ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 148

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 66
8. junij 2023


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

MEDNARODNI SPORAZUMI

 

*

Sklep Sveta (EU) 2023/1116 z dne 25. maja 2023 o sklenitvi Protokola o spremembi Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije v imenu Evropske unije glede Sporazuma o subvencijah za ribištvo

1

 

 

PREVOD – Protokol o spremembi Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije Sporazum o subvencijah za ribištvo

3

 

 

UREDBE

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2023/1117 z dne 12. januarja 2023 o dopolnitvi Direktive (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo zahteve glede vrste in narave informacij, ki si jih izmenjujejo pristojni organi matične države članice in države članice gostiteljice ( 1 )

10

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2023/1118 z dne 12. januarja 2023 o dopolnitvi Direktive (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki podrobneje določajo pogoje, pod katerimi kolegiji nadzornikov izvajajo svoje naloge ( 1 )

17

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/1119 z dne 12. januarja 2023 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov za uporabo Direktive (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s standardnimi obrazci, predlogami in postopki za izmenjavo informacij med pristojnimi organi matične države članice in države članice gostiteljice ( 1 )

29

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/1120 z dne 7. maja 2023 o izdaji dovoljenja Unije za posamezni biocidni proizvod APESIN Handaktiv v skladu z Uredbo (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )

36

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/1121 z dne 1. junija 2023 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Nordhessische Ahle Wurscht / Nordhessische Ahle Worscht (ZGO))

44

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/1122 z dne 7. junija 2023 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske na podlagi pregleda zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta

45

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2023/1123 z dne 7. junija 2023 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske na podlagi pregleda zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta

84

 

 

AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI

 

*

Sklep št. 1/2023 Odbora za trgovino in trajnostni razvoj, ustanovljenega na podlagi Sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in Japonsko, z dne 1. marca 2023 o sestavi seznama posameznikov, ki so pripravljeni in sposobni delovati kot strokovnjaki, ter sprejetju poslovnika skupine strokovnjakov [2023/1124]

121

 

 

Popravki

 

*

Popravek Direktive 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi ( UL L 174, 1.7.2011 )

130

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

MEDNARODNI SPORAZUMI

8.6.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

L 148/1


SKLEP SVETA (EU) 2023/1116

z dne 25. maja 2023

o sklenitvi Protokola o spremembi Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije v imenu Evropske unije glede Sporazuma o subvencijah za ribištvo

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 207(4), prvi pododstavek v povezavi s členom 218(6), drugi pododstavek, točka (a)(v) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Unija je članica Svetovne trgovinske organizacije (STO), ki je novembra 2001 začela krog trgovinskih pogajanj iz Dohe, znan kot razvojna agenda iz Dohe. Naloga pogajanj STO o subvencijah za ribištvo je bila uresničitev cilja Združenih narodov 14.6 glede trajnostnega razvoja.

(2)

Komisija se je z drugimi članicami STO pogajala v posvetovanju z odborom, ustanovljenim s členom 207(3) Pogodbe.

(3)

Pogajanja so se zaključila na 12. ministrski konferenci STO, ki je potekala 17. junija 2022. Ta konferenca je sprejela Protokol o spremembi Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljnjem besedilu: Protokol) in izjavila, da ga lahko sprejmejo članice STO.

(4)

Priloga Protokola vsebuje Sporazum o subvencijah za ribištvo, ki bo z začetkom veljavnosti Protokola vstavljen v Prilogo 1A k Marakeškemu sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije.

(5)

Protokol bi bilo treba odobriti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Protokol o spremembi Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljnjem besedilu: Protokol) se odobri v imenu Unije (2).

Člen 2

Predsednik Sveta imenuje osebo ali osebe, ki so pooblaščene, da v imenu Unije deponirajo listino o sprejetju iz odstavka 5 Protokola (3).

Člen 3

Protokol se ne razlaga kot podeljevanje pravic ali nalaganje obveznosti, na katere se je mogoče neposredno sklicevati na sodiščih Unije ali držav članic.

Člen 4

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 25. maja 2023

Za Svet

predsednik

J. FORSSELL


(1)  Odobritev z dne 19. aprila 2023 (še ni objavljena v Uradnem listu).

(2)  Glej stran 3 tega Uradnega lista.

(3)  Datum začetka veljavnosti Protokola bo generalni sekretariat Sveta objavil v Uradnem listu Evropske unije.


8.6.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

L 148/3


PREVOD

PROTOKOL o spremembi Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije Sporazum o subvencijah za ribištvo

ČLANICE SVETOVNE TRGOVINSKE ORGANIZACIJE SO SE –

ob upoštevanju sklepa ministrske konference v dokumentu WT/MIN(22)/33 – WT/L/1144, sprejetem na podlagi člena X, odstavek 1, Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o STO) –

DOGOVORILE O NASLEDNJEM:

1.

Priloga 1A k Sporazumu o STO se ob začetku veljavnosti tega protokola na podlagi odstavka 4 spremeni tako, da se Sporazum o subvencijah za ribištvo, kakor je določen v Prilogi k temu protokolu, vstavi za Sporazumom o subvencijah in izravnalnih ukrepih.

2.

Pridržki v zvezi s katero koli določbo tega protokola niso mogoči.

3.

Ta protokol članice lahko sprejmejo.

4.

Ta protokol začne veljati v skladu s členom X, odstavek 3 Sporazuma o STO (1).

