacijskega centra ameriškega urada za geološke raziskave. Komisija je ugotovila tudi, da je bila razlika med referenčno vrednostjo Fastmarkets in ameriškega urada za geološke raziskave majhna. Zato bi bila razlika pri izračunu stopnje dampinga majhna (1 %).

(126)

Običajno je treba tem uvoznim cenam prišteti stroške notranjega prevoza. Vendar se je Komisija glede na naravo preiskav v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov, ki so namesto na določitev natančnega obsega dampinga osredotočene na ugotavljanje, ali se je damping nadaljeval v obdobju preiskave v zvezi s pregledom oziroma ali bi se lahko ponovil, odločila, da prilagoditve za notranji prevoz v tem primeru niso potrebne. Zaradi takih prilagoditev bi se zgolj povečala normalna vrednost in posledično zvišala stopnja dampinga.

3.3.3.1.3.   Delo

(127)

Za določitev referenčne vrednosti stroškov dela je Komisija uporabila najnovejše statistične podatke, ki jih je objavil turški statistični urad (94). Ta urad objavlja podrobne informacije o stroških dela v različnih gospodarskih sektorjih v Turčiji. Komisija je referenčno vrednost določila na podlagi urnih stroškov dela za leto 2020 za gospodarsko dejavnost z oznako NACE 24 „Proizvodnja kovin“ v skladu s klasifikacijo NACE Rev. 2. Vrednosti so bile nadalje prilagojene glede na inflacijo z uporabo indeksa cen domačih proizvajalcev (95), da bi se upoštevali stroški za obdobje preiskave v zvezi s pregledom.

(128)

Po obvestilu je industrija Unije trdila, da je treba za izračun dampinga uporabiti podrobno razčlenitev vrst osebja.

(129)

Komisija je to pripombo zavrnila, saj turški statistični urad ne zagotavlja tako podrobne razčlenitve ob upoštevanju dejstva, da gre za pregled zaradi izteka ukrepov in da, kot je navedeno zgoraj, ni treba izračunati natančnega obsega dampinga.

3.3.3.1.4.   Energija

(130)

Za določitev referenčne cene električne energije in plina je Komisija uporabila cene za družbe (industrijski uporabniki) v Turčiji, ki jih je objavil turški statistični urad (96). Referenčna vrednost je bila določena na podlagi cene električne energije in plina, objavljene 31. marca 2022. Ta cena je povprečna cena za leto 2021. Komisija je uporabila podatke o cenah električne energije in plina za industrijske uporabnike v ustreznih skupinah porabe brez davka na dodano vrednost.

3.3.3.1.5.   Režijski stroški proizvodnje, PSA-stroški, dobiček in amortizacija

(131)

V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Poleg tega je treba določiti vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike.

(132)

Za določitev neizkrivljene vrednosti režijskih stroškov proizvodnje in glede na nesodelovanje kitajskih proizvajalcev je Komisija uporabila razpoložljiva dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Na podlagi podatkov vložnikov je tako določila razmerje med režijskimi stroški proizvodnje ter skupnimi stroški proizvodnje. Nato je ta odstotek uporabila za neizkrivljeno vrednost stroškov proizvodnje, da je dobila neizkrivljeno vrednost režijskih stroškov proizvodnje.

(133)

Komisija se je pri določanju neizkrivljenega in razumnega zneska za PSA-stroške in dobiček oprla na najnovejše razpoložljive finančne podatke za družbe, dejavne v industrijskem sektorju plemenitih in drugih neželeznih kovin, ki jih je objavila turška centralna banka (97). Kot je navedeno v uvodni izjavi 121, se ta sektor šteje za splošno kategorijo izdelka, ki se pregleduje. Komisija je uporabila delež PSA-stroškov v višini 9,50 % in dobiček v višini 6,61 % stroškov prodanega blaga.

(134)

Po obvestilu je industrija Unije predložila pripombe, da je treba v režijskih stroških proizvodnje upoštevati rezervne dele in druge surovine ter amortizacijo. Komisija je te pripombe upoštevala pri izračunu dampinga, kot je opisano v uvodni izjavi 137.

3.3.3.2.   Izračun normalne vrednosti

(135)

Komisija je na podlagi zgoraj navedenega v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe računsko določila normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(136)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene stroške proizvodnje. Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov se je oprla na informacije, ki so jih v zahtevku vložniki predložili o uporabi dveh glavnih surovin za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje. Kar zadeva delo in energijo, se je oprla na informacije, ki jih je predložil proizvajalec Unije.

(137)

Ko so bili neizkrivljeni stroški proizvodnje določeni, je prištela režijske stroške proizvodnje, PSA-stroške in dobiček. Režijski stroški proizvodnje so bili določeni na podlagi podatkov, ki so jih predložili vložniki. PSA-stroški in dobiček so bili določeni na podlagi najnovejših razpoložljivih finančnih podatkov za družbe, dejavne v industrijskem sektorju plemenitih in drugih neželeznih kovin, ki jih je objavila turška centralna banka (98) (glej oddelek 3.3.2). Komisija je neizkrivljenim proizvodnim stroškom dodala naslednje elemente:

režijske stroške proizvodnje, ki so skupaj predstavljali 4 % neposrednih stroškov proizvodnje,

potrošno blago, ki je bilo upoštevano v višini 1 % neposrednih stroškov proizvodnje,

PSA-stroške in druge stroške, ki so predstavljali 9,50 % stroškov prodanega blaga turških družb, dejavnih v industrijskem sektorju plemenitih in drugih neželeznih kovin, in

dobiček, ki je predstavljal 6,61 % stroškov prodanega blaga in ki so ga zabeležile turške družbe, dejavne v industrijskem sektorju plemenitih in drugih neželeznih kovin.

(138)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe računsko določila normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

3.4.   Izvozna cena

(139)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 48, je zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvozna cena v skladu s členom 18 osnovne uredbe temeljila na razpoložljivih dejstvih, tj. na informacijah Eurostata.

(140)

Izvoz iz Kitajske je potekal v okviru postopka aktivnega oplemenitenja in običajnega režima. Kot je navedeno v uvodni izjavi 191, se je izvoz v okviru običajnega režima glede na to, da je v OPP predstavljal samo 0,3 % tržnega deleža Unije, štel za zanemarljivega, izračuni pa so bili opravljeni samo za izvozno ceno v okviru postopka aktivnega oplemenitenja kot ustrezno razpoložljivo informacijo o ceni, ki bi se zaračunala, če ne bi bilo ukrepov. Komisija je izvozno ceno določila na podlagi razpoložljivih statističnih podatkov, in sicer iz podatkovne zbirke Comext (Eurostat). Ker so cene v podatkovni zbirki Comext evidentirane na ravni stroškov, zavarovanja in prevoznine (v nadaljnjem besedilu: CIF), je bila raven franko tovarna določena na podlagi dokazov iz zahtevka za stroške prevoza, manipulativne stroške in stroške čezmorskega prevoza.

3.5.   Primerjava

(141)

Komisija je normalno vrednost, določeno v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, in izvozno ceno primerjala na podlagi franko tovarna, kot je določeno zgoraj.

3.6.   Stopnja dampinga

(142)

Na podlagi tega je bila ugotovljena znatna stopnja dampinga (68 %). Zato je bilo sklenjeno, da se je damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval.

4.   VERJETNOST NADALJEVANJA DAMPINGA

(143)

Komisija je po ugotovitvi obstoja dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe preiskala verjetnost nadaljevanja dampinga v primeru izteka ukrepov. Komisija je cene v okviru postopka aktivnega oplemenitenja obravnavala kot razumno razpoložljive informacije o ceni, ki bi se zaračunavala, če ne bi bilo ukrepov. Analizirani so bili naslednji dodatni elementi: (1) proizvodna in prosta zmogljivost v LRK, (2) rezerve volframove rude in izvozni davek na volframov koncentrat ter (3) privlačnost trga Unije in izvozne cene za tretje države.

(144)

Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov in kitajske vlade je Komisija svojo oceno v skladu s členom 18 osnovne uredbe oprla na razpoložljiva dejstva, in sicer na informacije iz zahtevka za pregled, javno dostopne informacije in informacije iz podatkovne zbirke GTA.

(145)

Družbe Zhangyuan Tungsten, Xianglu Tungsten in Golden Egret so trdile, da dejstvo, da je trg privlačen, ni potreben pravni standard, ki ga je treba upoštevati v preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov, saj dinamičen in prosto konkurenčen trg ostaja privlačen za vse gospodarske subjekte.

(146)

Kot je opisano v uvodnih izjavah 156 do 163, Komisija pod naslovom „privlačnost trga Unije“ proučuje, ali je verjetno, da bi kitajski proizvajalci izvozniki v primeru izteka ukrepov povečali izvoz volframovega karbida v Unijo in ali bi se ta izvoz izvajal po dampinških cenah. To je v celoti v skladu s pravnim preizkusom iz člena 11(2) osnovne uredbe, zato je bila ta trditev zavrnjena.

4.1.   Proizvodna in prosta zmogljivost v LRK

(147)

Vložniki so v zahtevku navedli informacije o proizvodni in prosti zmogljivosti volframovega karbida na Kitajskem. V skladu s poročilom o razvoju kitajske industrije volframa za leto 2020, ki ga je objavilo kitajsko združenje industrije volframa (99), je proizvodna zmogljivost na Kitajskem znašala 80 000 ton. Vložniki so na podlagi poznavanja trga povpraševanje na Kitajskem ocenili na 30 000 ton. Po odbitku kitajskega izvoza v vse države je bila prosta zmogljivost izračunana na 18 000 ton. Vendar so vložniki med preiskavo pojasnili, da so pri svojem izračunu nehote uporabili stolpec s ceno namesto stolpca s količino, zato je prosta zmogljivost na Kitajskem v resnici znašala približno 41 000 ton.

(148)

Komisija je izračunala tudi prosto zmogljivost za volframov karbid v LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. V skladu s poročilom o razvoju kitajske industrije volframa za leto 2021, ki ga je objavilo kitajsko združenje industrije volframa (100), je proizvodna zmogljivost volframovega karbida na Kitajskem znašala 90 000 ton. Proizvodnja volframovega karbida na Kitajskem je bila na podlagi poročila Roskill Tungsten outlook to 2030 (101) (Napoved družbe Roskill za volfram do leta 2030) in ob upoštevanju, da se približno 60 % proizvodnje volframa uporabi za proizvodnjo volframovega karbida (102), ocenjena na približno [30 000–35 000] ton. Po teh ocenah znaša prosta zmogljivost [55 000–60 000] ton ali [61 %–67 %]. Glede na to, da je potrošnja na prostem trgu Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašala 15 101 tono (glej preglednico 4), je bila kitajska prosta zmogljivost več kot 3,5-krat večja od potrošnje Unije na prostem trgu.

(149)

Družbe Zhangyuan Tungsten, Xianglu Tungsten in Golden Egret so v svojih pripombah po dokončnem razkritju ponovile svojo trditev, da vir, uporabljen za proizvodno zmogljivost volframovega karbida na Kitajskem, kot je navedena v uvodni izjavi 148, ni bil zanesljiv, in navedle povezavo do spletnega mesta kitajskega združenja industrije volframa.

(150)

Komisija je izpostavila, da družbe Zhangyuan Tungsten, Xianglu Tungsten in Golden Egret niso predložile nobenih informacij o proizvodni zmogljivosti volframovega karbida na Kitajskem. Pregledala je spletno mesto, ki ga je navedel kitajski proizvajalec, vendar ni našla podatkov o proizvodni zmogljivosti volframovega karbida na Kitajskem. Namesto tega je ugotovila, da je bila na podlagi napovedi družbe Roskill za volfram do leta 2030 (103) kitajska proizvodna zmogljivost v letu 2021 ocenjena na [50 000–75 000] ton letno za volfram oziroma [53 000–80 000] ton za volframov karbid (104). Na podlagi obsega proizvodnje iz uvodne izjave 148, ki ga družbe Zhangyuan Tungsten, Xianglu Tungsten in Golden Egret niso izpodbijale, je neizkoriščena zmogljivost za volframov karbid na Kitajskem še vedno znašala [23 000–45 000] ton, kar več kot za 1,5-krat presega potrošnjo Unije na prostem trgu v obdobju preiskave v zvezi s pregledom in je še vedno veliko.

(151)

Komisija je primerjala tudi proizvodno zmogljivost volframovega karbida v LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom z zmogljivostjo med prejšnjo preiskavo v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov in ugotovila znatno povečanje. Proizvodna zmogljivost v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepov je bila ocenjena na 42 000 do 50 000 ton, v sedanjem obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa je ocenjena na 90 000 ton. To pomeni več kot 80-odstotno povečanje kljub že obstoječi prosti zmogljivosti od 12 000 do 20 000 ton v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepov, pri čemer nič ne kaže na to, da bi tako povečano zmogljivost lahko absorbiral kitajski domači trg ali trg katere koli tretje države. To bo vodilo v še večjo prosto zmogljivost, ki bi lahko bila usmerjena na trg Unije.

(152)

Komisija je precejšnjo prosto zmogljivost ugotovila tudi iz odgovorov kitajskih proizvajalcev izvoznikov na vzorčenje. Trije proizvajalci izvozniki so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom poročali o skupnem obsegu proizvodnje 13 500 ton v primerjavi s skupno proizvodno zmogljivostjo 17 800 ton. To pomeni 30-odstotno prosto zmogljivost.

(153)

Presežek proizvodnih zmogljivosti je spodbuda za nadaljevanje izvoza po dampinških cenah. Jasno je, da morajo kitajski izvozniki izkoristiti vse obstoječe možnosti za povečanje proizvodnje, da bi v celoti izkoristili znatne naložbe v nameščene zmogljivosti. Najočitnejši način je prodor na vse odprte trge po svetu, zelo verjetno po dampinških cenah, kot še vedno velja v sedanji preiskavi.

(154)

Komisija je na podlagi navedenih dejstev in premislekov sklenila, da imajo kitajski proizvajalci izvozniki precejšnje proste zmogljivosti, ki bi jih v primeru izteka ukrepov verjetno uporabili za izvoz volframovega karbida po dampinških cenah v Unijo.

4.2.   Rezerve volframove rude in izvozni davek na volframov koncentrat

(155)

LRK obvladuje več kot 55 % svetovnih rezerv volframove rude (105) in hkrati zaračunava 20-odstotni izvozni davek na volframov koncentrat (106). Posledica te omejitve je velika razpoložljivost surovin na kitajskem trgu, kar kitajskim proizvajalcem izvoznikom omogoča, da hitro zapolnijo svojo prosto zmogljivost iz uvodne izjave 151.

4.3.   Privlačnost trga Unije in cene izvoza v tretje države

(156)

Komisija je proučila, ali je verjetno, da bi kitajski proizvajalci izvozniki v primeru izteka ukrepov povečali izvoz po dampinških cenah. Zato je analizirala raven cen kitajskega izvoza na trge tretjih držav in jih primerjala z ravnjo cen izvoza iz Kitajske v Unijo. Obseg kitajskega izvoza in privlačnost trga Unije sta bila določena na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe ter na podlagi podatkov iz podatkovne zbirke GTA in informacij v zahtevku.

(157)

Komisija je uporabila podatke iz podatkovne zbirke GTA in se osredotočila na tri glavne kitajske izvozne trge, in sicer Japonsko, Južno Korejo in ZDA, ki predstavljajo približno 75 % celotnega izvoza LRK. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila povprečna cena kitajskega izvoza izdelkov, ki spadajo pod kitajsko oznako blaga 2849 9020, v Unijo na podobni ravni kot povprečna cena izvoza na tri glavne trge tretjih držav. Če gledamo po državah, pa so bile kitajske izvozne cene za Nemčijo višje od cen za Južno Korejo, cene za Nizozemsko pa višje od cen za Japonsko. To kaže, da so nekateri trgi v Uniji donosnejši kot dva od treh največjih kitajskih izvoznih trgov za zadevni izdelek. Komisija med analizo ni upoštevala kitajskega izvoza pod kitajsko oznako blaga 3824 3000, ker bi lahko vključeval tudi izdelke, ki niso zadevni izdelek, in zato povprečna cena ne bi bila samo za volframov karbid.

(158)

Družbe Zhangyuan Tungsten, Xianglu Tungsten in Golden Egret so v svojih pripombah po dokončnem razkritju trdile, da Komisija ni upoštevala informacij, ki so jih predložile v zvezi z gibanjem kitajskega izvoza volframovega karbida v druge tretje države na podlagi trgovinskega zemljevida ITC (107). Ponovile so, da bi se na podlagi teh podatkov povečal kitajski izvoz v druge tretje države in ne na trg Unije. Družbe Zhangyuan Tungsten, Xianglu Tungsten in Golden Egret so trdile, da Komisija ni pojasnila, zakaj te informacije niso bile upoštevane.

(159)

Pojasnjeno je, da Komisija ni zanemarila podatkov iz trgovinskega zemljevida ITC. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 157, je Komisija uporabila podatke iz podatkovne zbirke GTA, ki je tako kot trgovinski zemljevid ITC pokazala, da sta bila glavna izvozna trga za Kitajsko Japonska in Južna Koreja ter da se je izvoz na ta trga med letoma 2019 in 2021 povečeval. Vendar se Komisija ni strinjala z ugotovitvijo, da bi se tak trend v prihodnje nujno nadaljeval v tolikšni meri, da bi se lahko absorbirale velike neizkoriščene zmogljivosti, ki so na voljo na Kitajskem. Družbe Zhangyuan Tungsten, Xianglu Tungsten in Golden Egret niso predložile nobenih dokazov v podporo tej trditvi in niso upoštevale ugotovitev Komisije, da bi bil trg Unije v primeru izteka ukrepov privlačen za kitajski izvoz. Zato je glede na veliko neizkoriščeno zmogljivost na Kitajskem zelo verjetno, da bi bil v primeru izteka ukrepov velik del teh zmogljivosti usmerjen v Unijo. Enako velja za domnevno naraščajočo potrošnjo na Kitajskem. Proizvajalec izvoznik ni predložil nobenih dokazov o trenutni potrošnji na Kitajskem ali o tem, da bi prihodnje domače povpraševanje verjetno absorbiralo znatne neizkoriščene zmogljivosti na Kitajskem. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(160)

Družbe Zhangyuan Tungsten, Xianglu Tungsten in Golden Egret se v svojih pripombah po dokončnem razkritju niso strinjale s sklepom Komisije iz uvodne izjave 157, da so izvozne cene v nekatere države v Uniji donosnejše od cen na dva največja kitajska izvozna trga. Trdile so, da ima vsak trg drugačen konkurenčni položaj, medtem ko cene odražajo trende povpraševanja in ponudbe.