5.

Ta protokol se deponira pri generalnem direktorju Svetovne trgovinske organizacije, ki na podlagi odstavka 3 vsaki članici nemudoma pošlje njegov potrjeni dvojnik in uradno obvestilo o vsakem njegovem sprejetju.

6.

Ta protokol se registrira v skladu z določbami člena 102 Ustanovne listine Združenih narodov.

V Ženevi, sedemnajstega junija dva tisoč dvaindvajset, v enem izvodu v angleškem, francoskem in španskem jeziku, od katerih so vsi verodostojni.

 


(1)  Za namene izračuna, koliko članic ga sprejme na podlagi s člena X:3 Sporazuma o STO, se listina o sprejetju s strani Evropske unije za Evropsko unijo in njene države članice šteje kot sprejetje takega števila članic, ki ustreza številu držav članic Evropske unije, ki so članice STO.


PRILOGA

SPORAZUM O SUBVENCIJAH ZA RIBIŠTVO

Člen 1

Področje uporabe

Ta sporazum se uporablja za subvencije v smislu člena 1.1 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih (v nadaljnjem besedilu: sporazum SCM), ki so specifične v smislu člena 2 navedenega sporazuma in se nanašajo na ribolov prostoživečih morskih vrst in z ribolovom povezane dejavnosti na morju (1) , (2) , (3).

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tem sporazumu:

(a)

„ribe“ pomeni vse vrste živih morskih virov, predelanih ali ne;

(b)

„ribolov“ pomeni iskanje, privabljanje, lociranje, lovljenje, pobiranje ali pridobivanje rib ali katero koli dejavnost, za katero se lahko upravičeno pričakuje, da bo imela za posledico privabljanje, lociranje, lovljenje, pobiranje ali pridobivanje rib;

(c)

„z ribolovom povezane dejavnosti“ pomeni katero koli dejavnost, povezano s podporo ali pripravo na ribolov, vključno z iztovarjanjem, pakiranjem, predelavo, pretovarjanjem ali prevozom rib, ki se niso predhodno iztovorile v pristanišču, ter zagotavljanje osebja, goriva, orodja in drugih sredstev za oskrbo na morju;

(d)

„plovilo“ pomeni katero koli plovilo, ladjo druge vrste ali čoln, ki se uporablja, je opremljen za uporabo ali se namerava uporabiti za ribolov ali z ribolovom povezane dejavnosti.

(e)

„upravljavec“ pomeni lastnika plovila ali katero koli osebo, ki je odgovorna za plovilo, ga vodi ali nadzoruje.

Člen 3

Subvencije, ki prispevajo k nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu (4)

3.1   Nobena članica ne dodeli ali ohrani nobene subvencije za plovilo ali upravljavca (5), ki se ukvarja z nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovom ali z ribolovom povezanimi dejavnostmi v podporo nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu.

3.2   Za namene člena 3.1 se šteje, da sta plovilo ali upravljavec udeležena pri nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu , če tako ugotovijo (6) , (7):

(a)

obalna članica za dejavnosti na območjih pod njeno jurisdikcijo ali

(b)

država članica zastave za dejavnosti plovil, ki plujejo pod njeno zastavo ali

(c)

ustrezna regionalna organizacija ali ureditev za upravljanje ribištva v skladu s pravili in postopki te organizacije ali ureditve ter ustreznim mednarodnim pravom, tudi z zagotavljanjem pravočasnega uradnega obveščanja in ustreznih informacij, na območjih in za vrste, ki so v njeni pristojnosti.

3.3

(a)

Pozitivna ugotovitev (8) na podlagi člena 3.2 se nanaša na dokončno ugotovitev članice, da se je plovilo ali upravljavec ukvarjal z nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovom in/ali dokončno uvrstitev na ustrezni seznam regionalne organizacije ali ureditve za upravljanje ribištva.

(b)

Za namene člena 3.2(a) se prepoved iz člena 3.1 uporablja, kadar ugotovitev obalne članice temelji na ustreznih dejanskih informacijah in je obalna članica državi članici zastave in, če je znana, članici, ki subvencionira, zagotovila naslednje:

(i)

pravočasno uradno obvestilo, prek ustreznih kanalov, da sta bila plovilo ali upravljavec začasno zadržana v pričakovanju nadaljnje preiskave zaradi sodelovanja pri nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu ali da je obalna članica začela preiskavo v zvezi s tem, vključno s sklicem na vse ustrezne dejanske informacije, veljavne zakone, predpise, upravne postopke ali druge ustrezne ukrepe;

(ii)

priložnost za izmenjavo ustreznih informacij (9) pred ugotovitvijo, da se take informacije lahko upoštevajo pri dokončni ugotovitvi. Obalna članica lahko določi način in časovno obdobje, v katerem je treba izvesti takšno izmenjavo informacij ter

(iii)

uradno obvestilo o dokončni ugotovitvi in vseh uporabljenih sankcijah, po potrebi vključno z njihovim trajanjem.

Obalna članica o pozitivni ugotovitvi uradno obvesti odbor iz člena 9.1 (v nadaljnjem besedilu tega sporazuma: odbor).

3.4   Članica, ki subvencionira, pri določanju trajanja prepovedi iz člena 3.1 upošteva naravo, težo in ponavljanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, ki ga izvaja plovilo ali upravljavec. Prepoved iz člena 3.1 se uporablja vsaj toliko časa, dokler velja sankcija (10), ki izhaja iz ugotovitve, na podlagi katere je bila uvedena prepoved, ali vsaj dokler je plovilo ali upravljavec uvrščen na seznam regionalne organizacije ali ureditve za upravljanje ribištva, pri čemer se upošteva daljše obdobje.

3.5   Članica, ki subvencionira, v skladu s členom 8.3 uradno obvesti odbor o ukrepih, sprejetih na podlagi člena 3.1.

3.6   Kadar država članica pristanišča uradno obvesti članico, ki subvencionira, da ima utemeljene razloge za domnevo, da se je plovilo v enem od njenih pristanišč ukvarjalo z nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovom, članica, ki subvencionira, ustrezno upošteva prejete informacije in sprejme ukrepe v zvezi s subvencijami, ki se ji zdijo primerni.

3.7   Vsaka članica ima vzpostavljene zakone, druge predpise in/ali upravne postopke za zagotovitev, da se subvencije iz člena 3.1, vključno s subvencijami, ki obstajajo ob začetku veljavnosti tega sporazuma, ne dodelijo ali ohranijo.

3.8   Za obdobje dveh let od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma so subvencije, ki jih dodelijo ali ohranjajo članice, ki so države v razvoju, vključno s članicami, ki so najmanj razvite države, do izključne ekonomske cone in znotraj nje, izvzete iz ukrepov, ki temeljijo na členih 3.1 in 10 tega sporazuma.

Člen 4

Subvencije v zvezi s prelovljenimi staleži

4.1   Nobena članica v zvezi s prelovljenim staležem ne dodeli ali ohrani subvencij za ribolov ali z ribolovom povezane dejavnosti.

4.2   Za namene tega člena je stalež rib prelovljen, če ga obalna članica, pod jurisdikcijo katere se izvaja ribolov, ali ustrezna regionalna organizacija ali ureditev za upravljanje ribištva na podlagi najboljših znanstvenih dokazov, ki so ji na voljo, na območjih in za vrste, ki so v njeni pristojnosti, prizna kot prelovljenega.

4.3   Ne glede na člen 4.1 lahko članica odobri ali ohrani subvencije iz člena 4.1, če se take subvencije ali drugi ukrepi izvajajo za obnovo staleža na biološko trajnostno raven (11).

4.4   Za obdobje dveh let od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma so subvencije, ki jih dodelijo ali ohranjajo članice, ki so države v razvoju, vključno s članicami, ki so najmanj razvite države, do izključne ekonomske cone in znotraj nje, izvzete iz ukrepov, ki temeljijo na členih 4.1 in 10 tega sporazuma.

Člen 5

Druge subvencije

5.1   Nobena članica ne dodeli ali ohrani subvencij za ribolov ali z ribolovom povezane dejavnosti zunaj jurisdikcije obalne članice ali obalne nečlanice in zunaj pristojnosti ustrezne regionalne organizacije ali ureditve za upravljanje ribištva.

5.2   Članica je pri dodeljevanju subvencij plovilom, ki ne plujejo pod njeno zastavo, posebej pozorna in ustrezno zadržana.

5.3   Članica je pri dodeljevanju subvencij za ribolov ali z ribolovom povezane dejavnosti v zvezi s staleži, katerih stanje ni znano, posebej pozorna in ustrezno zadržana.

Člen 6

Posebne določbe za članice, ki so najmanj razvite države

Članica ustrezno zadržano opozarja na zadeve, ki vključujejo članico, ki je najmanj razvita država, proučene rešitve pa upoštevajo morebiten poseben položaj zadevne članice, ki je najmanj razvita država.

Člen 7

Tehnična pomoč in krepitev zmogljivosti

Ciljno usmerjena tehnična pomoč in pomoč pri krepitvi zmogljivosti članicam, ki so države v razvoju, vključno s članicami, ki so najmanj razvite države, se zagotovita za namene izvajanja pravil iz tega sporazuma. V podporo tej pomoči se v sodelovanju z ustreznimi mednarodnimi organizacijami, kot sta Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) in Mednarodni sklad za razvoj kmetijstva, vzpostavi prostovoljni mehanizem financiranja STO. Prispevki članic STO v mehanizem so izključno prostovoljni in ne izvirajo iz naslova rednih proračunskih sredstev.

Člen 8

Uradno obveščanje in preglednost

8.1   Brez poseganja v člen 25 sporazuma SCM ter da bi okrepili in izboljšali uradno obveščanje o subvencijah za ribištvo ter omogočili učinkovitejši nadzor nad izvajanjem zavez v zvezi s subvencijami za ribištvo, vsaka članica:

(a)

v okviru rednega uradnega obveščanja o subvencijah za ribištvo v skladu s členom 25 sporazuma SCM (12) , (13) zagotovi naslednje informacije: tip ali vrsta dejavnosti ribolova, za katero se dodeli subvencija;

(b)

v obsegu, v katerem je to mogoče, se v okviru rednega uradnega obveščanja o subvencijah za ribištvo na podlagi člena 25 sporazuma SCM (12)(13) zagotovi naslednje informacije:

(i)

stanje staležev rib v ribištvu, za katere se zagotavlja subvencija (npr. prelovljeni staleži, kar najbolj trajnostno ulovljeni staleži ali staleži pod ravnjo dovoljenega obsega ulova) in uporabljene referenčne točke ter ali se ti staleži delijo (14) s katero koli drugo članico ali jih upravlja regionalna organizacija ali ureditev za upravljanje ribištva;

(ii)

ohranitveni in upravljalni ukrepi, vzpostavljeni za zadevni stalež rib;

(iii)

zmogljivost flote v ribištvu, za katero je dodeljena subvencija;

(iv)

ime in identifikacijska številka ribiškega plovila ali plovil, ki so upravičena do subvencije; ter

(v)

podatki o ulovu po vrstah ali skupinah vrst v ribištvu, za katerega se zagotovi subvencija (15).