(161)

Res je, da na cene vplivata povpraševanje in ponudba na določenem trgu. Vendar to ne spremeni dejstva, da so cene v nekaterih državah Unije višje v primerjavi s cenami na glavnih kitajskih izvoznih trgih in da je zato trg Unije, zlasti trg nekaterih držav članic, privlačnejši. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(162)

Opozoriti je treba, da je volframov karbid pomemben vmesni izdelek za številne sektorje v Uniji, vključno z izdelki za osebno nego in papirjem, stroji, vagoni, vlaki in letali, zato je sestavni del industrijske vrednostne verige v Uniji. Pomen volframovega karbida kaže na velik tržni potencial za kitajske proizvajalce izvoznike. Opozoriti je treba, da se je kitajski izvoz v Unijo tudi po uvedbi ukrepov nadaljeval po dampinških cenah.

(163)

Iz navedenega in zlasti ob upoštevanju ravni kitajskih izvoznih cen v Unijo v primerjavi z drugimi izvoznimi trgi ter ključne vloge volframovega karbida v številnih sektorjih notranjega trga izhaja, da bi imeli kitajski izvozniki v primeru izteka ukrepov močno spodbudo za nadaljevanje izvoza po dampinških cenah v Unijo, saj drugi izvozni trgi ne bi mogli absorbirati velike količine kitajskega volframovega karbida.

4.4.   Sklep

(164)

Glede na znatno prosto zmogljivost v LRK in ob upoštevanju dokazov o privlačnosti trga Unije je Komisija sklenila, da obstaja verjetnost, da bi kitajski proizvajalci izvozniki v primeru izteka ukrepov aktivirali prosto zmogljivost in verjetno celo preusmerili izvoz iz tretjih držav na trg Unije po dampinških cenah in v znatnem obsegu.

(165)

Komisija je ob upoštevanju ugotovitev o nadaljevanju dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom in o verjetnem gibanju izvoza v primeru izteka ukrepov sklenila, da obstaja velika verjetnost, da bi se z iztekom protidampinških ukrepov za uvoz iz LRK damping nadaljeval.

5.   ŠKODA

5.1.   Opredelitev industrije Unije in proizvodnje Unije

(166)

Podobni izdelek je v obravnavanem obdobju v Uniji proizvajalo devet proizvajalcev iz sedmih skupin. Od teh proizvajalcev jih sedem proizvaja in prodaja na prostem trgu, preostala dva proizvajalca pa proizvajata volframov karbid predvsem kot surovino za svoje izdelke nižje v prodajni verigi (v nadaljnjem besedilu: lastna uporaba). Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(167)

Celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila določena na 17 026 ton. Komisija je to količino določila na podlagi preverjenih makropodatkov iz izpolnjenega vprašalnika, ki so jih predložili vložniki. Kot je navedeno v uvodni izjavi 41, so bili za vzorec izbrani trije proizvajalci Unije, ki so predstavljali več kot 69 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(168)

Družbe Zhangyuan Tungsten, Xianglu Tungsten in Golden Egret so trdile, da je industrija Unije sestavljena iz dveh tržnih segmentov (tj. primarnega in recikliranja) in da bi morala Komisija zato, ker je v preiskavi sodelovalo več proizvajalcev, ki uporabljajo recikliranje, vključno z združenjem, ki so nasprotovali odpravi ukrepov, opraviti dve ločeni analizi škode, po eno za vsak segment.

(169)

V zvezi s tem je Komisija opozorila, da se v skladu s členom 4(1) osnovne uredbe opredelitev industrije Unije nanaša na podoben izdelek. Komisija je v uvodni izjavi 61 opozorila, da podobni izdelek ustreza opredelitvi izdelka, ki se pregleduje, in navedla, da imata podobni izdelek, ki se proizvaja iz primarnih surovin, in podobni izdelek, ki se proizvaja z recikliranjem, enake fizikalne in kemijske lastnosti ter enako uporabo. Razlika med njima je le v surovini: pri proizvodnji iz primarnih surovin je surovina volframova ruda ali poznejši vmesni izdelki (volframov koncentrat, APT, volframov oksid), pri proizvodnji z recikliranjem pa so surovina ostanki iz rabljenega orodja iz trdih kovin, ki vsebuje volframov karbid. Končni izdelek je popolnoma enak. Domnevna tržna segmenta, ki temeljita na razlikah v proizvodnem procesu in surovinah, ne ustrezata razlikam v proizvodnji. Zato ni bilo razloga za segmentacijo trga in izvedbo različnih analiz škode. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(170)

Družbe Zhangyuan Tungsten, Xianglu Tungsten in Golden Egret so v svojih pripombah na končno razkritje ponovile svoje trditve iz uvodne izjave 168, tj. da je industrija Unije sestavljena iz dveh tržnih segmentov (tj. sveže in reciklirane surovine) in da bi morala Komisija izvesti dve ločeni analizi škode, eno za vsak segment. Trdile so, da je razlika med svežimi in recikliranimi surovinami v proizvodnih procesih vplivala na stroške in finančne kazalnike ter da bi lahko še vedno upravičila segmentacijo trga, čeprav sta volframov karbid, proizveden iz svežih surovin, in volframov karbid, proizveden z recikliranjem, podobna izdelka. Zahtevale so tudi več podatkov o vplivu stroškov zadevnih surovin na oba proizvodna procesa.

(171)

Vendar razlika v surovinah ni ustrezala razliki v proizvodnji, zato segmentacija trga glede na proizvodnjo iz svežih surovin in proizvodnjo z recikliranjem ni bila upravičena. Finančni kazalniki iz oddelka 5.5 vključujejo oba proizvodna procesa. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

5.2.   Potrošnja Unije

(172)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 166, nekateri proizvajalci Unije izdelek, ki se pregleduje, večinoma proizvajajo za lastno uporabo kot primarno surovino za proizvodnjo različnih izdelkov, ki so nižje v prodajni verigi, zato sta se potrošnja na zaprtem in tista na prostem trgu analizirali ločeno.

(173)

Za analizo škode je pomembno razlikovati med zaprtim in prostim trgom, saj izdelki, namenjeni lastni uporabi, niso izpostavljeni neposredni konkurenci z uvozom. Nasprotno s tem je proizvodnja, ki je namenjena za prosti trg, v neposredni konkurenci z uvozom izdelka, ki se pregleduje, cene pa so proste tržne cene.

(174)

Komisija je skupno potrošnjo Unije (zaprti in prosti trg) določila na podlagi preverjenih makropodatkov iz izpolnjenega vprašalnika, ki so jih predložili vložniki (za skupno prodajo industrije Unije na trgu Unije), in podatkov Eurostata (za uvoz v Unijo). Podatki o skupni potrošnji Unije so v spodnji preglednici prikazani v razponih, da bi se zaščitila zaupnost podatkov o potrošnji za lastne potrebe, ki je v obravnavanem obdobju izhajala iz dejavnosti samo dveh proizvajalcev Unije, kot je navedeno v uvodni izjavi 180.

(175)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v tonah)

 

2018

2019

2020

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Celotna potrošnja Unije

[14 875 –18 465 ]

[11 439 –14 200 ]

[10 586 –13 141 ]

[14 458 –17 948 ]

Indeks

100

77

71

97

Vir:

podatki vložnikov in Eurostata.

(176)

Potrošnja Unije se je med letoma 2018 in 2020 zmanjšala za 29 % in se nato v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečala za 37 % v primerjavi z letom 2020. Na splošno se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala za 3 %.

(177)

Trend potrošnje Unije je bil posledica dejstva, da je bilo po navedbah vložnikov leta 2018 povpraševanje Unije po izdelku, ki se pregleduje, nad srednje- do dolgoročnim povprečjem industrije. Dejansko je potrošnja Unije leta 2018 predstavljala vrh naraščajočega trenda potrošnje, ugotovljenega v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepov (108). Po povečani potrošnji leta 2018 se je povpraševanje v Uniji leta 2019 zmanjšalo za 23 %. Leta 2020 se je povpraševanje po izdelku, ki se pregleduje, zaradi omejitev v zvezi s pandemijo COVID-19 še dodatno zmanjšalo, čeprav začasno. Več glavnih uporabnikov izdelka, ki se pregleduje, zlasti izvajalci v gradbenem in avtomobilskem sektorju, je moralo začasno omejiti ali ustaviti svojo proizvodnjo. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je povpraševanje začelo povečevati v skladu z rahljanjem ukrepov, povezanih s pandemijo COVID-19. V celotnem obdobju preiskave v zvezi s pregledom je na trg Unije ugodno vplivalo okrevanje povpraševanja in obnavljanje zalog. V zvezi s tem so vložniki poročali, da so logistične težave in težave v dobavni verigi (kot so pomanjkanje zabojnikov in zamude v morskih pristaniščih) povzročile zaskrbljenost glede zanesljivosti oskrbe in s tem dodatno dobavo v obliki kopičenja zalog ali rezervnih zalog. Vendar potrošnja Unije ni dosegla ravni pred pandemijo.

(178)

Komisija je na podlagi preverjenih makro podatkov iz izpolnjenega vprašalnika, ki so jih predložili vložniki za celotno dejavnost industrije Unije (zaprti in prosti trgi), ugotovila, da je bilo približno [8–10] % celotne proizvodnje Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom namenjene lastni uporabi.

(179)

Poleg tega industrija Unije na prostem trgu proizvaja na podlagi običajnih sporazumov (industrija Unije kupi surovine) in sporazumov o poslih oplemenitenja (stranka, ki kupuje volframov karbid, ostane lastnica surovin in proizvajalcem Unije plača pristojbino za predelavo surovin v volframov karbid). Sporazumi o poslih oplemenitenja se uporabljajo za dejavnosti recikliranja, saj stranke dobavljajo ostanke industriji Unije za predelavo. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bilo 96 % celotnega obsega proizvodnje proizvedenega na podlagi običajnih sporazumov, preostanek proizvodnje (4 %) pa je bil proizveden na podlagi sporazumov o poslih oplemenitenja.

5.2.1.   Potrošnja za lastne potrebe

(180)

Komisija je potrošnjo Unije za lastne potrebe določila na podlagi lastne uporabe vseh znanih proizvajalcev v Uniji na trgu Unije. V obravnavanem obdobju sta imela samo dva proizvajalca Unije lastno uporabo, zato so podatki v spodnji preglednici prikazani v razponih, da se ohrani zaupnost podatkov zadevnih proizvajalcev Unije. Na podlagi tega se je potrošnja Unije za lastne potrebe gibala na naslednji način:

Preglednica 3

Potrošnja za lastne potrebe (v tonah)

 

2018

2019

2020

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Potrošnja za lastne potrebe

[1 417 –1 759 ]

[1 154 –1 433 ]

[1 189 –1 476 ]

[1 321 –1 639 ]

Indeks

100

81

84

93

Vir:

podatki vložnikov.

(181)

Potrošnja Unije za lastne potrebe se je med letoma 2018 in 2020 zmanjšala za 16 % in se nato v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečala za 11 % v primerjavi z letom 2020. Na splošno se je potrošnja Unije za lastne potrebe v obravnavanem obdobju zmanjšala za 7 %.

(182)

Potrošnja Unije za lastne potrebe se je gibala nekoliko drugače od celotne potrošnje Unije. Dejansko je pandemija COVID-19 manj vplivala na notranjo potrošnjo proizvajalcev Unije, ki se je leta 2020 v primerjavi z letom 2019 nekoliko povečala.

5.2.2.   Potrošnja na prostem trgu

(183)

Komisija je potrošnjo na prostem trgu Unije določila na podlagi: (a) obsega proste prodaje vseh znanih proizvajalcev Unije v Uniji in (b) celotnega obsega uvoza v Unijo, kot ga je sporočil Eurostat. Na podlagi tega se je potrošnja Unije na prostem trgu gibala na naslednji način:

Preglednica 4

Potrošnja na prostem trgu (v tonah)

 

2018

2019

2020

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Prosti trg

15 468

11 822

10 800

15 101

Indeks

100

76

70

98

Vir:

podatki vložnikov in Eurostata.

(184)

Potrošnja na prostem trgu Unije se je med letoma 2018 in 2020 zmanjšala za 30 % in se nato v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečala za 40 % v primerjavi z letom 2020. Na splošno se je potrošnja na prostem trgu Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala za 2 %.

(185)

Trend potrošnje na prostem trgu Unije je sledil splošnemu trendu potrošnje Unije.

5.3.   Uvoz iz zadevne države

5.3.1.   Obseg in tržni delež uvoza iz zadevne države

(186)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Tudi tržni delež uvoza je bil določen na podlagi podatkov Eurostata o uvozu in potrošnji Unije. Uvoz iz zadevne države v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 5

Obseg uvoza in tržni delež

 

2018

2019

2020

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Obseg uvoza iz Kitajske (v tonah)

718

462

294

336

Indeks

100

64

41

47

Tržni delež (v %)

4,6

3,9

2,7

2,2

Indeks

100

85

55

45

Vir:

Eurostat in podatki vložnikov.

(187)

Uvoz iz Kitajske se je med letoma 2018 in 2020 zmanjšal za 59 % in se nato v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečal za 14 % v primerjavi z letom 2020. Uvoz iz Kitajske se je v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšal za 53 %.

(188)

Tržni delež uvoza iz Kitajske se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 2,4 odstotne točke.

(189)

Uvoz iz Kitajske je sledil trendu povpraševanja Unije. Ravni iz leta 2021 niso dosegle ravni iz leta 2018 in tudi ne ravni iz leta 2019. Po navedbah vložnika si uvoz v letu 2021 ni opomogel v večjem obsegu zaradi več dejavnikov: (i) nadaljnjih omejitev, ki so vplivale na dobavne verige in pošiljke iz Kitajske, ter (ii) pomislekov uporabnikov glede varnosti dobave iz Kitajske. Namesto tega se tržni deleži kitajskega uvoza stalno zmanjšujejo, čeprav so se uvozne cene stalno zniževale, kot je prikazano v preglednici 7, saj se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom potrošnja Unije povečala bolj kot obseg kitajskega uvoza.

5.3.2.    Uvozni režimi

(190)

Zadevni izdelek je bil uvožen iz Kitajske v okviru običajnega uvoznega režima in postopka aktivnega oplemenitenja, kot je prikazano v nadaljevanju:

Preglednica 6

Obseg uvoza in tržni delež glede na uvozni režim

 

2018

2019

2020

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Običajni uvozni režim

Obseg uvoza iz Kitajske (v tonah)

33

16

33

38

Indeks

100

50

100

116

Tržni delež (v %)

0,2

0,1

0,3

0,3

Indeks

100

65

146

120

Postopek aktivnega oplemenitenja

Obseg uvoza iz Kitajske (v tonah)

685

446

261

298

Indeks

100

65

38

44

Tržni delež (v %)

4,4

3,7

2,4

2,0

Indeks

100

85

55

45

Vir:

Eurostat in podatki vložnikov.

(191)

V obravnavanem obdobju je bil skoraj ves uvoz iz Kitajske opravljen v okviru postopka aktivnega oplemenitenja. Uvoz v okviru postopka aktivnega oplemenitenja se je med letoma 2018 in 2020 zmanjšal za 62 % in se nato v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečal za 14 % v primerjavi z letom 2020. Uvoz iz Kitajske v okviru postopka aktivnega oplemenitenja se je v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšal za 56 %. Uvoz iz Kitajske v okviru običajnega uvoznega režima je bil v obravnavanem obdobju zanemarljiv in je znašal od 0,1 % do 0,3 % tržnega deleža.

(192)

Uvoz iz Kitajske v okviru postopka aktivnega oplemenitenja je sledil splošnemu trendu uvoza iz Kitajske in je odražal trend potrošnje Unije. Uvoz v okviru običajnega režima se je povečal že leta 2020, vendar njegov obseg zaradi zanemarljivega obsega ni vplival na splošni trend uvoza iz Kitajske.

5.3.3.   Cene uvoza iz zadevne države in nelojalno nižanje prodajnih cen

(193)

Komisija je cene uvoza iz Kitajske določila na podlagi podatkov Eurostata. Ker je bil obseg uvoza iz LRK v okviru običajnega uvoznega režima zanemarljiv, se ni upošteval pri določanju povprečne uvozne cene in izračunu nelojalnega nižanja prodajnih cen. Nelojalno nižanje cen uvoza je bilo določeno na podlagi izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije in Eurostatovih podatkov.

(194)

Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevne države v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 7

Uvozne cene pri postopku aktivnega oplemenitenja (v EUR/tono)

 

2018

2019

2020

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Tehtano povprečje kitajskih uvoznih cen

36 957

36 159

32 086

30 864

Indeks

100

98

87

84

Vir:

Eurostat.

(195)

Povprečna cena zadevnega izdelka, ki se je uvažal v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, se je v obravnavanem obdobju znižala za 16 %.

(196)

Komisija zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov ni mogla preveriti razlogov za ta trend. Vendar je ugotovila, da je bil trend upadanja stalen v celotnem obravnavanem obdobju.

(197)

Glede na informacije, ki so jih zagotovili sodelujoči uporabniki, in uvozne režime, ki so se uporabljali za uvoz iz LRK, je celoten uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz LRK potekal na podlagi običajnih sporazumov, opredeljenih v uvodni izjavi 32. Zato in zaradi pravične primerjave se pri izračunu nelojalnega nižanja prodajnih cen ni upoštevala prodaja industrije Unije na podlagi sporazumov o poslih oplemenitenja. Poleg tega je bil uvoz v okviru običajnega režima, kot je navedeno v uvodni izjavi 191, zanemarljiv v celotnem obravnavanem obdobju in se zato ni upošteval. Zato je izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen temeljil samo na uvoznih cenah v okviru postopka aktivnega oplemenitenja. Poleg tega se je pri izračunu upoštevalo, da se v obdobju preiskave v zvezi s pregledom prah, pridobljen s predelavo cinka, ni uvažal iz LRK in je bil zato izključen.

(198)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določila tako, da je primerjala:

tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije na podlagi običajnih sporazumov, pri čemer ni upoštevala prahu, pridobljenega s predelavo cinka, in prilagojene na raven cene franko tovarna, ter

ustrezne tehtane povprečne cene uvoza iz Eurostata v okviru postopka aktivnega oplemenitenja z ustreznimi prilagoditvami za stroške po uvozu. V teh cenah se niso upoštevale carinske in protidampinške dajatve.

(199)

Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek prometa vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Za uvoz iz zadevne države na trg Unije je pokazal tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen v višini 7 %.