8.2   Vsaka članica odbor vsako leto v pisni obliki uradno obvesti o seznamu plovil in upravljavcev, za katere je ugotovila, da se ukvarjajo z nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovom.

8.3   Vsaka članica v enem letu od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma obvesti odbor o obstoječih ali sprejetih ukrepih za zagotovitev izvajanja in upravljanja tega sporazuma, vključno z ukrepi, sprejetimi za izvajanje prepovedi iz členov 3, 4 in 5. Vsaka članica prav tako nemudoma obvesti odbor o vseh poznejših spremembah teh ukrepov in novih ukrepih, sprejetih za izvajanje prepovedi iz člena 3.

8.4   Vsaka članica v enem letu od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma odboru predloži opis svojega režima ribištva s sklici na svoje zakone, druge predpise ter upravne postopke, ki se nanašajo na ta sporazum, in nemudoma obvesti odbor o kakršnih koli poznejših spremembah. Članica lahko to obveznost izpolni tako, da odboru predloži posodobljeno elektronsko povezavo do svoje spletne strani ali druge ustrezne uradne spletne strani, ki vsebuje te informacije.

8.5   Članica lahko od članice priglasiteljice zahteva dodatne informacije v zvezi z uradnimi obvestili in informacijami, zagotovljenimi na podlagi tega člena. Članica priglasiteljica na to zahtevo čim prej predloži celovit odgovor v pisni obliki. Če članica meni, da uradno obvestilo ali informacije na podlagi tega člena niso bile predložene, lahko na to opozori drugo članico ali odbor.

8.6   Članice ob začetku veljavnosti tega sporazuma v pisni obliki uradno obvestijo odbor o vseh regionalnih organizacijah ali ureditvah za upravljanje ribištva, katerih pogodbenice so. To uradno obvestilo vsebuje vsaj besedilo pravnega instrumenta o ustanovitvi regionalne organizacije ali ureditve za upravljanje ribištva, območje in vrste v njeni pristojnosti, informacije o stanju upravljanih staležev rib, opis ohranitvenih in upravljalnih ukrepov, pravila in postopke, v skladu s katerimi se spremenijo ugotovitve o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu, ter posodobljene sezname plovil in/ali upravljavcev, za katere je bilo ugotovljeno, da so sodelovali pri nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu. To uradno obvestilo lahko predloži bodisi posamezna članica bodisi skupina članic (16). O vsaki spremembi teh informacij je treba takoj uradno obvestiti odbor. Sekretariat odbora vodi seznam regionalnih organizacij ali ureditev za upravljanje ribištva, ki so bile priglašene na podlagi tega člena.

8.7   Članice priznavajo, da uradno obvestilo o ukrepu ne posega v (a) njegov pravni status v okviru sporazuma GATT 1994, sporazuma SCM ali tega sporazuma; (b) učinke ukrepa v okviru sporazuma SCM; ali (c) naravo ukrepa samega.

8.8   Nobena določba v tem členu ne zahteva predložitve zaupnih informacij.

Člen 9

Institucionalne ureditve

9.1   Ustanovi se odbor o subvencijah za ribištvo, ki ga sestavljajo predstavniki vsake izmed članic. Odbor izvoli svojega predsednika ter se sestaja najmanj dvakrat na leto, sicer pa na zahtevo katere koli članice, kot je predvideno z ustreznimi določbami tega sporazuma. Odbor ima odgovornosti določenih na podlagi tega sporazuma ali s strani članic ter omogoča članicam, da se posvetujejo o kateri koli zadevi, ki se nanaša na delovanje ali na doseganje ciljev tega sporazuma. Sekretariat STO opravlja naloge sekretariata odbora.

9.2   Odbor pregleda vse informacije, predložene na podlagi členov 3 in 8 ter tega člena najmanj vsaki dve leti.

9.3   Odbor letno prouči izvajanje in delovanje tega sporazuma ob upoštevanju njegovih ciljev. Odbor letno poroča Svetu za trgovino z blagom o razvoju dogodkov v obdobju, ki je zajeto v posameznem pregledu.

9.4   Najpozneje pet let po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma in nato vsaka tri leta odbor pregleda delovanje tega sporazuma, da bi identificiral vse potrebne spremembe za izboljšanje delovanja tega sporazuma, ob upoštevanju njegovih ciljev. Kadar je to primerno, odbor Svetu za trgovino z blagom lahko predloži predloge za spremembe besedila tega sporazuma, med drugim ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih pri izvajanju sporazuma.

9.5   Odbor ohranja tesne stike s FAO in drugimi ustreznimi mednarodnimi organizacijami na področju upravljanja ribištva, vključno z ustreznimi regionalnimi organizacijami ali ureditvami za upravljanje ribištva.

Člen 10

Reševanje sporov

10.1   Določbe členov XXII in XXIII sporazuma GATT 1994, kakor so razčlenjene in se uporabljajo v dogovoru o reševanju sporov, se uporabljajo za posvetovanja in reševanje sporov na podlagi tega sporazuma, razen če je v tem sporazumu izrecno drugače določeno (17).

10.2   Brez poseganja v odstavek 1 se določbe člena 4 sporazuma SCM (18) uporabljajo za posvetovanja in reševanje sporov na podlagi členov 3, 4 in 5 tega sporazuma.

Člen 11

Končne določbe

11.1   Razen v primerih iz členov 3 in 4 nobena določba v tem sporazumu članici ne preprečuje odobritve subvencije za pomoč pri nesrečah (19), pod pogojem, da je subvencija:

(a)

omejena na pomoč pri določeni nesreči;

(b)

omejena na prizadeto geografsko območje;

(c)

časovno omejena; ter

(d)

v primeru subvencij za obnovo, omejena na obnovitev prizadetega ribištva in/ali prizadete flote na raven pred nesrečo.

11.2

(a)

Ta sporazum, vključno s katerimi koli ugotovitvami, priporočili in dodelitvami v okviru tega sporazuma, nima pravnih posledic v zvezi z ozemeljskimi zahtevami ali določitvijo morskih meja.

(b)

Svet, ustanovljen na podlagi člena 10 tega sporazuma, ne sprejme nobenih ugotovitev v zvezi s kakršno koli trditvijo, ki bi od njega zahtevala, da svoje ugotovitve utemelji na kakršnih koli zatrjevanih ozemeljskih zahtevah ali določitvi morskih meja (20).

11.3   Nobena določba v tem sporazumu se ne razlaga ali uporablja na način, ki bi posegal v pristojnost, pravice in obveznosti članic, ki izhajajo na podlagi mednarodnega prava, vključno s pomorskim pravom (21).

11.4   Razen če ni drugače določeno, nobena določba v tem sporazumu ne pomeni, da je članica, ki ni pogodbenica ali sodelujoča nepogodbenica regionalne organizacije ali ureditve za upravljanje ribištva, vezana na ukrepe ali odločitve te organizacije ali ureditve ali jo priznava.

11.5   Ta sporazum ne spreminja ali razveljavlja nobenih pravic in obveznosti, kot so določene v sporazumu SCM.

Člen 12

Prenehanje veljavnosti sporazuma v primeru nesprejetja celovitih pravil

Če se celovita pravila ne sprejmejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma in če generalni svet ne odloči drugače, ta sporazum nemudoma preneha veljati.


(1)  Pojasniti je treba, da sta akvakultura in ribištvo v celinskih vodah izključena iz področja uporabe tega sporazuma.

(2)  Pojasniti je treba, da se meddržavna plačila na podlagi sporazumov o dostopu do ribolovnih virov ne štejejo za subvencije v smislu tega sporazuma.

(3)  Pojasniti je treba, da se za namene tega sporazuma subvencija pripiše članici, ki jo dodeli, ne glede na zastavo ali registracijo udeleženih plovil ali državljanstvo prejemnika.

(4)  „Nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov“ se nanaša na dejavnosti iz odstavka 3 Mednarodnega akcijskega načrta za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje, ki ga je Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) sprejela leta 2001.

(5)  Za namene člena 3 pojem „upravljavec“ pomeni upravljavca v smislu člena 2(e) v času kršitve v zvezi z nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovom. Pojasniti je treba, da se prepoved dodelitve ali ohranitve subvencij za upravljavce, ki se ukvarjajo z nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovom, uporablja za subvencije, namenjene ribolovu in z ribolovom povezanim dejavnostim na morju.

(6)  Nobena določba v tem členu se ne razlaga tako, da so članice zavezane k začetku preiskav nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova ali sprejemanju ugotovitev o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu.

(7)  Nobena določba v tem členu se ne razlaga tako, da bi vplivala na pristojnost subjektov s seznama na podlagi ustreznih mednarodnih instrumentov ali podeljevala nove pravice subjektom s seznama pri ugotovitvah v zvezi z nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovom.

(8)  Nobena določba v tem členu se ne razlaga tako, da se veljavnost ali izvršljivost ugotovitve o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu odloži ali se nanjo vpliva.

(9)  To lahko na primer vključuje priložnost za dialog ali pisno izmenjavo informacij, če to zahteva država zastave ali članica, ki subvencionira.

(10)  Odprava sankcij je določena na podlagi zakonov ali postopkov organa, ki je sprejel ugotovitev iz člena 3.2.

(11)  Za namene tega odstavka je biološko trajnostna raven tista raven, ki jo določi obalna članica, ki ima jurisdikcijo nad območjem, na katerem se izvaja ribolov ali z ribolovom povezana dejavnost, z uporabo referenčnih točk, kot so največji trajnostni donos ali druge referenčne točke, sorazmerno s podatki, ki so na voljo za ribištvo; ali ustrezna regionalna organizacija ali ureditev za upravljanje ribištva na območjih in za vrste, ki so v njeni pristojnosti.

(12)  Za namene člena 8.1 članice zagotovijo te informacije poleg vseh informacij, ki se zahtevajo na podlagi člena 25 sporazuma SCM in kot je določeno v katerem koli vprašalniku, ki ga uporablja odbor SCM, kot je na primer G/SCM/6/Rev.1.