5.4.   Uvoz iz tretjih držav razen iz LRK

(200)

Uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz tretjih držav razen iz LRK, je bil večinoma iz Združenih držav Amerike (ZDA), Južne Koreje in Indije. Količina in trend cen temeljita na Eurostatovih podatkih in zajemata vse uvozne režime (običajni režim, postopek aktivnega oplemenitenja in postopek pasivnega oplemenitenja). Večino obsega uvoza iz tretjih držav predstavlja uvoz v okviru običajnega režima.

(201)

(Skupni) obseg uvoza v Unijo ter tržni delež in cenovni trendi za uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz drugih tretjih držav so se gibali na naslednji način:

Preglednica 8

Uvoz iz tretjih držav razen iz LRK

Država

 

2018

2019

2020

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

ZDA

Obseg (v tonah)

1 042

659

304

429

Indeks

100

63

29

41

Tržni delež (v %)

6,7

5,6

2,8

2,8

Indeks

100

83

42

42

Povprečna cena (v EUR/tono)

34 843

41 222

41 990

40 099

Indeks

100

118

121

115

Južna Koreja

Količina (v tonah)

288

228

231

280

Indeks

100

79

80

97

Tržni delež (v %)

1,9

1,9

2,1

1,9

Indeks

100

100

115

100

Povprečna cena (v EUR/tono)

40 857

37 445

31 415

35 076

Indeks

100

92

77

86

Indija

Obseg (v tonah)

161

213

225

250

Indeks

100

132

100

95

Tržni delež (v %)

1,0

1,8

2,1

1,7

Indeks

100

173

200

159

Povprečna cena (v EUR/tono)

26 562

27 834

28 347

25 921

Indeks

100

105

107

98

Druge države (razen Kitajske)

Obseg (v tonah)

877

578

564

573

Indeks

100

66

64

65

Tržni delež (v %)

5,7

4,9

5,2

3,8

Indeks

100

86

92

67

Povprečna cena (v EUR/tono)

33 468

34 748

29 423

30 627

Indeks

100

104

88

92

Skupno vse tretje države, razen Kitajske

Obseg (v tonah)

2 368

1 678

1 323

1 531

Indeks

100

71

56

65

Tržni delež (v %)

15,3

14,2

12,3

10,1

Indeks

100

93

80

66

Povprečna cena (v EUR/tono)

34 501

36 777

32 473

33 323

Indeks

100

107

94

97

Vir:

Eurostat in podatki vložnikov.

(202)

Skupni uvoz iz vseh tretjih držav, razen Kitajske, se je med letoma 2018 in 2020 zmanjšal za 44 % in se nato v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečal za 16 % v primerjavi z letom 2020. Uvoz iz tretjih držav, razen Kitajske, se je v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšal za 35 %. Njegov trend je sledil splošnemu trendu potrošnje Unije. Tržni delež tega uvoza se je zmanjšal s 15,3 % leta 2018 na 10,1 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, medtem ko so se uvozne cene v obravnavanem obdobju znižale za 3 %.

(203)

Uvoz iz Indije ni sledil temu splošnemu trendu in se je v obravnavanem obdobju nekoliko povečal, vendar je ostal na nižji ravni kot kitajski uvoz v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Njegov tržni delež se je med letom 2020 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom zmanjšal za 0,4 odstotne točke, na splošno pa se je v obravnavanem obdobju povečal za 0,7 odstotne točke. Povprečne indijske uvozne cene so bile v obravnavanem obdobju v povprečju nižje od kitajskih uvoznih cen. Nizko raven uvoznih cen iz Indije bi bilo mogoče pojasniti z dejstvom, da je bil določen del uvoza iz Indije dejansko povezana prodaja med indijskim proizvajalcem volframovega karbida in uporabnikom Unije, ki sta oba povezana s proizvajalcem Unije, zato te cene verjetno niso bile primerljive tržne cene. V Indiji ni drugih znanih proizvajalcev volframovega karbida.

5.5.   Gospodarski položaj industrije Unije

5.5.1.   Splošne opombe

(204)

Ocena gospodarskega položaja industrije Unije je vključevala vrednotenje vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(205)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 41, je bilo vzorčenje uporabljeno za oceno gospodarskega položaja industrije Unije.

(206)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenega vprašalnika, ki so ga predložili vložniki in je vključeval podatke o vseh proizvajalcih Unije. Mikroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz preverjenih izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(207)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(208)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

5.5.2.   Makroekonomski kazalniki

5.5.2.1.   Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(209)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 9

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

 

2018

2019

2020

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Obseg proizvodnje (v tonah)

17 980

13 470

11 976

17 026

Indeks

100

75

67

95

Proizvodna zmogljivost (v tonah)

22 850

22 850

22 845

23 215

Indeks

100

100

100

102

Izkoriščenost zmogljivosti (v %)

79

59

52

73

Indeks

100

75

67

93

Vir:

podatki vložnikov.

(210)

Podatki v zgornji preglednici vključujejo proizvodnjo v okviru običajnih sporazumov in sporazumov o poslih oplemenitenja, in sicer za izdelke, ki se proizvajajo iz primarnih surovin, in izdelke, proizvedene z recikliranjem.

(211)

Obseg proizvodnje se je med letoma 2018 in 2020 zmanjšal za 33 % in se nato v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečal za 42 % v primerjavi z letom 2020. Obseg proizvodnje v obravnavanem obdobju se je na splošno zmanjšal za 5 %.

(212)

Trend proizvodnje je sledil trendu potrošnje. Poleg pripomb iz uvodne izjave 177 je Komisija opozorila, da so leta 2020 nekateri proizvajalci Unije za nekaj časa popolnoma ustavili proizvodnjo.

(213)

Proizvodna zmogljivost je med letoma 2018 in 2020 ostala skoraj nespremenjena, nato pa se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečala za 2 % v primerjavi z letom 2020. V obravnavanem obdobju se je proizvodna zmogljivost na splošno povečala za 2 %.

(214)

Trend proizvodne zmogljivosti je posledica dejstva, da so proizvajalci Unije v obravnavanem obdobju vlagali v manjše širitve zmogljivosti, zlasti zmogljivosti za recikliranje, ki so se začele uporabljati leta 2021. Poleg tega je zmogljivost odvisna od mešanice razredov, ki se proizvajajo: za proizvodnjo grobih zrn je potrebna večja zmogljivost, za proizvodnjo drobnejših zrn pa je potrebna manjša zmogljivost.

(215)

Stopnja izkoriščenosti zmogljivosti se je med letoma 2018 in 2020 znižala za 33 % in se nato v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zvišala za 40 % v primerjavi z letom 2020. Na splošno se je stopnja izkoriščenosti zmogljivosti v obravnavanem obdobju znižala za 7 %.

(216)

Komisija je opozorila, da prosta zmogljivost industrije Unije ne ustreza zgolj razliki med proizvodnjo in proizvodno zmogljivostjo. Dejansko so v različnih proizvodnih fazah pred končno predelavo volframovega kovinskega prahu v volframov karbid nastali tudi drugi izdelki, zlasti: APT, volframov oksid in volframov kovinski prah. Zato je odvisno od cen teh izdelkov in poslovnih vidikov določen del zmogljivosti vedno dodeljen tem drugim izdelkom. Zato je prosta zmogljivost, dobljena na podlagi podatkov iz preglednice 9, nekoliko precenjena.

5.5.2.2.   Obseg prodaje in tržni delež

(217)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 10

Obseg prodaje in tržni delež

 

2018

2019

2020

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije (v tonah)

12 383

9 681

9 183

13 234

Indeks

100

78

74

107

Tržni delež (v %)

80,1

81,9

85,0

87,6

Indeks

100

102

106

109

Vir:

Eurostat in podatki vložnikov.

(218)

Obseg prodaje industrije Unije se je med letoma 2018 in 2020 zmanjšal za 26 % in se nato v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečal za 44 % v primerjavi z letom 2020. Obseg prodaje industrije Unije se je v obravnavanem obdobju na trgu Unije na splošno povečal za 7 %.

(219)

Tržni delež industrije Unije na trgu Unije se je v obravnavanem obdobju povečal za 7,5 odstotne točke in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dosegel 87,6 %.

(220)

Trend obsega prodaje industrije Unije je sledil trendu potrošnje Unije iz uvodne izjave 177. Vendar je bil obseg prodaje v obdobju preiskave v zvezi s pregledom večji kot leta 2018, v nasprotju s potrošnjo in proizvodnjo Unije, katerih ravni v obdobju preiskave v zvezi s pregledom sta bili nekoliko pod ravnmi iz leta 2018. To bi lahko bila posledica dejavnika iz uvodne izjave 189, da so bili uporabniki zaskrbljeni zaradi motenj v dobavni verigi, povezanih z dobavo iz tujine, in so zato raje kupovali od industrije Unije. Industrija Unije je v obravnavanem obdobju dejansko povečala svoj tržni delež, tržni delež kitajskega uvoza in uvoza iz drugih tretjih držav pa se je zmanjšal.

(221)

Na prostem trgu Unije je 3 % prodaje industrije Unije izhajalo iz sporazumov o aktivnem oplemenitenju, 97 % pa iz običajnih sporazumov.

5.5.2.3.   Rast

(222)

V obravnavanem obdobju je industrija Unije podobnega izdelka skoraj ponovno dosegla ravni proizvodnje iz leta 2018 ter povečala prodajo v Uniji in število zaposlenih. Proizvodnja in prodaja sta sledili trendu potrošnje Unije, ki je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom skoraj ponovno dosegla ravni iz leta 2018. Poleg tega je povečanje števila zaposlenih med letom 2020 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom sledilo okrevanju potrošnje. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 189, se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zaradi dejavnikov, kot so logistična vprašanja in pomisleki uporabnikov glede zanesljivosti oskrbe, dajala prednost kupovanju od industrije Unije namesto uvoza iz tretjih držav. Zato se je v obravnavanem obdobju tržni delež industrije Unije povečal za 7,5 odstotne točke.

(223)

Vendar je bila proizvodnja v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še vedno pod ravnmi iz leta 2018, naložbe industrije Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa so še vedno za 21 % zaostajale za ravnjo iz leta 2018. Ob upoštevanju zmanjšane dobičkonosnosti in denarnega toka je to pokazalo, da se mora finančni položaj industrije Unije še izboljšati.

5.5.2.4.   Zaposlenost in produktivnost

(224)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 11

Zaposlenost in produktivnost

 

2018

2019

2020

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Število zaposlenih (v EPDČ)

984

987

987

1 015

Indeks

100

100

100

103

Produktivnost (v tonah/zaposlenega)

18

14

12

17

Indeks

100

75

66

92

Vir:

podatki vložnikov.

(225)

Število zaposlenih v industriji Unije se je med letoma 2018 in 2019 nekoliko povečalo za 0,3 %, ostalo stabilno v letu 2020 in se nato v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečalo za 3 % v primerjavi z letom 2020. Število zaposlenih v industriji Unije se je v obravnavanem obdobju na splošno povečalo za 3 %.

(226)

Povečanje števila zaposlenih med letom 2020 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom je sledilo potrošnji Unije, stabilno število zaposlenih med letoma 2019 in 2020 pa je bilo posledica vladnih podpornih ukrepov zaradi pandemije COVID-19.

(227)

Zaradi zmanjšanja proizvodnje med letoma 2018 in 2020 se je produktivnost med letoma 2018 in 2020 zmanjšala za 33 %. Zaradi povečanja proizvodnje med letom 2020 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom ter kljub povečanju števila zaposlenih v istem obdobju se je produktivnost v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v primerjavi z letom 2020 povečala za 42 %. Na splošno se je zaradi splošnega rahlega zmanjšanja proizvodnje v obravnavanem obdobju produktivnost v obravnavanem obdobju zmanjšala za 6 %.

5.5.2.5.   Višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga

(228)

Stopnje dampinga, ugotovljene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, so bile znatno višje od stopnje de minimis. Hkrati je raven uvoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljala 2,2 % potrošnje na prostem trgu Unije. Zato je bil vpliv višine dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije precej omejen.

5.5.3.   Mikroekonomski kazalniki

5.5.3.1.   Cene in dejavniki, ki vplivajo nanje

(229)

V obravnavanem obdobju so se tehtane povprečne prodajne cene na enoto industrije Unije nepovezanim strankam v Uniji za običajne sporazume in sporazume o poslih oplemenitenja, prilagojene na raven franko tovarna, gibale na naslednji način:

Preglednica 12

Prodajne cene in stroški proizvodnje v Uniji (običajni sporazumi in sporazumi o poslih oplemenitenja) (v EUR/tono)

 

2018

2019

2020

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Tehtane povprečne prodajne cene na enoto v Uniji

34 663

31 560

28 933

30 015

Indeks

100

91

83

87

Stroški proizvodnje na enoto

29 172

29 692

26 787

26 862

Indeks

100

102

92

92

Vir:

izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(230)

Povprečna prodajna cena na enoto za običajne sporazume in sporazume o poslih oplemenitenja industrije Unije se je med letoma 2018 in 2020 znižala za 17 % in se nato v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zvišala za 4 % v primerjavi z letom 2020. Na splošno se je povprečna prodajna cena na enoto v obravnavanem obdobju znižala za 13 %.

(231)

Povprečna prodajna cena na enoto industrije Unije je sledila trendu potrošnje. Poleg tega je sledila tudi trendu cene glavne surovine za podobni izdelek, tj. APT, katere cena se je med letoma 2018 in 2020 znižala, nato pa se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v primerjavi z letom 2020 zvišala.

(232)

Stroški proizvodnje na enoto za običajne sporazume in sporazume o poslih oplemenitenja industrije Unije so se med letoma 2018 in 2019 nekoliko zvišali za 2 %, se znižali za 10 % med letoma 2019 in 2020 ter se nato v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znova zvišali za 0,3 % v primerjavi z letom 2020. Stroški proizvodnje na enoto so se v obravnavanem obdobju na splošno znižali za 8 %.

(233)

Zvišanje stroškov proizvodnje na enoto med letoma 2018 in 2019 je bilo posledica manjše proizvodnje, znižanje med letoma 2019 in 2020 pa je bilo posledica znižanja stroškov surovin.

(234)

Poleg tega je Komisija za določitev nelojalnega nižanja prodajnih cen iz uvodne izjave 199 uporabila tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije, zaračunane nepovezanim strankam v Uniji samo na podlagi običajnih sporazumov (pri čemer ni upoštevala prahu, pridobljenega s predelavo cinka), ki so bile prilagojene na raven cene franko tovarna, saj je ves uvoz iz LRK potekal na podlagi običajnih sporazumov. Na tej podlagi sta se lahko v obravnavanem obdobju za nelojalno nižanje prodajnih cen upoštevala le dva vzorčena proizvajalca Unije, zato so podatki v spodnji preglednici prikazani v razponih, da se ohrani zaupnost podatkov zadevnih proizvajalcev Unije. V obravnavanem obdobju so se gibale na naslednji način:

Preglednica 13

Prodajne cene v okviru običajnih sporazumov v Uniji (v EUR/tono)

 

2018

2019

2020

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Tehtana povprečna prodajna cena na enoto v Uniji v okviru običajnih sporazumov

[29 188 –42 160 ]

[28 441 –41 081 ]

[24 928 –36 007 ]

[26 808 –38 722 ]

Indeks

100

97

85

92

Stroški proizvodnje na enoto v okviru običajnih sporazumov

[25 996 –37 550 ]

[28 339 – 40 935 ]

[24 193 –34 946 ]

[24 080 –34 783 ]

Indeks

100

109

93

93

Vir:

izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(235)

Povprečna prodajna cena na enoto industrije Unije v okviru običajnih sporazumov se je med letoma 2018 in 2020 znižala za 15 % in se nato v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zvišala za 8 % v primerjavi z letom 2020. Na splošno se je povprečna prodajna cena na enoto v okviru običajnih sporazumov v obravnavanem obdobju znižala za 8 %.

(236)

Stroški proizvodnje na enoto industrije Unije v okviru običajnih sporazumov so se med letoma 2018 in 2019 zvišali za 9 % in se nato v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znižali za 15 % v primerjavi z letom 2019. Stroški proizvodnje na enoto v okviru običajnih sporazumov so se v obravnavanem obdobju na splošno znižali za 7 %.

5.5.3.2.   Stroški dela

(237)

Povprečni stroški dela industrije Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 14

Povprečni stroški dela na zaposlenega

 

2018

2019

2020

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Povprečni stroški dela na zaposlenega (v EUR)

80 168

82 390

75 923

83 832

Indeks

100

103

95

105

Vir:

izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(238)

Povprečni stroški dela na zaposlenega v industriji Unije so se med letoma 2018 in 2019 nekoliko zvišali za 3 %, se znižali za 11 % med letoma 2019 in 2020 ter se nato v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znova zvišali za 10 % v primerjavi z letom 2020. Na splošno so se povprečni stroški dela na zaposlenega v obravnavanem obdobju nekoliko zvišali za 5 %.

(239)

Znižanje povprečnih stroškov dela na zaposlenega v industriji Unije med letoma 2019 in 2020 je bilo kljub stabilnemu številu zaposlenih posledica vladnih podpornih ukrepov zaradi pandemije COVID-19. Zvišanje med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom in letom 2020 je bilo posledica prilagoditev inflacije, zaposlovanja strokovnjakov za raziskave in razvoj ter proizvodnih premij.

5.5.3.3.   Zaloge

(240)

Zaloge industrije Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 15

Zaloge

 

2018

2019

2020

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Končne zaloge (v tonah)

922

740

1 009

1 049

Indeks

100

80

109

114

Končne zaloge kot delež proizvodnje (v %)

5

5

8

6

Indeks

100

107

164

120

Vir:

izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(241)

Raven zalog industrije Unije se je med letoma 2018 in 2019 znižala za 20 % in se nato v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zvišala za 42 % v primerjavi z letom 2019. Na splošno se je raven zalog v obravnavanem obdobju zvišala za 14 %.

(242)

Visoka raven zalog industrije Unije v letu 2020 je sledila majhni potrošnji, medtem ko je visoka raven zalog v obdobju preiskave v zvezi s pregledom odražala povečanje proizvodnje.

5.5.3.4.   Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala

(243)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb industrije Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 16

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

 

2018

2019

2020

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Dobičkonosnost prodaje nepovezanim strankam v Uniji (v % prihodka od prodaje)

11,5

6,5

2,0

7,7

Indeks

100

56

17

67

Denarni tok (v EUR)

42 601 601

36 752 500

14 507 327

36 754 191

Indeks

100

92

59

79

Naložbe (v EUR)

13 364 299

12 282 221

7 843 646

10 537 497

Indeks

100

92

59

79

Donosnost naložb (v %)

65

22

9

38

Indeks

100

34

14

59

Vir:

izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(244)

Komisija je dobičkonosnost industrije Unije določila tako, da je bruto dobiček pred obdavčitvijo (izračunan kot razlika med prihodki od prodaje in stroški prodanega blaga) pri celotni prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od te prodaje. Industrija Unije je bila v obravnavanem obdobju dobičkonosna s spremenljivo stopnjo dobičkonosnosti. Dobičkonosnost industrije Unije se je med letoma 2018 in 2020 zmanjšala za 83 % in se nato v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečala za 285 % v primerjavi z letom 2020. Dobičkonosnost se je v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšala za 33 %.