(13)  Za članice, ki so najmanj razvite države in države v razvoju, katerih letni delež v količini svetovne proizvodnje na podlagi morskega ribolova ne presega 0,8 odstotka glede na najnovejše objavljene podatke FAO, kot jih je razposlal sekretariat STO, se lahko dodatne informacije iz tega pododstavka uradno sporočijo vsaka štiri leta.

(14)  Pojem „deljeni staleži“ se nanaša na staleže, ki se pojavljajo v izključnih ekonomskih conah dveh ali več obalnih članic ali tako znotraj izključne ekonomske cone kot tudi na območju onkraj nje in ob njej.

(15)  Za ribištvo več vrst lahko članica namesto tega zagotovi druge ustrezne in razpoložljive podatke o ulovu.

(16)  Ta obveznost se lahko izpolni tako, da se predloži posodobljena elektronska povezava do uradne spletne strani članice priglasiteljice ali druge ustrezne uradne spletne strani, ki vsebuje te informacije.

(17)  Pododstavka 1(b) in 1(c) člena XXIII sporazuma GATT 1994 ter člen 26 dogovora o reševanju sporov se ne uporabljajo za reševanje sporov na podlagi tega sporazuma.

(18)  Za namene tega člena se pojem „prepovedana subvencija“ v členu 4 sporazuma SCM nanaša na subvencije, za katere velja prepoved iz člena 3, člena 4 ali člena 5 tega sporazuma.

(19)  Pojasniti je treba, da se ta določba ne uporablja za gospodarske ali finančne krize.

(20)  Ta omejitev velja tudi za arbitra določenega na podlagi člena 25 dogovora o reševanju sporov.

(21)  Vključno s pravili in postopki regionalnih organizacij ali ureditev za upravljanje ribištva.


UREDBE

8.6.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

L 148/10


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/1117

z dne 12. januarja 2023

o dopolnitvi Direktive (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo zahteve glede vrste in narave informacij, ki si jih izmenjujejo pristojni organi matične države članice in države članice gostiteljice

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij ter o spremembi direktiv 2002/87/ES, 2009/65/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/59/EU in 2014/65/EU (1) ter zlasti člena 13(7), drugi pododstavek, Direktive;

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Za zagotovitev učinkovitega sodelovanja med pristojnimi organi matične države članice in države članice gostiteljice je treba določiti, katere informacije v zvezi z investicijskimi podjetji in po potrebi v zvezi z delovanjem njihovih podružnic ali uveljavljanjem svobode opravljanja storitev v eni ali več državah članicah, ki niso države članice, v katerih imajo sedež, pristojni organi matične države članice sporočajo pristojnim organom države članice gostiteljice in obratno.

(2)

Izmenjava informacij med pristojnimi organi matične države članice in države članice gostiteljice je bistvenega pomena v širšem okviru nadzora čezmejnih skupin investicijskih podjetij. Kadar je to ustrezno, je zato primerno, da se informacije sporočajo na konsolidirani ravni. Zlasti če ima investicijsko podjetje, ki posluje prek podružnice, končno obvladujoče podjetje v državi članici, v kateri ima sedež, zadevni pristojni organ pa je tudi nadzornik skupine, se zdi primerno sporočati informacije na konsolidirani ravni in ne na ravni investicijskega podjetja. Vendar bi moral v tem primeru pristojni organ uradno obvestiti pristojne organe države članice gostiteljice, da se informacije sporočajo na konsolidirani podlagi skupine investicijskih podjetij.

(3)

Medtem ko se določijo ključni elementi, ki bi morali biti predmet izmenjave informacij med pristojnimi organi, pa v okviru učinkovitega čezmejnega sodelovanja med pristojnimi organi ne bi bilo primerno omejiti obsega take izmenjave informacij. Zlasti člen 14 Direktive (EU) 2019/2034 določa posebne določbe za izmenjavo informacij v zvezi s preverjanjem podružnic na kraju samem, ki bi lahko bile pomembne tudi v okviru člena 13 navedene direktive.

(4)

Zahteve glede sodelovanja in izmenjave informacij v zvezi z uradnimi obvestili o uveljavljanju pravice do ustanavljanja in svobode opravljanja storitev so določene v členih 34 in 35 Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (2), zahteve za sodelovanje med pristojnimi organi, odgovornimi za nadzor trgov in instrumentov pri dejavnostih nadzora, preverjanjih na kraju samem ali preiskavah, pa so določene v členu 80 Direktive 2014/65/EU in so podrobneje opredeljene v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2017/586 (3). Ta uredba zato ne določa nobenih zahtev za izmenjavo informacij na teh področjih.

(5)

Informacije, ki jih je treba izmenjati za namene zagotavljanja ustrezne zaščite strank in stabilnosti finančnega sistema v državi članici gostiteljici, je treba določiti v okviru opravljanja čezmejnih storitev v državi članici gostiteljici, vendar bi se bilo treba izogibati podvajanju izmenjave informacij. Zato bi morali pristojni organi upoštevati informacije, ki so jim že na voljo, zlasti prek mehanizma, vzpostavljenega v skladu s členom 6(2) Direktive (EU) 2019/2034 za izmenjavo informacij med pristojnimi organi in organi, imenovanimi v skladu s členom 67 Direktive 2014/65/EU v določeni državi članici, če se ti organi razlikujejo, členom 80 Direktive 2014/65/EU in Delegirano uredbo (EU) 2017/586.

(6)

Za zagotovitev zadostnega zbliževanja regulativnih in nadzornih praks po vsej Uniji ter minimalne ravni izmenjave informacij, ki pristojnim organom omogoča izpolnjevanje njihovih nadzornih nalog, je treba določiti minimalne zahteve za izmenjavo informacij med pristojnimi organi matične države članice in države članice gostiteljice. Te informacije bi morale zajemati vsaj vsa področja, določena v členu 13 Direktive (EU) 2019/2034, in sicer informacije o: upravni in lastniški strukturi investicijskega podjetja, izpolnjevanju kapitalskih zahtev s strani investicijskega podjetja, izpolnjevanju zahtev glede tveganja koncentracije in likvidnostnih zahtev investicijskega podjetja, administrativnih in računovodskih postopkih ter mehanizmih notranjega nadzora investicijskega podjetja in o vseh drugih pomembnih dejavnikih, ki lahko vplivajo na tveganje, ki ga predstavlja investicijsko podjetje. Da bi olajšali ustrezen nadzor investicijskih podjetij, bi se morali pristojni organi države članice gostiteljice in matične države članice medsebojno obveščati o ugotovljenih primerih neupoštevanja nacionalnega prava ali prava Unije, kadar bi tako neupoštevanje lahko vplivalo na zaščito strank ali stabilnost finančnega sistema v državi članici gostiteljici, pa tudi o nadzornih ukrepih in sankcijah, naloženih investicijskim podjetjem. Poleg tega bi bilo treba v obseg informacij, ki se izmenjujejo med pristojnimi organi matične države članice in države članice gostiteljice, vključiti dodatne informacije v zvezi s pripravo na izredne razmere, da bodo slednji lahko učinkovito spremljali investicijska podjetja.

(7)

Za zagotovitev, da se relevantne informacije izmenjujejo znotraj razumnih časovnih okvirov in da se hkrati izogiba primerom, ko so pristojni organi matične države članice dolžni posredovati vsako informacijo o investicijskem podjetju ne glede na njeno naravo in pomembnost vsem pristojnim organom držav članic gostiteljic, je v nekaterih posebnih primerih primerno, da se samo informacije, ki so relevantne za določeno podružnico, posredujejo samo pristojnim organom, odgovornim za nadzor te podružnice. Za podobne namene učinkovitosti in sorazmernosti bi si morali pristojni organi matične države članice in države članice gostiteljice na številnih posebnih področjih izmenjevati le informacije v zvezi z ugotovljenimi primeri neupoštevanja, kar pomeni, da si informacij ne bi bilo treba izmenjevati, kadar investicijsko podjetje upošteva nacionalno pravo in pravo Unije.

(8)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je Komisiji predložil Evropski bančni organ (EBA) in je bil pripravljen v posvetovanju z Evropskim organom za vrednostne papirje in trge.

(9)

EBA je opravil odprta javna posvetovanja o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, analiziral potencialne povezane stroške in koristi ter prosil za nasvet interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (4) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Informacije na konsolidirani podlagi

Če ima končno obvladujoče investicijsko podjetje sedež v isti državi članici, kot ima sedež investicijsko podjetje, in je pristojni organ matične države članice investicijskega podjetja tudi nadzornik skupine, določen v skladu s členom 46 Direktive (EU) 2019/2034, ta pristojni organ sporoča informacije v zvezi s tem investicijskim podjetjem na konsolidirani ravni za skupino investicijskih podjetij in pristojne organe držav članic gostiteljic obvesti, da so informacije sporočene na konsolidirani ravni.

Člen 2

Informacije o upravni in lastniški strukturi investicijskih podjetij, ki poslujejo prek podružnice

1.   Pristojni organi matične države članice sporočajo pristojnim organom države članice gostiteljice informacije o organizacijski strukturi investicijskega podjetja, vključno z njegovimi poslovnimi področji in njegovimi odnosi s subjekti v skupini.

2.   Poleg vrste informacij iz odstavka 1 pristojni organi matične države članice, ki nadzorujejo investicijsko podjetje, ki ni opredeljeno kot malo in nepovezano investicijsko podjetje v skladu s členom 12 Uredbe (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta (5), pristojnim organom države članice gostiteljice sporočajo naslednje informacije v zvezi z investicijskim podjetjem:

(a)

strukturo upravljalnega organa in višjega vodstva ter opis dodelitve odgovornosti za nadzor nad podružnico;

(b)

seznam delničarjev in članov s kvalificiranimi deleži.

Člen 3

Informacije o izpolnjevanju kapitalskih zahtev

1.   Pristojni organi matične države članice obvestijo pristojne organe države članice gostiteljice, ali investicijsko podjetje izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)

kapitalske zahteve iz člena 11 Uredbe (EU) 2019/2033, ob upoštevanju prehodnih ureditev iz člena 57 navedene uredbe;

(b)

kjer je ustrezno, kakršne koli dodatne kapitalske zahteve, uvedene v skladu s členom 39(2), točka (a), Direktive (EU) 2019/2034;

(c)

kjer je ustrezno, smernice glede dodatnega kapitala, uvedene v skladu s členom 41 Direktive (EU) 2019/2034.