(245)

Med letoma 2019 in 2021 je bila dobičkonosnost manjša od ciljnega 10-odstotnega dobička, določenega v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepov (109). Za industrijo je značilen velik delež fiksnih stroškov, povezanih s proizvodnim procesom, saj peči ni mogoče izklopiti. Zato je Komisija sklenila, da je bil ciljni dobiček v višini vsaj 10 % še vedno veljaven in dejansko dosežen v obravnavanem obdobju, tj. leta 2018.

(246)

Neto denarni tok pomeni sposobnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Trend neto denarnega toka se je med letoma 2018 in 2020 zmanjšal za 66 % in se nato v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečal za 153 % v primerjavi z letom 2020. Na splošno se je neto denarni tok v obravnavanem obdobju zmanjšal za 14 %. Neto denarni tok je sledil trendu dobičkonosnosti industrije Unije,

(247)

Naložbe industrije Unije so se med letoma 2018 in 2020 zmanjšale za 41 % in se nato v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečale za 34 % v primerjavi z letom 2020. Naložbe v obravnavanem obdobju so se na splošno zmanjšale za 21 %. V obravnavanem obdobju so naložbe industrije Unije presegle 43 milijonov EUR. Naložbe so bile izvedene za izboljšanje postopka recikliranja z novim proizvodnim postopkom, za izboljšanje proizvodnih in raziskovalno-razvojnih zmogljivosti za izdelke z majhnimi zrni ter za razvoj dodatnih zmogljivosti za surovine, da bi bili manj odvisni od dobaviteljev surovin iz tretjih držav. Naložbe za povečanje proizvodnih zmogljivosti so bile izvedene predvsem v letih 2018 in 2019, njihov učinek pa se je pokazal leta 2021, kot je prikazano v preglednici 9. Izvedene so bile tudi naložbe v nove visokotehnološke peči in varčevanje z energijo.

(248)

Donosnost naložb je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Donosnost naložb industrije Unije je bila v obravnavanem obdobju pozitivna. Donosnost naložb industrije Unije se je med letoma 2018 in 2020 zmanjšala za 86 % in se nato v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečala za 322 % v primerjavi z letom 2020. Donosnost naložb se je v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšala za 42 %.

5.6.   Sklep o škodi

(249)

Zaradi veljavnih protidampinških dajatev se položaj industrije Unije izboljšuje.

(250)

V obravnavanem obdobju se je uvoz iz Kitajske zmanjšal za 53 %. Zlasti uvoz iz Kitajske v okviru postopka aktivnega oplemenitenja se je zmanjšal za 56 %. Vendar se je v obravnavanem obdobju znižala tudi cena uvoza iz Kitajske v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, in sicer za 16 %.

(251)

Uvozna cena iz Kitajske v okviru postopka aktivnega oplemenitenja je bila v obdobju 2018 in 2020 nekoliko višja od cen Unije (3 % leta 2018, 3 % leta 2019 in 4 % leta 2020). To pojasni, zakaj se je obseg uvoza iz Kitajske v istem obdobju med letoma 2018 in 2020 stalno zmanjševal. Vendar so se v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kitajske cene v okviru postopka aktivnega oplemenitenja znižale za 7 % v primerjavi s cenami Unije. To je sovpadalo s povečanjem obsega uvoza iz Kitajske za 14 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v primerjavi z letom 2020.

(252)

Obseg prodaje, tržni delež in število zaposlenih so se v obravnavanem obdobju na splošno povečali, saj je industriji Unije uspelo slediti povečanju potrošnje.

(253)

Vendar sta se proizvodnja in izkoriščenost zmogljivosti na splošno nekoliko zmanjšali.

(254)

Kazalniki škode, povezani s finančno uspešnostjo industrije Unije (dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb), so bili v celotnem obravnavanem obdobju pozitivni, čeprav so se vsi na splošno zmanjševali.

(255)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

6.   VERJETNOST PONOVITVE ŠKODE

(256)

Komisija je v uvodni izjavi 255 sklenila, da industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode. Zato je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ocenila, ali v primeru izteka ukrepov obstaja verjetnost ponovitve škode, ki jo je prvotno povzročil dampinški uvoz iz Kitajske.

(257)

V zvezi s tem je Komisija proučila (i) proizvodno zmogljivost in prosto zmogljivost na Kitajskem, (ii) privlačnost trga Unije, (iii) verjetne ravni cen uvoza iz Kitajske brez protidampinških ukrepov ter (iv) njihov verjetni vpliv na industrijo Unije.

Proizvodna in prosta zmogljivost na Kitajskem

(258)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 147–154, ima Kitajska precejšnjo proizvodno zmogljivost za proizvodnjo zadevnega izdelka, ki znaša približno 90 000 ton, prosta zmogljivost pa znaša [56 000–60 000] ton. Taka prosta zmogljivost ustreza več kot 3,5-kratniku potrošnje na prostem trgu Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

Privlačnost trga Unije

(259)

Brez protidampinških ukrepov bi se prosta zmogljivost verjetno uporabila za proizvodnjo za izvoz v Unijo, saj je to privlačen trg za kitajske proizvajalce izvoznike, kot je opisano v uvodnih izjavah 156 do 163. Prav tako nič ne kaže na to, da bi se na trgih tretjih držav in LRK povečalo povpraševanje po izdelku, ki se pregleduje, medtem ko se je potrošnja v Uniji od leta 2020 močno povečala. Uvoz iz LRK bo zato v primeru izteka ukrepov verjetno ponovno vstopil na trg Unije v znatnih količinah.

Verjetne ravni cen uvoza iz Kitajske na trg Unije

(260)

Kot kazalnik ravni cen, pri kateri je verjetno, da se bo ob razveljavitvi ukrepov zadevni izdelek uvažal na trg Unije, so bile upoštevane kitajske izvozne cene za Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Kot je navedeno v uvodni izjavi 191, je bil skoraj ves uvoz v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom opravljen v okviru postopka aktivnega oplemenitenja. Na podlagi tega bi cene v okviru postopka aktivnega oplemenitenja brez protidampinških dajatev in z vključenimi carinami še naprej nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije v povprečju za 2 %. Ker so kitajske uvozne cene ostale nižje od cen industrije Unije, je torej verjetno, da bi se kitajski uvoz brez sedanjih ukrepov povečal.

Vpliv na industrijo Unije

(261)

Glede na velike proste zmogljivosti je verjetno, da se bo obseg kitajskega uvoza znatno povečal in povzročil znaten cenovni pritisk na trgu Unije. V skladu s tem scenarijem je zelo verjetno, da industrija Unije ne bo mogla ohraniti sedanjih ravni cen, ampak bo prisiljena znižati svoje cene in jih prilagoditi kitajskim uvoznim cenam.

(262)

Čeprav bo industrija Unije ob 2-odstotni uskladitvi cen verjetno ostala dobičkonosna, takšna stopnja dobičkonosnosti srednjeročno in kratkoročno ne bi bila vzdržna, saj bi bila (večinoma) pod ciljnim 10-odstotnim dobičkom. Vendar se v tem scenariju ne upošteva izguba obsega prodaje industrije Unije, do katere bo verjetno prišlo, če se ukrepi končajo, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 163. Dejansko industrija Unije potrebuje določeno raven dobička, da lahko še naprej vlaga v izboljšanje proizvodnega procesa z recikliranjem glede na težave pri pridobivanju primarnih surovin, v stalno izboljševanje proizvodnih zmogljivosti ter zmogljivosti za raziskave in razvoj za izdelke z majhnimi zrni in v razvoj dodatnih zmogljivosti za surovine, da bi bila manj odvisna od dobaviteljev surovin iz tretjih držav.

(263)

Komisija je menila tudi, da lahko kitajski proizvajalci izvozniki znižajo svoje cene za Unijo, drugim tretjim državam pa še naprej prodajajo nad to ravnjo cen. Na podlagi znatnih prostih zmogljivosti na Kitajskem in dejstva, da preiskava ni razkrila nobenih dokazov o tem, da bi te proste zmogljivosti lahko absorbirali trgi drugih tretjih držav ali domači kitajski trg, obstaja velika spodbuda za kitajske proizvajalce izvoznike, da še bolj znižajo ravni cen (tj. pod cene v okviru postopka aktivnega oplemenitenja), da bi pridobili tržni delež v Uniji. Kot je navedeno v uvodni izjavi 155, bo to mogoče, ker Kitajska obvladuje 60 % svetovnih rezerv volframove rude in hkrati zaračunava 20-odstotni izvozni davek na volframov koncentrat. Poleg tega kitajske cene iz obdobja preiskave v zvezi s pregledom vključujejo tudi začasno višje stroške pomorskega prevoza zaradi motenj v dobavni verigi, ki jih je povzročila pandemija COVID-19. V skladu s tem scenarijem bo velik obseg poceni volframovega karbida povzročil velik cenovni pritisk na industrijo Unije, ki bo morala dodatno znižati svoje cene, da bo še vedno lahko prodajala na trgu Unije. Hkrati pa se bo zmanjšal tudi obseg prodaje industrije Unije, saj svojih cen ne bo mogla znižati na tako nizko raven, kot so kitajske izvozne cene. Zato se bo industrija Unije odzvala s kombinacijo strategij v obliki znižanja cen in zmanjšanja obsega.

(264)

Pri tem je Komisija upoštevala dva glavna dejavnika. Prvič, industrija Unije je kapitalsko intenzivna in zanjo so značilni visoki fiksni stroški, saj peči ni mogoče izklopiti. Drugič, zaradi te stroškovne strukture ima znižanje cen večji vpliv na dobičkonosnost kot zmanjšanje obsega prodaje, saj se zmanjšanje obsega prodaje lahko absorbira, če so pokriti fiksni stroški.

(265)

Glede na to je Komisija tako kot v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepov (110) najprej analizirala scenarij 25-odstotnega zmanjšanja obsega prodaje. Ta scenarij bi se lahko uresničil v kratkem. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom bi tako zmanjšanje znašalo 4 250 ton ali le [10–13] % kitajske proste zmogljivosti. Pri najverjetnejšem odzivu industrije Unije, ki bi vključeval kombinacijo znižanja cen in zmanjšanja obsega, bi industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom začela ustvarjati izgubo (pri izračunu na podlagi cen v okviru postopka aktivnega oplemenitenja že 2-odstotno izgubo).

(266)

Drugič, Komisija je analizirala scenarij 50-odstotnega zmanjšanja obsega prodaje. Ta scenarij bi se lahko uresničil srednjeročno (2 do 3 leta), zlasti pri uporabi izdelkov z grobimi zrni in izdelkov z manjšo dodano vrednostjo, kjer bodo uporabniki prisiljeni kupiti cenejši zadevni izdelek namesto podobnega izdelka. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom bi tako zmanjšanje znašalo 8 500 ton ali [21–26] % kitajske proste zmogljivosti. V primeru kombinacije znižanja cen in zmanjšanja obsega bi industrija Unije začela ustvarjati izgubo (pri izračunu na podlagi cen v okviru postopka aktivnega oplemenitenja že ustvarja 16-odstotno izgubo).

(267)

Glede na navedeno bo znižanje prodajne cene na raven pod uvozno ceno v okviru postopka aktivnega oplemenitenja iz obdobja preiskave v zvezi s pregledom skupaj z zmanjšanjem obsega prodaje spremenilo industrijo Unije v industrijo z izgubo. Srednjeročno bodo proizvajalci Unije, ki niso vertikalno integrirani, verjetno prisiljeni zapreti svoje podjetje, saj bodo na prostem trgu neposredno izpostavljeni pritisku zniževanja cen s strani dampinškega uvoza iz Kitajske po nizkih cenah. Namesto tega bodo vertikalno integrirani proizvajalci Unije še naprej prodajali volframov karbid povezanim uporabnikom po nižjih cenah. Dolgoročneje bodo tudi proizvajalci Unije, ki so vertikalno integrirani, verjetno prenehali opravljati svojo dejavnost, saj dolgoročno ne bodo mogli konkurirati temu pritisku, ker bodo tudi njihovi povezani uporabniki začeli kupovati volframov karbid na Kitajskem.

(268)

Na tej podlagi se sklene, da bi se brez ukrepov najverjetneje močno povečal dampinški uvoz iz LRK po škodljivih cenah, znatna škoda pa bi se verjetno ponovila.

(269)

Družbe Zhangyuan Tungsten, Xianglu Tungsten in Golden Egret so v svojih pripombah na končno razkritje trdile, da glede na splošno pozitivno rast industrije Unije na eni strani ter uvozne cene, količino uvoza in tržni delež kitajskih izvoznikov na trgu Unije na drugi strani ugotovitve Komisije o verjetnosti ponovitve škode očitno niso utemeljene.

(270)

Ocena verjetnosti ponovitve škode je temeljila na elementih iz uvodnih izjav 257 do 267, kot so (i) proizvodna zmogljivost in neizkoriščene zmogljivosti na Kitajskem, (ii) privlačnost trga Unije, (iii) verjetne ravni cen uvoza iz Kitajske v odsotnosti protidampinških ukrepov in (iv) njihov verjetni vpliv na industrijo Unije, ne pa na elementih, ki so jih izpostavile družbe Zhangyuan Tungsten, Xianglu Tungsten in Golden Egret. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(271)

Družbe Zhangyuan Tungsten, Xianglu Tungsten in Golden Egret so trdile tudi, da več kot tri desetletja zaščite dajejo vtis trajne verjetnosti ponovitve škode za industrijo Unije.

(272)

Komisija se s to trditvijo ni strinjala. V sedanji preiskavi je bila ponovitev škode ugotovljena na podlagi elementov iz uvodne izjave 257. Kako dolgo se ukrepi izvajajo ne vpliva na analizo verjetnosti ponovitve škode, ki se izvede med vsakim pregledom zaradi izteka ukrepa. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

7.   INTERES UNIJE

(273)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov očitno v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na presoji vseh različnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov, uporabnikov in dobaviteljev surovin. Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo svoja stališča v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe.

(274)

Najprej je treba opozoriti na pomen izdelka, ki se pregleduje, za številne industrije v Uniji. Volframov karbid je bistven za proizvodnjo strojev, zlasti v avtomobilskem in letalskem sektorju, za stroje v gradbenem sektorju, zlasti za infrastrukturo, kot so ceste, avtoceste in železniške proge, ter za rudarska in vrtalna orodja. Poleg tega se volframov karbid uporablja na področju varnosti in obrambe. Vse te uporabe kažejo, da je več vrednostnih verig odvisnih od stalne in pogoste dobave obrabljivih delov ali površinskih premazov iz volframovega karbida, da se ohrani delovanje strojev in orodij.

(275)

Opozoriti je tudi treba, da se v prejšnjih preiskavah sprejetje ukrepov ni štelo za nasprotno interesu Unije. Poleg tega je sedanja preiskava pregled zaradi izteka ukrepov in se torej v njej analizira stanje, v katerem protidampinški ukrepi že veljajo, tako da omogoča oceno vseh morebitnih čezmernih negativnih učinkov trenutno veljavnih protidampinških ukrepov na zainteresirane strani.

(276)

Na podlagi tega je bilo proučeno, ali kljub ugotovitvam o verjetnosti nadaljevanja dampinga in ponovitve škode obstajajo utemeljeni razlogi, ki bi privedli do sklepa, da v tem konkretnem primeru ohranitev ukrepov ni v interesu Unije.

7.1.   Interes industrije Unije

(277)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 166, je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom podobni izdelek proizvajalo devet proizvajalcev Unije iz sedmih skupin. Med njimi je bilo šest vložnikov, ki so bili iz petih skupin. Poleg tega je družba Nashira Hardmetals S.r.l. (v nadaljnjem besedilu: Nashira) v preiskavi sodelovala kot uporabnik, ker je uporaba izdelka, ki se pregleduje, v njeni dejavnosti bolj razširjena od njegove proizvodnje. Zato je večina industrije Unije dejavno sodelovala v preiskavi.

(278)

Ob upoštevanju sklepov glede položaja industrije Unije iz uvodnih izjav 249 do 255 in v skladu s trditvami v zvezi z analizo verjetnosti ponovitve škode, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 256 do 268, je Komisija sklenila, da bi se finančni položaj industrije Unije v primeru izteka protidampinških dajatev verjetno močno poslabšal. Dokazano je, da so ukrepi ključni za ohranitev proizvodnje volframovega karbida v Uniji, saj industrija Unije ne bi mogla kljubovati pritisku velikega obsega dampinškega uvoza volframovega karbida iz LRK, ki bi se prodajal na trgu Unije po cenah, nižjih od ravni cen industrije Unije.

(279)

Šteje se, da bi nadaljevanje ukrepov koristilo industriji Unije, saj so sedanji ukrepi zmanjšali neposredno konkurenco, ki jo pomeni volframov karbid iz Kitajske po nepoštenih cenah. Proizvajalcem volframovega karbida v Uniji so omogočili, da intenzivno vlagajo v inovacije v proizvodnem procesu ter povečujejo zmogljivosti za recikliranje in surovine, da bi zmanjšali odvisnost od uvoza iz Kitajske in prispevali h krožnemu gospodarstvu, ki je vključeno v evropski zeleni dogovor (111).

(280)

V primeru razveljavitve ukrepov pa bi to verjetno negativno vplivalo na industrijo Unije. Resno bi ogrozilo sposobnost preživetja industrije Unije, ki bi morala posledično morda ustaviti svojo proizvodnjo, zaradi česar bi se zmanjšali razpoložljivi viri dobave in konkurenca na trgu Unije. Če bi proizvajalci Unije ustavili svojo proizvodnjo, bi bili proizvajalci orodij in strojnih delov iz trdih kovin v Uniji odvisni predvsem od uvoza surovin iz tretjih držav, zlasti iz LRK, ki ni le vodilna svetovna proizvajalka volframa, ampak ima v lasti tudi večino svetovnih rezerv.

7.2.   Interes nepovezanih uvoznikov

(281)

Pri preiskavi ni sodeloval noben uvoznik.

(282)

Kot so vložniki navedli v zahtevku, se uvozniki morda niso odzvali, ker na splošno trgujejo z najrazličnejšimi kovinami in imajo poleg Unije in Kitajske še druge vire oskrbe z volframovim karbidom, kot so Izrael, Rusija, Japonska, Južna Koreja in ZDA.

(283)

V skladu z ugotovitvami iz prejšnjih preiskav ni bilo dokazov, da uvozniki ne bi mogli še naprej dobavljati iz LRK ali da bi obstajale pomembne težave pri iskanju drugih virov.

(284)

Na podlagi tega je Komisija sklenila, da uvozniki nimajo utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali ohranitvi obstoječih ukrepov.

7.3.   Interes uporabnikov

(285)

Na začetku je bilo kontaktiranih 54 znanih uvoznikov/uporabnikov, ki jim je bila poslana povezava do vprašalnika na spletnem mestu Komisije. Devet od teh uporabnikov se je javilo v odobrenem roku (vključno z družbo Nashira, kot je navedeno v uvodni izjavi 277, ki je prav tako proizvajala manjše količine podobnega izdelka). Volframov karbid so med drugim uporabljali za proizvodnjo cementnega karbida za izdelavo orodij iz trdih kovin za različne industrije, kot so avtomobilska, strojna in vesoljska industrija.

(286)

Izpolnjene vprašalnike je poslalo sedem od teh devetih uporabnikov (trije od sedmih so povezani).

(287)

Pred razkritjem se je javilo še deset uporabnikov. Ti uporabniki so izrazili svoje stališče glede nadaljevanja veljavnih ukrepov, vendar vprašalnika niso izpolnili. Poleg tega je pred razkritjem svoje stališče navedel še en uporabnik, ker pa ni potrdil, ali je bilo zaupno, in ni predložil nezaupnega povzetka, se njegovo stališče ni upoštevalo.

(288)

Med sedmimi uporabniki, ki so izpolnili vprašalnik, jih je pet nasprotovalo nadaljevanju ukrepov: Betek, Gühring, Konrad Friedrichs, G-ELIT in Höganäs Germany GmbH (v nadaljnjem besedilu: Höganäs). Nasprotno je družba Nashira podprla nadaljevanje ukrepov, družba Saar-Hartmetall und Werkzeuge GmbH (v nadaljnjem besedilu: Saar-Hartmetall) pa je sicer na splošno podprla protidampinške ukrepe, vendar je trdila, da je kot manjša družba zaradi njih bolj prizadeta kot večje družbe.

(289)

Poleg tega je šest od desetih uporabnikov, ki so izrazili svoje stališče pred razkritjem, vendar niso predložili izpolnjenega vprašalnika, podprlo nadaljevanje ukrepov: Ceratizit Austria GmbH, Ceratizit Luxembourg S.à r.l., AB Sandvik Coromant, Seco Tools AB, Dormer Pramet s.r.o. in Hyperion Materials & Technologies (v nadaljnjem besedilu: Hyperion). Na podlagi javnih informacij je bilo pet od teh uporabnikov povezanih z industrijo Unije. Nasprotno pa so štirje nasprotovali nadaljevanju ukrepov: Fabricación Metales Duros S.A.L., Atlas Diamant GmbH, Abitzsch Präzisionsnormteile GmbH in Oerlikon Metco WOKA GmbH.

(290)

Pet uporabnikov, povezanih z industrijo Unije, je navedlo, da je volfram strateška surovina, volframov karbid pa osnovna sestavina za orodja in strojne dele iz trdih kovin, ki se obširno uporabljajo v industrijskem in gradbenem sektorju v Uniji. Poleg tega so trdili, da je stabilna dobava volframovega karbida za proizvodnjo novih orodij in delov bistvena za celotno delovanje vrednostne verige industrije Unije in širšega gospodarstva Unije, saj so orodja in deli potrošni material. Trdili so, da ima industrija volframovega karbida v Uniji ključno vlogo pri zagotavljanju stabilnosti oskrbe.

(291)

Družba Hyperion je nadaljevanje ukrepov podprla tudi zaradi vloge industrije Unije pri zagotavljanju zanesljivosti oskrbe trga Unije, poleg tega pa tudi zaradi trajnostnosti, krožnega gospodarstva in okoljskih vidikov.

(292)

Družba Saar-Hartmetall je trdila, da bi v primeru razveljavitve ukrepov kratkoročno uporabniki imeli koristi od nizkih uvoznih cen iz Kitajske, industrija Unije pa bi bila izrinjena s trga. Vendar bi kitajski proizvajalci zadevnega izdelka srednje- do dolgoročno prevladovali na trgu in bi lahko določali cene v Uniji. Poleg tega je družba Hyperion trdila, da bi zmanjšanje ali zaprtje proizvodnje industrije Unije povzročilo težave z zanesljivostjo dobave volframovega karbida na trgu Unije. Kot je pokazala pandemija COVID-19, je oskrba na dolge razdalje iz Kitajske nezanesljiva, zato mora dobava iz lokalnih virov v Uniji ostati izvedljiva možnost.

(293)

Štirje uporabniki, ki so nasprotovali nadaljevanju ukrepov in niso izpolnili vprašalnika, so trdili, da bi protidampinške dajatve za volframov karbid oslabile njihovo globalno konkurenčnost.

(294)

Družbe Betek, Gühring Group, Höganäs, Nashira in Saar-Hartmetall (v nadaljnjem besedilu: sodelujoči uporabniki) so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kupile količino izdelka, ki se pregleduje, ki ustreza 22,9 % potrošnje na prostem trgu v Uniji. Izdelek, ki se pregleduje, so kupile od industrije Unije, Kitajske in drugih tretjih držav. Večina njihovega uvoza iz Kitajske je bila uvožena v okviru postopka aktivnega oplemenitenja. Druge tretje države, ki so v obdobju preiskave sodelujočim uporabnikom dobavljale volframov karbid, so bile: Izrael, Rusija, Japonska in Vietnam.

(295)

Preiskava je razkrila, da je promet sodelujočih uporabnikov, ki izhaja iz prodaje izdelkov, ki vsebujejo volframov karbid, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašal približno 24 % do 100 % njihovega celotnega prometa. Nekateri uporabniki so bili del vertikalno integriranih skupin in so nekatere proizvedene izdelke prodajali drugim družbam v skupini, drugi pa so bili neodvisni subjekti. Neodvisni subjekti so prodajali orodja iz cementnega karbida na trgu Unije in zunaj Unije. Pri prodaji zunaj Unije je bil znaten delež volframovega karbida, uporabljenega kot surovina, kupljen iz LRK v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, zato uvozne dajatve niso bile plačane.

(296)

Sodelujoči uporabniki so proizvajali veliko različnih izdelkov, ki so vključevali izdelek, ki se pregleduje. Pomen stroškov volframovega karbida se je med uporabniki močno razlikoval. Na podlagi informacij, ki so jih predložili različni uporabniki, je volframov karbid predstavljal od 13 % do 71 % stroškov izdelkov, ki vsebujejo volframov karbid, ter od 7 % do 22 % skupnih stroškov družbe za vse proizvedene izdelke. Nekateri uporabniki so navedli podatke o stroških za reprezentativne vrste izdelkov, ki so jih izbrali, drugi pa so navedli stroške za celotno družbo. Zato je bila ta analiza izvedena na podlagi podatkov, ki so bili na voljo Komisiji za vsako od obeh primerjav.

(297)

Sodelujoči uporabniki so bili v obdobju preiskave v zvezi s pregledom na splošno dobičkonosni, tako na ravni celotne družbe kot tudi za izdelke, ki vključujejo zadevni izdelek. Dobičkonosnost na ravni družbe je predstavljala od 1 % do 7 % celotnega prometa, dobičkonosnost izdelkov, ki vključujejo izdelek, ki se pregleduje, pa je predstavljala od 3 % do 6 % prometa, ustvarjenega s prodajo izdelkov, ki vključujejo izdelek, ki se pregleduje.

(298)

Družba Höganäs, eden od sodelujočih uporabnikov, je trdila, da mora zaradi veljavnih protidampinških ukrepov konkurirati družbam, ki proizvajajo končne izdelke zunaj Unije in imajo dostop do cenejših surovin. Zato je morala sprejeti nižje marže kot uporabniki v tretjih državah.

(299)

Komisija je opozorila, da je preiskava pokazala, kot je navedeno v uvodni izjavi 297, da so uporabniki v obdobju preiskave v zvezi s pregledom na splošno lahko dosegli določen dobiček. Glede na navedeno trditev, da uporabniki v drugih državah domnevno ustvarjajo večji dobiček kot uporabniki v Uniji, sama po sebi ne zadostuje za sklep, da so ukrepi očitno v nasprotju z interesom Unije. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(300)

Skupina Gühring, ki je nasprotovala ukrepom, je trdila, da bi v primeru ohranitve ukrepov izgubila tržni delež za svoje izdelke iz cementnega karbida, saj bi se znašla v slabšem konkurenčnem položaju od konkurentov zunaj Unije, ki bi lahko kupovali kitajski volframov karbid, ne da bi plačevali protidampinške dajatve. Trdila je, da so glavni strošek njenih izdelkov surovine (tj. volframov karbid), ki jih ni mogoče nadomestiti z drugimi surovinami. Prav tako ne bi bilo mogoče absorbirati višjih stroškov surovin in edina možnost, da bi se izognili izgubi tržnega deleža, bi bila selitev proizvodnih obratov zunaj Unije.

(301)

Nadaljevanje ukrepov bi bilo omejeno na nadaljevanje stopnje protidampinške dajatve, določene v prvotni preiskavi, z ohranitvijo enake stopnje dajatve. Zato stroški surovin za uporabnike ne bi bili višji, kot so zdaj. Komisija je opozorila, da je preiskava pokazala, kot je navedeno v uvodni izjavi 297, da so bili uporabniki v obdobju preiskave v zvezi s pregledom na splošno dobičkonosni. Kar zadeva trditev glede selitve uporabnikov, je Komisija opozorila, da uporabniki kljub ukrepom niso preselili večine svoje proizvodnje, na voljo pa ni bilo nobenih dokazov, ki bi dokazovali nasprotno, da bi razveljavitev ukrepov preprečila preselitev uporabnikov na Kitajsko ali v druge tretje države. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(302)

Družba Saar-Hartmetall je trdila, da bi v primeru nadaljevanja ukrepov industrija Unije sicer preživela, vendar uporabniki, ki proizvajajo orodja iz trdih kovin, ne bi bili konkurenčni pri izdelkih, pri katerih je potrebnega več materiala, in izdelkih brez posebnega tehnološkega znanja.

(303)

Komisija je opozorila, da doslej ukrepi uporabnikom niso preprečevali, da zadevni izdelek predelujejo brez dajatev, saj se je velika večina uvoza izvajala v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, torej brez dajatev. Kot je prikazano v preglednici 7, so uporabniki v obdobju preiskave v zvezi s pregledom plačali protidampinške dajatve le za 38 ton, uvoženih v okviru običajnega režima. Poleg tega se zdi, da tega vzorca trgovanja niso nujno povzročili ukrepi; kot je navedeno v uvodni izjavi 274, se volframov karbid uporablja v številnih industrijah v vseh državah, zato so trda kovinska orodja iz volframovega karbida po vsej verjetnosti globalni izdelki, ki se lahko izvažajo iz Unije. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(304)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je kljub veljavnim protidampinškim ukrepom precejšnje število uporabnikov, ki so predložili pripombe, lahko nadaljevalo svojo dejavnost v Uniji z nakupi od industrije Unije, uvozom v okviru postopka aktivnega oplemenitenja iz Kitajske brez plačila protidampinških dajatev in uvozom volframovega karbida iz drugih virov. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom so bile protidampinške dajatve dejansko plačane le za 38 ton uvoza volframovega karbida v okviru običajnega režima. Poleg tega so bili uporabniki kljub veljavnim protidampinškim ukrepom na splošno dobičkonosni. Prav tako je več uporabnikov, tj. povezanih in nepovezanih z industrijo Unije, ki so in niso vključeni tudi v proizvodnjo podobnega izdelka, podprlo ohranitev ukrepov. V teh okoliščinah je Komisija sklenila, da veljavni ukrepi nimajo znatnega negativnega vpliva na uporabnike.

7.4.   Interes dobaviteljev surovin

(305)

Dve družbi in eno združenje v industriji recikliranja na začetku prodajne verige so izrazili podporo nadaljevanju ukrepov. Družbi sta bili RS-Recycling GmbH in PA Metals Recycling OHG, združenje pa Evropsko združenje industrije recikliranja (EuRIC). Javil se je še en dobavitelj in predložil svoje stališče, ker pa ni potrdil, ali je bilo zaupno, in ni predložil nezaupnega povzetka, se njegovo stališče ni upoštevalo.

(306)

Navedeni družbi in združenje so trdili, da znatno vlagajo v dejavnost recikliranja volframa in drugih kovinskih ostankov ter da je razvoj krožnih gospodarstev in trajnostnih vrednostnih verig glede na okoljske cilje Unije in svetovne okoljske cilje vse pomembnejši. Nadalje so trdili, da ima Kitajska največje rezerve volframa na svetu in da je kitajska vlada ohranjala nizke cene izdelkov iz volframa iz primarnih surovin, da bi preprečila uporabo sekundarnih surovin. Zato so trdili, da bi Unija izgubila pomemben del svoje krožne vrednostne verige, če bi se ukrepi iztekli in bi se dampinški uvoz volframovega karbida iz Kitajske (proizvedenega predvsem iz primarnih surovin) nadaljeval, zaradi česar bi bili izvajalci recikliranja v Uniji izpostavljeni tveganju prenehanja poslovanja, prizadevanja Unije za vzpostavitev trajnostnih in krožnih dobavnih verig pa bi bila onemogočena.

(307)

Na podlagi tega je Komisija sklenila, da je ohranitev veljavnih protidampinških ukrepov v interesu dobaviteljev.

7.5.   Drugi elementi, ki so se proučili

7.5.1.   Konkurenca v Uniji in nov akter na trgu

(308)

Proizvajalci izvozniki Zhangyuan Tungsten, Xianglu Tungsten in Golden Egret so trdili, da so na trgu Unije prisotni tesno povezani akterji na trgu z dolgoletnimi poslovnimi odnosi, kar naj bi zainteresirane strani odvrnilo od odprtega izražanja pripomb proti ukrepom. Trdili so, da je trg Unije dobro zaščiten in samozadosten trg brez potrebe po diverzifikaciji virov oskrbe ali konkurenci, na njem pa prevladujejo vplivni akterji na račun uporabnikov in uvoznikov. Navedli so, da pomisleki nekaterih uporabnikov glede oblikovanja cen in ustvarjanja dobička pomenijo, da so stroški in cene na trgu Unije določeni na veliko višji ravni kot v drugih državah.

(309)

Opozoriti je treba, da je na trgu sedem skupin proizvajalcev Unije, ki uporabljajo različne proizvodne postopke in različne surovine. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 56–58, nekateri proizvajalci Unije uporabljajo samo primarne surovine, drugi pa primarne surovine in ostanke. Sedem skupin proizvajalcev Unije je medsebojno neodvisnih in medsebojno konkurirajo na trgu Unije. Poleg tega je preiskava pokazala, da na trgu Unije obstajajo drugi viri dobave, kot je navedeno v uvodni izjavi 294. Nazadnje, Komisija je opozorila, da je v primerjavi s prejšnjim pregledom zaradi izteka ukrepov, ko je bilo na trgu dejavnih šest skupin proizvajalcev Unije, na trg vstopila družba Nashira, nov proizvajalec Unije. To je pokazalo, da je trg Unije še vedno dinamičen in da je mogoče premagati ovire za vstop. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

7.5.2.   Volfram kot kritična surovina, potencialna strateška surovina in konfliktni mineral

(310)

Volfram je od leta 2011 razvrščen kot kritična surovina za Unijo (112). Njegovo nadaljnjo vključitev na seznam kritičnih surovin Unije je Komisija predlagala v svojem predlogu evropskega akta o kritičnih surovinah (113).

(311)

Poleg tega je Komisija v svojem predlogu evropskega akta o kritičnih surovinah volfram tudi predlagala kot strateško surovino, pojem, ki zajema tiste surovine, ki so zelo pomembne za tehnologijo in podpirajo dvojni zeleni in digitalni prehod ter obrambne in vesoljske cilje (114).

(312)

Pozornost, ki jo je Unija namenila dobavni verigi volframa, je bila potrjena tudi z vključitvijo volframa med konfliktne minerale v uredbi o konfliktnih mineralih (115). To pomeni, da za uvoz volframa veljajo obveznosti potrebne skrbnosti, s katerimi morajo uvozniki Unije zagotoviti, da se trgovina z volframom ne uporablja za financiranje oboroženih skupin, spodbujanje prisilnega dela in drugih kršitev človekovih pravic ter podpiranje korupcije in pranja denarja na politično nestabilnih območjih.

(313)

Zaradi zapletenega regulativnega okvira dobavne verige volframa in strateškega pomena volframa je zato v interesu Unije, da se proizvodnja volframovega karbida ohrani v Uniji, da se spodbuja recikliranje za zmanjšanje potrošnje primarnih surovin in da se zmanjša relativna odvisnost od uvoza.

7.5.3.   Morebitno podaljšanje ukrepov

(314)

Družba Höganäs, ki je nasprotovala ohranitvi ukrepov, je trdila, da mora plačati protidampinško dajatev za volframov karbid, hkrati pa ni bilo protidampinške dajatve za izdelke nižje v prodajni verigi.

(315)

Družba Nashira, proizvajalec in uporabnik, ki se je zavzemala za nadaljevanje ukrepov, je tudi trdila, da se srečuje z močno konkurenco kitajskih proizvajalcev orodij iz trdih kovin, ki so pogosto vertikalno integrirani, proizvajajo tudi volframov karbid ter imajo v nekaterih primerih v lasti rudnike volframa. Družba Nashira je nadalje trdila, da protidampinški ukrepi za volframov karbid niso zadostovali za zaščito in stabilizacijo trga volframa v Evropi, in predlagala uvedbo protidampinških ukrepov tudi za izdelke na osnovi volframa, uvrščene pod tarifni številki 8207 in 8209.

(316)

Komisija je opozorila, da je obseg sedanje preiskave omejen na volframov karbid, taljeni volframov karbid in volframov karbid z dodatkom kovinskega prahu. V okviru sedanje preiskave obsega izdelka ni mogoče spremeniti. Te trditve so bile zato zavrnjene.

7.5.4.   Trajanje ukrepov

(317)

Družbe Zhangyuan Tungsten, Xianglu Tungsten in Golden Egret so trdile, da protidampinški ukrepi za zadevni izdelek veljajo že predolgo in je zato njihovo nadaljevanje neupravičeno.

(318)

Komisija je opozorila, da je treba v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe, če se ugotovi nadaljevanje ali ponovitev škodljivega dampinga in če ukrepi očitno niso v nasprotju z interesom Unije kot celote, take ukrepe ohraniti. V sedanji preiskavi so bili izpolnjeni vsi pogoji. Prav tako zainteresirane strani niso navedle nobenega posebnega razloga v smislu splošnega interesa Unije, s katerim bi bilo jasno utemeljeno nasprotovanje nadaljevanju ukrepov. Komisija zato nima druge možnosti, kot da uvede protidampinške ukrepe. Ta trditev se zato zavrne.

7.5.5.   Taljeni volframov karbid

(319)

Družba Technogenia je trdila, da ni več interesa Unije, ki bi podpiral protidampinške ukrepe za taljeni volframov karbid, saj ga je industrija Unije prenehala proizvajati.

(320)

Čeprav je preiskava dejansko pokazala, da se taljeni volframov karbid na trgu Unije ne proizvaja več, sta taljeni volframov karbid in volframov karbid delno zamenljiva, kot je navedeno v uvodni izjavi 66. Poleg tega je Komisija ugotovila, da obstajajo alternativni viri in da se taljeni volframov karbid lahko uvaža iz Kanade brez protidampinških dajatev. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

7.6.   Sklep o interesu Unije

(321)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da v zvezi z interesom Unije ni utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali ohranitvi obstoječih ukrepov za uvoz volframovega karbida, taljenega volframovega karbida in volframovega karbida z dodatkom kovinskega prahu s poreklom iz LRK.

8.   PROTIDAMPINŠKI UKREPI

(322)

Na podlagi sklepov Komisije v zvezi z nadaljevanjem dampinga, ponovitvijo škode in interesom Unije bi bilo treba protidampinške ukrepe za volframov karbid, taljeni volframov karbid in volframov karbid z dodatkom kovinskega prahu iz LRK ohraniti.

(323)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (116) je obrestna mera, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(324)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz volframovega karbida, taljenega volframovega karbida in volframovega karbida z dodatkom kovinskega prahu, trenutno uvrščenih pod oznaki KN 2849 90 30 in ex 3824 30 00 (117) (oznaka TARIC 3824300010), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

2.   Stopnja dokončne protidampinške dajatve, ki se uporablja za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve, za izdelek iz odstavka 1 je 33 %.

3.   Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. avgusta 2023

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)   UL L 176, 30.6.2016, str. 21.

(2)  Uredba Sveta (EGS) št. 2737/90 z dne 24. septembra 1990 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz volframovega karbida in taljenega volframovega karbida s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in dokončnem pobiranju začasne dajatve (UL L 264, 27.9.1990, str. 7).

(3)  Sklep Komisije 90/480/EGS z dne 24. septembra 1990 o sprejetju zavez nekaterih izvoznikov, povezanih s protidampinškim postopkom v zvezi z uvozom volframovega karbida in taljenega volframovega karbida s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, in o zaključku preiskave v zvezi z zadevnimi izvozniki (UL L 264, 27.9.1990, str. 59).

(4)  Uredba Sveta (ES) št. 610/95 z dne 20. marca 1995 o spremembi uredb (EGS) št. 2735/90, (EGS) št. 2736/90 in (EGS) št. 2737/90 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz volframovih rud in koncentratov, volframovega oksida, volframove kisline, volframovega karbida in taljenega volframovega karbida s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ter dokončnem pobiranju zneskov, zavarovanih z začasno protidampinško dajatvijo, uvedeno z Uredbo Komisije (ES) št. 2286/94 (UL L 64, 22.3.1995, str. 1).

(5)  Uredba Sveta (ES) št. 771/98 z dne 7. aprila 1998 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz volframovega karbida in taljenega volframovega karbida s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 111, 9.4.1998, str. 1).

(6)  Uredba Sveta (ES) št. 2268/2004 z dne 22. decembra 2004 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz volframovega karbida in taljenega volframovega karbida s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 395, 31.12.2004, str. 56).

(7)  Uredba Sveta (ES) št. 1275/2005 z dne 26. julija 2005 o spremembi Uredbe (ES) št. 2268/2004 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz volframovega karbida in taljenega volframovega karbida s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 202, 3.8.2005, str. 1).

(8)  Uredba Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL L 343, 22.12.2009, str. 51). Ta uredba je bila kodificirana z osnovno uredbo.

(9)  Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 287/2011 z dne 21. marca 2011 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz volframovega karbida, volframovega karbida z dodatkom kovinskega prahu in taljenega volframovega karbida s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepa na podlagi člena 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009 (UL L 78, 24.3.2011, str. 1).

(10)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/942 z dne 1. junija 2017 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz volframovega karbida, taljenega volframovega karbida in volframovega karbida z dodatkom kovinskega prahu s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 142, 2.6.2017, str. 53).

(11)  Obvestilo o bližnjem izteku nekaterih protidampinških ukrepov (UL C 354, 3.9.2021, str. 2).

(12)  Obvestilo o začetku pregleda zaradi izteka protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz volframovega karbida, taljenega volframovega karbida in volframovega karbida z dodatkom kovinskega prahu s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL C 217, 1.6.2022, str. 17).

(13)  http://www.ctia.com.cn/en/news/31091.html

(14)  https://tron.trade.ec.europa.eu/investigations/case-view?caseId=2604

(15)  Komisija je preverila tudi makroekonomske podatke v prostorih pravnega zastopnika vložnikov.

(16)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/942, uvodna izjava 37.

(17)  Uredba Sveta (ES) št. 771/98, uvodna izjava 11; Uredba (ES) št. 2268/2004, uvodne izjave 17–19, in Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/942, uvodna izjava 196.

(18)  http://www.gtis.com/gta/secure/default.cfm

(19)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1267 z dne 26. julija 2019 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz volframovih elektrod s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036.

(20)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1267, uvodna izjava 49.

(21)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1267, uvodne izjave 56–60.

(22)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1267, uvodne izjave 61–64.

(23)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1267, uvodne izjave 65–73.

(24)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1267, uvodne izjave 74–77.

(25)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1267, uvodne izjave 78–80.

(26)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1267, uvodne izjave 81–90.

(27)  Delovni dokument služb Komisije, SWD(2017) 483 final/2 z dne 20. decembra 2017, na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/transparency/documents-register/detail?ref=SWD(2017)483&lang=sl.

(28)  Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa na podlagi člena 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 za volframov karbid iz Kitajske. Zahtevek je 25. februarja 2022 predložila industrija volframovega karbida EU.

(29)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1267.

(30)  Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepov, točka 60.

(31)  Prav tam, točka 62.

(32)  Prav tam, točka 63.

(33)  Prav tam, točka 65.

(34)  Prav tam, točka 70.

(35)  Prav tam, točka 71.

(36)  Prav tam, točka 72.

(37)  Prav tam, točke 72–75.

(38)  Prav tam, točka 78.

(39)  Prav tam, točka 76.

(40)  Prav tam, točka 80.

(41)  Prav tam, točka 81.

(42)  Prav tam, točka 82.

(43)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/1812 z dne 14. oktobra 2021 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 366, 15.10.2021, str. 62), uvodna izjava 90.

(44)  Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepov, točka 86.

(45)  Prav tam, točka 87.

(46)  Prav tam, točka 88.

(47)  Prav tam, točka 89.

(48)  Prav tam, točka 90.

(49)  Prav tam, točka 91.

(50)  Prav tam, točka 94.

(51)  Prav tam, točka 93.

(52)  Prav tam, točka 91.

(53)  Prav tam, točka 95.

(54)  Na voljo na: http://www.minmetals.com.cn/ (obiskano 11. maja 2023).

(55)  Na voljo na: https://www.601.cn/ in https://aiqicha.baidu.com/company_detail_30386666552710 (obiskano 11. maja 2023).

(56)  Na voljo na: http://www.gesac.com.cn in https://aiqicha.baidu.com/company_detail_29681726678350 (obiskano 11. maja 2023).

(57)  Na voljo na: http://www.zgcc.com/ (obiskano 11. maja 2023).

(58)  Na voljo na: http://www.minmetals.com.cn/ (obiskano 11. maja 2023).

(59)  Na voljo na: http://www.gesac.com.cn in https://aiqicha.baidu.com/company_detail_29681726678350 (obiskano 11. maja 2023).

(60)  Letno poročilo družbe China Minmetals za leto 2021. Na voljo na: http://static.sse.com.cn/disclosure/listedinfo/announcement/c/new/2022-03-15/600058_20220315_11_WhMHFybV.pdf (obiskano 11. maja 2023).

(61)  Prav tam, str. 189.

(62)  Prav tam, str. 181/244.

(63)  Letno poročilo družbe Xiamen Tungsten za leto 2022, str. 237/304 in str. 255/304. Na voljo na: https://pdf.dfcfw.com/pdf/H2_AN202304211585690834_1.pdf?1682102399000.pdf (obiskano 11. maja 2023).

(64)  Na voljo na: http://www.minmetals.com.cn/ddjj/gztx/ (obiskano 11. maja 2023).

(65)  Glej na primer člen 33 statuta KKP.

(66)  Na voljo na: www.oke-carbide.com (obiskano 11. maja 2023).

(67)  Polletno poročilo družbe OKE carbide za leto 2022. Na voljo na: http://file.finance.sina.com.cn/211.154.219.97:9494/MRGG/CNSESH_STOCK/2022/2022-8/2022-08-10/8408838.PDF (obiskano 11. maja 2023).

(68)  Prav tam, str. 133.

(69)  Kitajsko združenje industrije volframa. Na voljo na: https://www.ctia.net.cn/about/Charter/ (obiskano 11. maja 2023) in statut kitajskega združenja industrije neželeznih kovin. Na voljo na: www.chinania.org.cn (obiskano 11. maja 2023).

(70)  Na voljo na: https://minmetalstungsten.com/news/940.html (obiskano 11. maja 2023).

(71)  Na voljo na: https://aiqicha.baidu.com/company_detail_29681726678350 (obiskano 11. maja 2023).

(72)  Statut družbe Xiamen Tungsten Industry, člen 2. Na voljo na: https://data.eastmoney.com/notices/detail/600549/AN202304211585690826.html# (obiskano 11. maja 2023).

(73)  Prav tam, člen 98.

(74)  Obvestilo 2023/48 o nadzoru skupnih rudarskih količin in prvem svežnju kazalnikov za leto 2023, ki se uporabljajo za redke zemlje in volframovo rudo. Na voljo na: http://gi.mnr.gov.cn/202304/t20230412_2781069.html (obiskano 11. maja 2023).

(75)  Prav tam, oddelek I.1.

(76)  Prav tam.

(77)  Prav tam, oddelek II.5.

(78)  Obvestilo 2022/138 o nadzoru skupnih rudarskih količin in prvem svežnju kazalnikov za leto 2022, ki se uporabljajo za redke zemlje in volframovo rudo. Na voljo na: http://gi.mnr.gov.cn/202208/t20220817_2745900.html (obiskano 11. maja 2023).

(79)  Prav tam, oddelek I.

(80)  14. petletni načrt za razvoj industrije surovin. Na voljo na: https://www.miit.gov.cn/zwgk/zcwj/wjfb/tz/art/2021/art_2960538d19e34c66a5eb8d01b74cbb20.html (obiskano 11. maja 2023).

(81)  Prav tam, oddelek VII.1.

(82)  Prav tam.

(83)  Glej 14. petletni načrt province Jiangxi za kakovosten razvoj neželeznih kovin. Na voljo na: http://www.jiangxi.gov.cn/art/2021/11/11/art_5006_3717077.html (obiskano 11. maja 2023).

(84)  Prav tam, oddelek II.3.

(85)  Prav tam.

(86)  Prav tam, oddelek III.2.

(87)  Prav tam.

(88)  14. petletni načrt province Henan za razvoj visokokakovostne predelovalne industrije. Na voljo na: http://fgw.henan.gov.cn/2022/01-27/2389710.html (obiskano 11. maja 2023).

(89)  Prav tam, oddelek IV.3.

(90)  Glej Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/1267, uvodne izjave 78–80.

(91)  Odprti podatki Svetovne banke – višji srednji dohodek, https://data.worldbank.org/income-level/upper-middle-income.

(92)  Če nobena država s podobno stopnjo razvitosti ne proizvaja izdelka, ki se pregleduje, se lahko upošteva proizvodnja izdelka, ki je v isti splošni kategoriji in/ali sektorju kot izdelek, ki se pregleduje.

(93)  Referenčna vrednost je na voljo na https://www.usgs.gov/centers/national-minerals-information-center/tungsten-statistics-and-information.

(94)  Stroški dela so na voljo na povezavi https://data.tuik.gov.tr/Bulten/DownloadIstatistikselTablo?p=tg4QGRdNcBVDQo/mmOOyD/8g3GlHdKhwM0SMnhh4V/APyz9UrZvk0kK90vktK5jo.

(95)  https://data.tuik.gov.tr/Bulten/Index?p=Consumer-Price-Index-December-2021-45789

(96)  https://data.tuik.gov.tr/Kategori/GetKategori?p=cevre-ve-enerji-103&dil=2; https://data.tuik.gov.tr/Bulten/Index?p=Electricity-and-Natural-Gas-Prices-Period-II:-July-December,-2021-45566; https://data.tuik.gov.tr/Bulten/Index?p=Electricity-and-Natural-Gas-Prices-Period-I:-January-June,-2021-37459

(97)  https://www3.tcmb.gov.tr/sektor/#/en

(98)  https://www3.tcmb.gov.tr/sektor/#/en

(99)  http://www.ctia.com.cn/en/news/31091.html

(100)  http://www.ctia.com.cn/en/news/32684.html

(101)  Poročilo je mogoče kupiti na naslednjem spletnem mestu: https://www.woodmac.com/reports/metals-roskill-tungsten-outlook-to-2030-528383/.

(102)  https://www.itia.info/assets/files/newsletters/ITIA_Newsletter_2018_05.pdf

(103)  Poročilo je mogoče kupiti na naslednjem spletnem mestu: https://www.woodmac.com/reports/metals-roskill-tungsten-outlook-to-2030-528383/.

(104)  Faktor pretvorbe iz volframa v volframov karbid je 1,065.

(105)  https://www.mdpi.com/2075-163X/11/7/701

(106)  https://www.argusmedia.com/en/news/2171663-china-to-maintain-ferroalloys-metals-tariffs-in-2021

(107)  https://www.trademap.org/Index.aspx

(108)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/942, uvodni izjavi 105 in 108.

(109)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/942, uvodna izjava 161.

(110)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/942, uvodna izjava 183.

(111)  Komisija, Evropski zeleni dogovor (COM(2019) 640 final z dne 11. decembra 2019).

(112)  Prvi seznam kritičnih surovin je vključen v dokument Komisije, Reševanje izzivov na blagovnih borzah in na področju surovin (COM(2011) 25 final z dne 2. februarja 2011); drugi seznam je vključen v dokument Komisije o pregledu seznama kritičnih surovin za EU in izvajanju pobude za surovine (COM(2014) 297 final z dne 26. maja 2014); tretji seznam je vključen v dokument Komisije o seznamu kritičnih surovin za EU za leto 2017 (COM(2017) 490 final z dne 13. septembra 2017); četrti seznam pa je vključen v dokument Komisije, Odpornost na področju kritičnih surovin: oris poti k večji zanesljivosti in trajnostnosti (COM(2020) 474 final z dne 3. septembra 2020).

(113)  Priloga II, oddelek 1, k Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za zagotavljanje zanesljive in trajnostne oskrbe s kritičnimi surovinami ter spremembi uredb (EU) 168/2013, (EU) 2018/858, 2018/1724 in (EU) 2019/1020 (COM(2023) 160 final z dne 16. marca 2023).

(114)  Priloga I, oddelek 1, k Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za zagotavljanje zanesljive in trajnostne oskrbe s kritičnimi surovinami ter spremembi uredb (EU) št. 168/2013, (EU) 2018/858, 2018/1724 in (EU) 2019/1020.

(115)  Uredba (EU) 2017/821 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o določitvi obveznosti za potrebno skrbnost v oskrbovalni verigi za uvoznike v Uniji, ki uvažajo kositer, tantal in volfram, njihove rude ter zlato, ki izvirajo s konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem (UL L 130, 19.5.2017, str. 1).

(116)  Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(117)  Delci so neenakomerni in niso pretočni, v nasprotju z delci, pripravljenimi za stiskanje, ki so sferične ali zrnaste oblike, homogeni in pretočni. Pomanjkanje pretočnosti se lahko izmeri in ugotovi z uporabo merilnega valja, na primer z merilnikom pretoka HALL, v skladu s standardom ISO 4490.


9.8.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

L 199/96


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/1619

z dne 8. avgusta 2023

o začasnih nujnih ukrepih, ki odstopajo od nekaterih določb uredb (EU) št. 1308/2013 in (EU) 2021/2117 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z letom 2023, za reševanje specifičnih problemov v sektorju sadja in zelenjave ter v vinskem sektorju, ki so jih povzročili neugodni vremenski dogodki

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 221(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Hujši neugodni vremenski dogodki, ki so spomladi 2023 prizadeli več regij držav članic, so povzročili veliko škodo pri proizvodnji sadja in zelenjave. V Španiji se je načrtovana proizvodnja v Kataloniji zaradi suše zmanjšala za vsaj 50 %, v italijanski deželi Emilija - Romanja pa je bila uničena zaradi poplav. Suša je močno vplivala tudi na raven proizvodnje in njeno kakovost v nekaterih regijah v Franciji in na Portugalskem.

(2)

Zaradi hujših neugodnih vremenskih dogodkov spomladi 2023 se številne priznane organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave soočajo s težavami pri izvajanju svojih odobrenih operativnih programov. Nekateri odobreni ukrepi in dejavnosti v letu 2023 ne bodo izvedeni, zato del operativnih skladov ne bo porabljen. Druge priznane organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev spreminjajo svoje operativne programe z namenom izvajanja dejavnosti in ukrepov za odpravljanje posledic hujših neugodnih vremenskih dogodkov v sektorju sadja in zelenjave, kot so ukrepi kriznega upravljanja.

(3)

Priznane organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev lahko v okviru svojih odobrenih operativnih programov izvedejo protikrizne in preventivne ukrepe v sektorju sadja in zelenjave za okrepitev svoje odpornosti na motnje na trgu. Toda v skladu s členom 33(3), četrti pododstavek, Uredbe (EU) št. 1308/2013 ti ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kriz ne smejo presegati tretjine odhodkov v okviru operativnega programa. Da bi tem organizacijam proizvajalcev omogočili večjo prožnost in jim dali možnost, da vire v okviru operativnih programov izkoristijo predvsem za reševanje motenj na trgu, ki so jih povzročili ukrepi v zvezi z neugodnimi vremenskimi dogodki, se to pravilo v letu 2023 ne bi smelo uporabljati. To začasno odstopanje bi se moralo uporabljati za operativne programe, ki še naprej delujejo pod pogoji, ki se uporabljajo na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013 v skladu s členom 5(6), prvi pododstavek, točka (c), Uredbe (EU) 2021/2117 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(4)

Poleg tega bi morali priznanim organizacijam proizvajalcev in združenjem organizacij proizvajalcev omogočiti, da sredstva, vključno s finančno pomočjo Unije iz ustreznega operativnega sklada, preusmerijo v ukrepe, ki so potrebni za odpravo posledic neugodnih vremenskih dogodkov spomladi 2023. Da se priznanim organizacijam proizvajalcev in združenjem organizacij proizvajalcev to omogoči, je treba v letu 2023 zvišati mejo finančne pomoči Unije iz člena 34(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 s 50 % na 60 % dejanskih nastalih odhodkov. To začasno odstopanje bi se moralo uporabljati za operativne programe, ki še naprej delujejo pod pogoji iz Uredbe (EU) št. 1308/2013, v skladu s prehodno določbo iz člena 5(6), prvi pododstavek, točka (c), Uredbe (EU) 2021/2117.

(5)

Neugodni vremenski dogodki spomladi 2023 so močno prizadeli tudi vinski sektor Unije, saj so se vinogradniki v zadevnih regijah držav članic soočali z izjemnimi težavami. Zlasti so izredne vremenske razmere vinogradnikom preprečevale opravljanje tistih del v vinogradih, ki se običajno opravljajo spomladi, kot so čiščenje in priprava tal, zasaditev novih vinskih trt ali cepljenje. V regijah, ki jih je prizadela izjemna suša, takšne dejavnosti niso mogoče zaradi suhih tal in izredno neugodnih pogojev za rast novih zasaditev, medtem ko v regijah, ki so jih prizadele poplave, te dejavnosti niso mogoče, ker vinogradi zaradi vodnih mas niso dostopni ali pa so uničeni.

(6)

Člen 62(3), prvi pododstavek, Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa, da dovoljenja za zasaditev vinske trte, vključno z dovoljenji za novo zasaditev in ponovno zasaditev, veljajo tri leta od dneva, ko so bila izdana. Člen 68(2), prvi pododstavek, navedene uredbe določa, da dovoljenja, ki se izdajo po pretvorbi pravic do zasaditve, veljajo enako obdobje kot prvotne pravice do zasaditve. V obdobju veljavnosti vsakega izdanega dovoljenja vinogradniki običajno pripravijo tla jeseni in izberejo nove vinske trte, ki jih nato zasadijo spomladi, saj je pomlad najprimernejše obdobje v letu za zasaditev.

(7)

Zaradi neugodnih vremenskih dogodkov vinogradniki z dovoljenji za zasaditev v prizadetih regijah, ki prenehajo veljati leta 2023, dovoljenj spomladi v zadnjem letu njihove veljavnosti niso mogli uporabljati, kot je bilo načrtovano. Ker trajanja takih neugodnih vremenskih dogodkov in njihovih posledic ni mogoče predvideti, ni mogoče vedeti, ali bodo imeli ti vinogradniki možnost, da uporabijo svoja dovoljenja za zasaditev v obdobjih njihove veljavnosti. Vinogradniki bi morali vinske trte zasaditi v vroči sezoni in torej v manj primernem času rastnega cikla, v težkih razmerah in z dodatnimi stroški v času, ko vinski sektor že trpi zaradi neugodnih tržnih razmer.

(8)

Zato in da bi se izognili izgubi dovoljenja za zasaditev ali hitremu poslabšanju razmer, v katerih bi bilo treba izvesti zasaditev, je treba nemudoma dovoliti podaljšanje veljavnosti dovoljenj za zasaditev, ki prenehajo veljati leta 2023, v regijah, ki so jih prizadeli neugodni vremenski dogodki. Veljavnost vseh dovoljenj, ki prenehajo veljati leta 2023 in se bodo uporabljala v prizadetih regijah, bi bilo zato treba podaljšati za dodatnih 12 mesecev od sedanjega datuma njihovega izteka veljavnosti v letu 2023, da se vinogradnikom omogoči zasaditev vinske trte v letu 2024.

(9)

Zaradi nepredvidenih težav, s katerimi se soočajo vinogradniki v prizadetih regijah zaradi neugodnih vremenskih dogodkov, bi bilo treba tem vinogradnikom dovoliti, da ne uporabijo dovoljenja za zasaditev, ki preneha veljati leta 2023, ne da bi se jim zato naložila upravna kazen iz člena 62(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013, če ne želijo več razširiti svoje vinogradniške površine.

(10)

Vinogradnikom, ki imajo na novo zasajene vinograde na območjih, ki so jih v zadevnih regijah močno prizadeli neugodni vremenski dogodki spomladi 2023 in ki so jih v pričakovanju izkrčitve enakovredne površine zasadili na podlagi dovoljenj za ponovno zasaditev, ki so jih izdale države članice v skladu s členom 66(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013, je primerno za eno leto podaljšati štiriletni rok za izkrčitev prejšnje zasajene površine. To bo vinogradnikom omogočilo, da bodo lahko koristili še dodatno leto trgatve na prejšnjih zasajenih površinah kot nadomestilo za škodo v na novo zasajenem vinogradu, saj lahko taka škoda odloži začetek uporabe na novo zasajene površine ali povzroči, da je treba na novo zasajeno površino ponovno zasaditi. Zato bi bilo treba prilagoditi tudi rok iz člena 5, drugi odstavek, Delegirane uredbe Komisije (EU) 2018/273 (3).

(11)

V okviru nacionalnih podpornih programov v vinskem sektorju iz člena 40 Uredbe (EU) št. 1308/2013 bi bilo treba uvesti prehodne ureditve za odhodke, nastale po decembru 2022. Zlasti člen 5(7) Uredbe (EU) 2021/2117 določa, da se podporni programi v vinskem sektorju še naprej uporabljajo do 15. oktobra 2023. V ta namen se členi 39 do 54 Uredbe (EU) št. 1308/2013 še naprej uporabljajo po 31. decembru 2022 za nastale odhodke in izvedena plačila za dejavnosti, izvedene na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013 pred 16. oktobrom 2023. Poleg tega se členi 39 do 54 Uredbe (EU) št. 1308/2013 še naprej uporabljajo tudi za nastale odhodke in izvedena plačila za dejavnosti, ki se izvajajo v skladu s členoma 46 in 50 Uredbe (EU) št. 1308/2013 pred 16. oktobrom 2025, če so bile do 15. oktobra 2023 take dejavnosti delno izvedene in nastali odhodki znašajo vsaj 30 % skupnih načrtovanih odhodkov.

(12)

Vendar zaradi nepredvidenih težav, s katerimi se srečujejo vinogradniki zaradi hudih posledic neugodnih vremenskih dogodkov spomladi 2023, nekateri vinogradniki ne morejo opraviti dejavnosti iz člena 46 Uredbe (EU) št. 1308/2013, da bi dosegli prag 30 % odhodkov, ki morajo nastati do 15. oktobra 2023. Zato se zdi nujno znižati prag 30 % na prag 3 % za zagotovitev, da vinogradniki, ki so začeli opravljati dejavnosti, vendar zaradi nepredvidenih vremenskih razmer ne morejo napredovati z dejavnostmi, ne bodo po nepotrebnem kaznovani in lahko dejavnosti nadaljujejo, ko bodo razmere to dopuščale. Ta prožnost bi se morala uporabljati le za vinogradnike, ki imajo dovoljenja za ponovno zasaditev v regijah, ki so jih prizadeli neugodni vremenski dogodki spomladi 2023.

(13)

Splošno stanje pomeni specifičen problem v smislu člena 221 Uredbe (EU) št. 1308/2013, ki ga ni mogoče takoj rešiti z ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 219 ali 220 navedene uredbe. Razmere niso posebej povezane z obstoječimi edinstvenimi motnjami na trgu ali njihovo nevarnostjo. Prav tako niso povezane z ukrepi za boj proti širitvi bolezni živali ali izgubi zaupanja potrošnikov zaradi tveganj za zdravje ljudi, živali ali rastlin.

(14)

Glede na to, da so bili resni neugodni vremenski dogodki spomladi 2023 brez primere v zgodovini, je treba te težave ublažiti z odstopanjem od nekaterih določb uredb (EU) št. 1308/2013 in (EU) 2021/2117, vendar le v takšni meri, kot je to nujno potrebno.

(15)

Zaradi potrebe po takojšnjem ukrepanju bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(16)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Začasna odstopanja od Uredbe (EU) št. 1308/2013 v zvezi s sadjem in zelenjavo

1.   Z odstopanjem od člena 33(3), četrti pododstavek, Uredbe (EU) št. 1308/2013 se omejitev ene tretjine odhodkov za ukrepe za preprečevanje in obvladovanje kriz v okviru operativnega programa iz navedene določbe v letu 2023 ne uporablja za območja, ki so jih spomladi 2023 prizadeli neugodni vremenski dogodki, ki jih opredelijo države članice.

2.   Z odstopanjem od člena 34(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 finančna pomoč Unije za operativni sklad iz navedene določbe, odobrena v letu 2023 organizacijam proizvajalcev ali združenjem organizacij proizvajalcev, ki so jih spomladi 2023 prizadeli neugodni vremenski dogodki, ki jih opredelijo države članice, ne presega zneska finančnega prispevka Unije za operativne sklade, ki so ga države članice odobrile za leto 2023, in je omejena na 60 % dejanskih nastalih izdatkov.

Člen 2

Začasna odstopanja od Uredbe (EU) št. 1308/2013 v zvezi z vinsko trto

1.   Z odstopanjem od člena 62(3), prvi pododstavek, prvi stavek, in člena 68(2), prvi pododstavek, prvi stavek, Uredbe (EU) št. 1308/2013 dovoljenja za zasaditev, izdana v skladu s členi 62, 64, 66 in 68 navedene uredbe, ki prenehajo veljati leta 2023 in se uporabljajo v regijah, ki so jih prizadeli neugodni vremenski dogodki spomladi 2023, prenehajo veljati šele 12 mesecev po prvotnem datumu izteka veljavnosti.

2.   Z odstopanjem od člena 62(3), prvi pododstavek, drugi stavek, Uredbe (EU) št. 1308/2013 se vinogradnikom, ki imajo dovoljenja za zasaditev, ki prenehajo veljati v letu 2023 in se uporabljajo v regijah, ki so jih prizadeli neugodni vremenski dogodki spomladi 2023, ne naložijo upravne kazni, če do 31. decembra 2023 obvestijo pristojne organe, da ne nameravajo uporabiti svojega dovoljenja in ne želijo izkoristiti podaljšanja veljavnosti iz odstavka 1 tega člena.

3.   Z odstopanjem od člena 66(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 lahko države članice podaljšajo rok za izkrčitev do konca petega leta od datuma, ko so bile zasajene nove vinske trte, če so na novo zasajeno površino močno prizadeli neugodni vremenski dogodki spomladi 2023 v takšni meri, da je začetek uporabe na novo zasajene površine odložen ali je treba zadevno površino ponovno zasaditi.

Države članice v dveh mesecih od vložitve vloge za podaljšanje roka za izkrčitev obvestijo vlagatelja o odobritvi ali zavrnitvi njegove vloge. V primeru zavrnitve vloge države članice vlagatelja obvestijo o razlogih za zavrnitev.

Člen 5, drugi odstavek, Delegirane uredbe (EU) 2018/273 se uporablja, če vinogradnik ne izvede izkrčitve do konca podaljšanega roka.

Vinogradniki, ki izkoristijo možnost podaljšanja, niso upravičeni do podpore za zeleno trgatev iz člena 47 Uredbe (EU) št. 1308/2013 do konca podaljšanega roka, in sicer ne na novo zasajenih površinah ne na območju, namenjenem za izkrčitev.

Člen 3

Začasna odstopanja od prehodnih določb iz člena 5(7), točka (b), Uredbe (EU) 2021/2117 v zvezi z uporabo členov 39 do 52 Uredbe (EU) št. 1308/2013

Z odstopanjem od člena 5(7), točka (b), Uredbe (EU) 2021/2117 se členi 39 do 54 Uredbe (EU) št. 1308/2013 po 31. decembru 2022 še naprej uporabljajo za nastale odhodke in izvedena plačila za dejavnosti, ki se izvajajo v skladu s členom 46 Uredbe (EU) št. 1308/2013 pred 16. oktobrom 2025, če:

(a)

so bile take dejavnosti do 15. oktobra 2023 delno izvedene in nastali odhodki znašajo vsaj 3 % skupnih načrtovanih odhodkov ter

(b)

se take dejavnosti v celoti izvedejo do 15. oktobra 2025.

Države članice zagotovijo, da se to odstopanje uporablja samo za vinogradnike, ki imajo dovoljenja za ponovno zasaditev, ki se uporabljajo v regijah, ki so jih prizadeli neugodni vremenski dogodki spomladi 2023.

Člen 4

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se do 9. avgusta 2024.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. avgusta 2023

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)   UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  Uredba (EU) 2021/2117 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o spremembi uredb (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov, (EU) št. 1151/2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil, (EU) št. 251/2014 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov in (EU) št. 228/2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije (UL L 435, 6.12.2021, str. 262).

(3)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/273 z dne 11. decembra 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sistema dovoljenj za zasaditev vinske trte, registra vinogradov, spremnih dokumentov in certificiranja, registra o prejemu in izdaji, obveznega prijavljanja, uradnega obveščanja in objavljanja sporočenih informacij ter o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede ustreznih preverjanj in kazni, spremembi uredb Komisije (ES) št. 555/2008, (ES) št. 606/2009 in (ES) št. 607/2009 ter razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 436/2009 in Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/560 (UL L 58, 28.2.2018, str. 1).


9.8.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

L 199/101


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/1620

z dne 8. avgusta 2023

o začasnih nujnih ukrepih, ki za leto 2023 odstopajo od nekaterih določb Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta, za reševanje specifičnih problemov v sektorju sadja in zelenjave, ki so jih povzročili neugodni vremenski dogodki, ter o ukrepih v zvezi z njimi

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (1) ter zlasti člena 148(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Hujši neugodni vremenski dogodki, ki so spomladi 2023 prizadeli več regij držav članic, so povzročili veliko škodo pri proizvodnji sadja in zelenjave, kar vpliva tako na proizvedeno količino kot na kakovost, saj je delež proizvodov razreda II večji, cene za različne razrede kakovosti pa so zato neuravnotežene. V Španiji se je načrtovana proizvodnja v Kataloniji zaradi suše zmanjšala za vsaj 50 %, v italijanski deželi Emilija - Romanja pa je bila uničena zaradi poplav. Suša je močno vplivala tudi na raven proizvodnje in njeno kakovost v nekaterih regijah v Franciji in na Portugalskem.

(2)

Zaradi hujših neugodnih vremenskih dogodkov spomladi 2023 se številne priznane organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave soočajo s težavami pri izvajanju svojih odobrenih operativnih programov. Nekateri odobreni ukrepi in dejavnosti v letu 2023 ne bodo izvedeni, zato del operativnih skladov ne bo porabljen. Druge priznane organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev spreminjajo svoje operativne programe, da bi lahko izvajali intervencije za reševanje posledic hujših neugodnih vremenskih dogodkov v sektorju sadja in zelenjave, kot so intervencije, namenjene preprečevanju kriz in obvladovanju tveganj.

(3)

Priznane organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev lahko v okviru svojih odobrenih operativnih programov izvajajo intervencije za preprečevanje in obvladovanje kriz v sektorju sadja in zelenjave iz člena 47(2), točke (f), (g) in (h), Uredbe (EU) 2021/2115, katerih namen je povečati odpornost na motnje na trgu.

(4)

Vendar v skladu s členom 50(7), prvi pododstavek, točka (d), Uredbe (EU) 2021/2115 take intervencije ne smejo zajemati več kot tretjine skupnih odhodkov v okviru operativnega programa. Da bi organizacijam proizvajalcev, na katere vplivajo hujši neugodni vremenski dogodki, do katerih je prišlo spomladi letos, zagotovili večjo prožnost in jim omogočili, da sredstva iz operativnih programov usmerijo v odpravljanje posledic teh dogodkov, se to pravilo v letu 2023 ne bi smelo uporabljati.

(5)

Priznanim organizacijam proizvajalcev in združenjem organizacij proizvajalcev bi morali omogočiti, da sredstva, vključno s finančno pomočjo Unije iz operativnega sklada, preusmerijo v ukrepe, ki so potrebni za odpravo posledic hujših neugodnih vremenskih dogodkov spomladi 2023. Da bi priznanim organizacijam proizvajalcev in združenjem organizacij proizvajalcev zagotovili to možnost, je treba v letu 2023 zvišati mejo finančne pomoči Unije iz člena 52(1) Uredbe (EU) 2021/2115 s 50 na 60 % dejanskih nastalih izdatkov.

(6)

Glede na neprimerljivo naravo hujših neugodnih vremenskih dogodkov, do katerih je prišlo spomladi 2023, je treba te težave ublažiti z odstopanjem od nekaterih določb Uredbe (EU) 2021/2115, ki se uporabljajo za intervencije v sektorju sadja in zelenjave, a le v obsegu, ki je nujno potreben, in samo za leto 2023.

(7)

Zaradi potrebe po takojšnjem ukrepanju bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno kmetijsko politiko –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Začasna odstopanja od Uredbe (EU) 2021/2115 v zvezi s sadjem in zelenjavo

1.   Z odstopanjem od člena 50(7), prvi pododstavek, točka (d), Uredbe (EU) 2021/2115 se omejitev ene tretjine skupnih odhodkov za intervencije v okviru vrst intervencij iz člena 47(2), točke (f), (g) in (h), navedene uredbe v letu 2023 ne uporablja na območjih, prizadetih zaradi hujših neugodnih vremenskih dogodkov spomladi 2023, ki jih opredelijo države članice.

2.   Z odstopanjem od člena 52(1) Uredbe (EU) 2021/2115 finančna pomoč Unije za operativni sklad organizacij proizvajalcev ali združenj organizacij proizvajalcev, ki so jih spomladi 2023 prizadeli hujši neugodni vremenski dogodki, v letu 2023 ne presega zneska finančnega prispevka Unije za operativne sklade, ki so ga države članice odobrile za leto 2023, in je omejena na 60 % dejanskih nastalih izdatkov.

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba se uporablja do 31. decembra 2023.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. avgusta 2023

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)   UL L 435, 6.12.2021, str. 1.


SKLEPI

9.8.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

L 199/103


Sklep št. 1/2023 specializiranega odbora, ustanovljenega s členom 8(1)(r) Sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani,

z dne 19. junija 2023

o določitvi standardnega obrazca za zaprosila za medsebojno pomoč [2023/1621]

SPECIALIZIRANI ODBOR ZA SODELOVANJE NA PODROČJU KAZENSKEGA PREGONA IN PRAVOSODNO SODELOVANJE JE –

ob upoštevanju Sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o trgovini in sodelovanju) (1) in zlasti člena 635(1) Sporazuma –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sprejme se Priloga 50 k Sporazumu o trgovini in sodelovanju o določitvi standardnega obrazca za zaprosila za medsebojno pomoč v kazenskih zadevah iz Dodatka k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep začne učinkovati prvi dan tretjega meseca po njegovem sprejetju.

V Bruslju, 19. junija 2023

Za Specializirani odbor za sodelovanje na področju kazenskega pregona in pravosodno sodelovanje

sopredsedniki

Chris JONES

Bruno GENCARELLI

Stephen CURZON


(1)   UL L 149, 30.4.2021, str. 10.


PRILOGA

ZAPROSILO ZA MEDSEBOJNO POMOČ V KAZENSKIH ZADEVAH

Ta obrazec uporabljajo pristojni organi, za katere se uporablja v skladu s Sporazumom o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska.

Predložene informacije morajo biti relevantne in ne smejo presegati tistega, kar je potrebno za izvršitev tega zaprosila, v skladu z ustreznimi zahtevami glede varstva podatkov.

ODDELEK A

Številka zadeve: …

Država prosilka: …

Organ prosilec: …

Zaprošena država: …

Zaprošeni organ (če je znan): …

ODDELEK B: Nujnost

Navedite, ali gre za nujen primer zaradi

prikrivanja ali uničevanja dokazov

skorajšnjega začetka sojenja

priprte osebe

izteka obdobja zastaranja

drugih razlogov

Ustrezno navedite:

Roki za izvršitev zaprosila so določeni v členu 640 Sporazuma o trgovini in sodelovanju. Če pa je zaprosilo nujno in/ali zahteva ukrepanje do/na določen datum, navedite in pojasnite razlog za to: …

ODDELEK C: Zaupnost

Zaprosilo je zaupno

Po potrebi navedite dodatne informacije: …

ODDELEK D: Povezava s predhodnim ali sočasnim zaprosilom za pomoč

Po potrebi navedite vse ukrepe, sprejete v teh ali povezanih postopkih za pridobitev teh dokazov na drug način. Navedite, ali to zaprosilo za medsebojno pomoč dopolnjuje predhodna ali sočasna zaprosila za pomoč zaprošene države in po potrebi druge države.

Prejšnje sodelovanje z organi kazenskega pregona, tožilci ali drugimi organi

Navedite podatke o morebitnih predhodnih stikih države prosilke, vključno z imenom države, organom, s katerim je bil vzpostavljen stik, ustreznimi kontaktnimi podatki in morebitnimi referenčnimi številkami zadeve: …

Prejšnje povezano ali sočasno zaprosilo za medsebojno pomoč ali evropski preiskovalni nalog

Navedite informacije, potrebne za identifikacijo drugih zaprosil, vključno z imenom države, organom, kateremu je bilo poslano, datumom zaprosila ter referenčnima številkam, ki sta mu ju dodelila organ prosilec in zaprošeni organ: …

Drugo

Po potrebi navedite informacije v zvezi z drugim zaprosilom za pomoč:

ODDELEK E: Razlogi za zaprosilo

1.

Klasifikacija kaznivih dejanj

Za zagotovitev, da se to zaprosilo pošlje ustreznemu organu, kakšna je narava in pravna kvalifikacija kaznivih dejanj, za katera je zaprosilo vloženo: …

Navedite najvišjo kazen, zastaralni rok in po potrebi besedilo zakonske določbe/zakonskega predpisa, vključno z ustreznimi določbami v zvezi s kaznimi:

2.

Povzetek dejstev

Opis ravnanja, ki je povzročilo kazniva dejanja, za katera se zahteva pomoč, in povzetek osnovnih dejstev: …

Za vročanje procesnih aktov in sodnih odločb navedite kratek povzetek listin in/ali odločb, ki jih je treba vročiti, če ni na voljo v jeziku zaprošene države:

Pri drugih zaprosilih opišite, kako lahko zahtevani dokaz/ukrep pomaga pri preiskovanju in pregonu kaznivih dejanj: …

Faza preiskave/postopka:

preiskava

kazenski pregon

sojenje

drugo, navedite:…

Opis tveganj, povezanih s pridobivanjem teh dokazov, če je ustrezno: …

Kakršne koli druge informacije, za katere država prosilka meni, da so koristne za izvršitveni organ pri izvršitvi zaprosila za pomoč, če je ustrezno: …

3.

Ali gre pri tej kršitvi za prometni prekršek iz člena 640, odstavek 6, Sporazuma o trgovini in sodelovanju:

Da

Ne

4.

Vrsta postopka, za katerega je bilo izdano zaprosilo:

postopek v zvezi s kaznivimi dejanji, katerih kaznovanje je v času zaprosila za pomoč v pristojnosti pravosodnih organov države prosilke

postopek, ki ga sprožijo upravni organi v zvezi z dejanji, ki se kaznujejo po nacionalnem pravu države prosilke ali zaprošene države, ker predstavljajo kršitve pravnih pravil, če je zoper odločitev mogoče sprožiti postopek pred sodiščem, ki je pristojno zlasti za kazenske zadeve

ODDELEK F: Identiteta zadevnih fizičnih ali pravnih oseb

Navedite samo informacije, ki so pomembne in ne presegajo tistega, kar je potrebno za to zaprosilo. Če gre za več kot eno osebo, navedite podatke za vsako osebo.

1.

Navedite vse znane informacije o identiteti oseb, ki jih ukrep zadeva:

(i)

Za fizične osebe

Priimek: …

Ime(-na): …

Drugo(-a) ime(-na), če obstaja(-jo): …

Vzdevki, če obstajajo: …

Spol: …

Državljanstvo: …

Identifikacijska številka ali številka socialnega zavarovanja: …

Vrsta in številka identifikacijskih dokumentov (osebna izkaznica, potni list), če so na voljo:

Datum rojstva: …

Kraj rojstva: …

Prebivališče in/ali znani naslov oziroma zadnji znani naslov, če trenutni naslov ni znan:

Delovno mesto (vključno s kontaktnimi podatki): …

Drugi kontaktni podatki (e-naslov, telefon): …

Jeziki, ki jih oseba razume: …

Navedite trenutno vlogo zadevne osebe v postopku:

osumljenec ali obdolženec

žrtev

priča

izvedenec

tretja oseba

☐ drugo (navedite): …

(ii)

Za pravne osebe

Priimek: …

Oblika pravne osebe: …

Skrajšano ime, ime, ki se običajno uporablja, ali poslovno ime, če se uporablja:

Statutarni sedež: …

Matična številka: …

Naslov pravne osebe: …

Drugi kontaktni podatki (e-naslov, telefon): …

Ime in priimek zastopnika pravne osebe: …

Navedite trenutno vlogo zadevne osebe v postopku:

osumljenec ali obdolženec

žrtev

priča

izvedenec

tretja oseba

drugo (točno navedite): …

2.

Morebitne druge relevantne informacije:

ODDELEK G: Zahtevani ukrep

1.

Navedite zahtevani ukrep:

Preiskava in zaseg (če je polje označeno, je treba izpolniti razdelek H1)

Zagotovitev dokumentov in/ali poslovnih evidenc

Zagotovitev bančnih dokumentov ali informacij od drugih finančnih institucij (če je polje označeno, je treba izpolniti razdelek H2)

Vročanje procesnih aktov in sodnih odločb s pomočjo zaprošene države

Pridobitev informacij ali dokazov, ki jih zaprošena država že ima

Pridobitev informacij iz podatkovnih zbirk policije ali pravosodnih organov

Izjave in zaslišanja (če je polje označeno, je treba izpolniti oddelek F (Identiteta zadevnih fizičnih ali pravnih oseb) in oddelek I (Zahtevane formalnosti in postopki pri izvršitvi)):

priča

izvedenec

osumljenec ali obdolženec

žrtev

tretja oseba

Zaslišanje prek video- ali telefonske konference ali z drugim avdiovizualnim prenosom. (Če je polje označeno, je treba izpolniti razdelek H4):

priča

izvedenec

osumljenec ali obdolženec

žrtev

tretja oseba

Pridobivanje podatkov o naročniku/subjektu (če je polje označeno, je treba izpolniti razdelek H3)

Pridobivanje podatkov o prometu/dogodkih (vključno z lokacijo) (če je polje označeno, je treba izpolniti razdelek H3)

Pridobivanje podatkov o vsebini (če je polje označeno, je treba izpolniti razdelek H3)

Preiskovalni ukrepi, pri katerih se dokazi zbirajo v realnem času, nepretrgano in v določenem obdobju:

spremljanje bančnih ali drugih finančnih poslov

nadzorovanje pošiljk

drugo (če da, navedite): …

Začasni ukrep(-i) za zavarovanje dokazov, ohranitev obstoječega stanja ali zaščito ogroženih pravnih interesov (če je polje označeno, je treba izpolniti razdelek H5)

Začasna premestitev priprte osebe v državo prosilko (če je polje označeno, je treba izpolniti razdelek H6)

Začasna premestitev priprte osebe v zaprošeno državo (če je polje označeno, je treba izpolniti razdelek H6)

Tajna preiskava (če je polje označeno, je treba izpolniti razdelek H7)

Drugo (pojasnite): …

2.

Opišite zahtevano pomoč in, če so znane, lokacije, kjer se (domnevno) nahajajo dokazi, ter vse potrebne informacije za izvedbo tega ukrepa. Za zahtevo po spoštovanju kakršnih koli formalnosti ali postopkov glej oddelek I: …

ODDELEK H: Dodatne zahteve glede nekaterih ukrepov

Izpolnite rubrike, ki zadevajo zahtevani(-e) preiskovalni(-e) ukrep(-e):


RAZDELEK H1: Preiskava in zaseg

Fizična ali pravna oseba, povezana s preiskavo. Če gre za več kot eno osebo, navedite podatke za vsako osebo:

Prostori, ki jih je treba preiskati. Navedite podrobnosti o tem, kako je oseba povezana s prostori. Če gre za več kot eno osebo, navedite podatke za vsako osebo: …

Kateri dokazi se iščejo? Čim bolj podrobno opredelite gradivo, ki ga želite iskati: …

Zakaj menite, da je verjetno, da bodo dokazi najdeni na zgoraj navedenem mestu, ter da so pomembni in bistveni za preiskavo: …

Ali obstaja kakršno koli tveganje, da bo najdeno gradivo zaupne narave? Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobne informacije:

Ali bo morali biti pri iskanju prisotni uradniki države prosilke? (Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobnosti v oddelku I):

Da

Ne

Vse znane informacije v zvezi s preiskavami v drugih državah, ki bi lahko vplivale na to zahtevo za preiskavo in zaseg: …

Navedite vse druge relevantne informacije v zvezi s preiskavo in zasegom:


RUBRIKA H2: Predložitev informacij o bančnih ali drugih finančnih računih

Če gre za več kot en račun, navedite informacije za vsak račun.

Navedite, katere informacije se zahtevajo:

informacije o bančnih računih, ki jih ima ali za katere je pooblaščena zadevna oseba

informacije o drugih finančnih računih, ki jih ima ali za katere je pooblaščena zadevna oseba

Informacije o bančnih poslih:

bančni izpiski

dokumentacija o odprtju računa

pooblastilo ali dodatno ime na računu

drugo (pojasnite): …

Informacije o drugih finančnih poslih:

izpiski računa

dokumentacija o odprtju računa

pooblastilo ali dodatno ime na računu

drugo (pojasnite): …

Če je na voljo, navedite:

 

Ime imetnika računa: …

 

Ime banke/finančne institucije: …

 

IBAN ali številko računa in identifikacijsko oznako: …

 

Časovni okvir transakcij: …

Drugo (pojasnite): …

Navedite dodatno utemeljitev, zakaj so ti dokazi verjetno pomembni in imajo znatno težo za preiskavo, vključno s povezavo med računom in storjenim kaznivim dejanjem: …

Po potrebi navedite vse dodatne informacije, ki bodo verjetno potrebne za izvršitev tega zaprosila: …


RUBRIKA H3: Podatki o naročniku, prometu, lokaciji in vsebini

Vrsta zahtevanih podatkov:

Podatki o naročniku/subjektu (npr. naročnina na telefonsko številko ali naslov IP), navedite: …

Podatki o lokaciji, navedite: …

Podatki o vsebini (npr. splet/e-poštni nabiralnik ali dnevnik sporočil, posnetek), navedite: …

Drugo, navedite: …

Za vse zahteve za podatke o naročniku, prometu ali lokaciji in vsebini so potrebne naslednje informacije:

Datum (DD/MM/LLLL): …

Časovni žig (uu:mm:ss): …

Časovni pas: …

Navedite dodatne podrobnosti, ki bodo v pomoč pri identifikaciji zahtevanih podatkov:

Naslov IP (in številka vrat, če je ustrezno): …

Telefonska(-e) številka(-e): …

Številka(-e) IMEI: …

drugo (točno navedite): …


RUBRIKA H4: Video- ali telefonska konferenca ali drug avdiovizualni prenos

Če se zahteva zaslišanje prek video- ali telefonske konference ali z drugim avdiovizualnim prenosom:

Navedite ime organa, ki bo opravil zaslišanje (navedite ime osebe, ki bo vodila zaslišanje/kontaktne podatke/jezik, če so na voljo): …

Predlagani datum(-i) (DD/MM/LLLL): …

Začetek konference (uu:mm:ss): …

Časovni pas: …

Približno trajanje zaslišanja: …

Tehnične podrobnosti:

 

Ime kraja: …

 

Komunikacijski sistem: …

 

Kontaktni podatki tehnika (jezik): …

Datum in čas preskusa pred zaslišanjem: …

Kontaktni podatki izvajalca preskusa pred zaslišanjem, če so znani: …

Jezikovne ureditve in ureditve tolmačenja: …

Kakršne koli druge zahteve (pojasnite): …

Ta zahteva se nanaša na obdolženo ali osumljeno osebo in zaslišanje je sojenje ali del sojenja tej osebi

Razlogi, zakaj osebna navzočnost priče ali izvedenca ni zaželena ali mogoča:

Navedite, ali je posameznik, osumljenec ali obtoženec v to privolil:

Da

Ne

Zahtevam, da se zadevna oseba zaprosi za privolitev, preden se obravnava te zahteve nadaljuje


RAZDELEK H5: Začasni ukrepi

Če se zahteva začasni ukrep za zavarovanje dokazov, ohranitev obstoječega stanja ali zaščito ogroženih pravnih interesov, navedite, ali:

bo zadevni predmet prenesen v državo prosilko

bo zadevni predmet ostal v zaprošeni državi; navedite predvideni rok:

 

za odpravo začasnega ukrepa: …

 

za predložitev naknadne zahteve v zvezi z zadevnim predmetom: …


RAZDELEK H6: Premestitev priprte osebe

(1)

Če se zaradi preiskave zahteva začasna premestitev priprte osebe v državo prosilko, navedite, ali je zadevna oseba privolila v ta ukrep:

Da

Ne

Zahtevam, da se zadevna oseba zaprosi za privolitev

(2)

Če se zaradi preiskave zahteva začasna premestitev priprte osebe v zaprošeno državo, navedite, ali je zadevna oseba privolila v ta ukrep:

Da

Ne

 

Po potrebi navedite dodatne informacije: …


RAZDELEK H7: Tajne preiskave

Navedite razloge, zakaj menite, da je tajni preiskovalni ukrep pomemben za kazenski postopek:

Navedite naslednje informacije:

(a)

informacije za namene identifikacije osebe, ki je predmet tajne preiskave: …

(b)

želeni datum začetka in trajanje tajnega ukrepa: …

(c)

podatke o vozilih/naslov za tajni ukrep: …

(d)

po potrebi navedite vse dodatne informacije, pomembne za izvršitev tega zaprosila:


ODDELEK I: Zahtevane formalnosti in postopki pri izvršitvi

1.

Označite in izpolnite, kot je ustrezno.

Ustrezni/pristojni organ zaprošene države mora izpolniti naslednje formalnosti in postopke (vključno z vsemi pravicami/napotili/opozorili, ki jih je treba sporočiti osebi): …

2.

Označite in izpolnite, kot je ustrezno.

Eden ali več uradnikov iz države prosilke mora biti prisoten pri izvršitvi zaprosila v podporo pristojnim organom zaprošene države.

Ime, naziv delovnega mesta in kontaktni podatki uradnikov:

Jeziki, ki se lahko uporabljajo za sporazumevanje, če se razlikujejo od jezikov, navedenih v oddelku J: …

Vrsta pomoči, ki jo zagotovi(-jo) uradnik(-i) države prosilke, in/ali kateri koli nadaljnji relevantni podatki:

3.

Varen prenos informacij in/ali dokazov

Navedite varno pot elektronskega prenosa, če je elektronski prenos sprejemljiv:

Če elektronski prenos ni sprejemljiv ali bi bil v tem primeru neustrezen, navedite zahtevani način pošiljanja: …


ODDELEK J: Podatki o organu, ki je izdal zaprosilo

1.

Ime organa, ki je izdal zaprosilo: …

Ime in priimek zastopnika/kontaktni naslov: …

Naslov: …

Telefon: (klicna številka države) (številka omrežne skupine) …

E-naslov: …

2.

Če se razlikuje od zgoraj navedenega, ime organa, ki vodi kazensko preiskavo:

Ime in priimek ter naziv uradnika, ki vodi kazensko preiskavo: …

Naslov: …

Telefon: (klicna številka države) (številka omrežne skupine) …

E-naslov: …

3.

Jeziki, v katerih se je mogoče sporazumevati z organom prosilcem:

4.

Če se razlikujejo od zgornjih, kontaktni podatki oseb, s katerimi se stopi v stik, če so potrebne dodatne informacije ali da se s praktičnega vidika uredi vse potrebno za posredovanje dokazov:

Ime in priimek/naziv/organizacija: …

Naslov: …

E-naslov: …

Telefonska številka: …

ODDELEK K: Podpis

S podpisom tega obrazca potrjujem, da:

je vsebina zaprosila, kot je navedena v tem obrazcu, točna in pravilna,

je zaprosilo izdal pristojni organ,

je izdaja tega zaprosila nujna za namene postopka ter

bi se zahtevani preiskovalni ukrepi lahko pod enakimi pogoji odredili v podobnem notranjem primeru, pri čemer je bilo po potrebi pridobljeno potrebno dovoljenje.

Podpis organa prosilca in/ali njegovega zastopnika:

Ime in priimek: …

Delovno mesto: …

Datum: …

Uradni žig (če je na voljo):

Seznam prilog (po potrebi):