2.   Pristojni organi matične države članice pristojnim organom države članice gostiteljice sporočajo naslednje informacije v zvezi s kapitalskimi zahtevami, ki se uporabljajo za investicijsko podjetje:

(a)

vrednost kapitalskih zahtev iz člena 11 Uredbe (EU) 2019/2033;

(b)

ali je bila vrednost iz točke (a) določena na podlagi člena 11(1), točka (a), (b) ali (c), Uredbe (EU) 2019/2033;

(c)

kjer je ustrezno, vrednost kakršnih koli dodatnih kapitalskih zahtev, uvedenih v skladu s členom 39(2), točka (a), Direktive (EU) 2019/2034, in razlogi zanje;

(d)

kjer je ustrezno, vrednost kakršnih koli smernic glede dodatnega kapitala, uvedenih v skladu s členom 41 Direktive (EU) 2019/2034.

3.   Pristojni organi matične države članice pristojnim organom države članice gostiteljice sporočajo informacije o vseh primerih, v katerih so pristojni organi matične države članice ugotovili, da investicijsko podjetje ni izpolnjevalo veljavnih kapitalskih zahtev iz odstavka 1. Informacije, ki se sporočajo, pojasnijo primer in nadzorne ukrepe, ki so bili sprejeti ali se načrtujejo.

4.   Kadar je investicijsko podjetje izvzeto iz uporabe dela 2 Uredbe (EU) 2019/2033 v skladu s členom 6(1) navedene uredbe, pristojni organi matične države članice sporočajo informacije iz odstavkov 1 in 2 tega člena na konsolidirani ravni.

5.   Kadar se investicijskemu podjetju dovoli uporaba člena 8 Uredbe (EU) 2019/2033, pristojni organi matične države članice obvestijo pristojne organe države članice gostiteljice o tem, ali investicijsko podjetje izpolnjuje kapitalske zahteve iz člena 8(3) in (4) navedene uredbe.

Člen 4

Informacije o izpolnjevanju zahtev glede tveganja koncentracije in likvidnostnih zahtev

1.   Pristojni organi matične države članice obvestijo pristojne organe države članice gostiteljice o tem, ali investicijsko podjetje izpolnjuje zahteve glede tveganja koncentracije iz dela 4 Uredbe (EU) 2019/2033.

2.   Pristojni organi matične države članice pristojnim organom države članice gostiteljice sporočajo informacije o vseh primerih, v zvezi s katerimi so pristojni organi matične države članice ugotovili, da investicijsko podjetje ni izpolnjevalo veljavnih zahtev glede tveganja koncentracije iz dela 4 Uredbe (EU) 2019/2033. Informacije, ki se sporočajo, pojasnijo primer in nadzorne ukrepe, ki so bili sprejeti ali se načrtujejo.

3.   Pristojni organi matične države članice obvestijo pristojne organe države članice gostiteljice o tem, ali investicijsko podjetje izpolnjuje likvidnostne zahteve iz dela 5 Uredbe (EU) 2019/2033, ob upoštevanju prehodnih določb iz člena 57(1) navedene uredbe in uporabe morebitnih izvzetij v skladu s členom 43(1), drugi pododstavek, navedene uredbe.

4.   Pristojni organi matične države članice pristojnim organom države članice gostiteljice sporočajo informacije o vseh primerih, v zvezi s katerimi so pristojni organi matične države članice ugotovili, da investicijsko podjetje ni izpolnjevalo veljavnih likvidnostnih zahtev iz dela 5 Uredbe (EU) 2019/2033. Informacije, ki se sporočajo, pojasnijo primer in nadzorne ukrepe, ki so bili sprejeti ali se načrtujejo.

5.   Pristojni organi matične države članice pristojnim organom države članice gostiteljice predložijo splošno oceno profila likvidnostnega tveganja in upravljanja tveganj investicijskega podjetja, pri čemer upoštevajo prehodne določbe iz člena 57(1) Uredbe (EU) 2019/2033 in uporabo morebitnih izvzetij v skladu s členom 43(1), drugi pododstavek, navedene uredbe.

6.   Kadar pristojni organi investicijsko podjetje izvzamejo iz uporabe dela 5 Uredbe (EU) 2019/2033 v skladu s členom 6(3) navedene uredbe, pristojni organi matične države članice sporočajo informacije iz odstavka 2 tega člena na konsolidirani ravni.

Člen 5

Informacije v zvezi z administrativnimi in računovodskimi postopki

1.   Pristojni organi matične države članice sporočajo informacije pristojnim organom države članice gostiteljice o vseh primerih, v katerih so pristojni organi matične države članice ugotovili, da investicijsko podjetje ni izpolnjevalo veljavnih računovodskih standardov in postopkov, ki veljajo za investicijsko podjetje v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (6). Informacije, ki se sporočajo, pojasnijo primer in nadzorne ukrepe, ki so bili sprejeti ali se načrtujejo.

2.   Kadar informacije iz odstavka 1 zadevajo le določeno podružnico, pristojni organi matične države članice sporočajo informacije le pristojnim organom države članice gostiteljice, v kateri je ustanovljena navedena podružnica.

Člen 6

Informacije o mehanizmih notranjih kontrol

1.   Pristojni organi matične države članice sporočajo informacije pristojnim organom države članice gostiteljice o vseh primerih, v katerih so pristojni organi matične države članice ugotovili, da investicijsko podjetje ni izpolnjevalo zahtev glede mehanizmov notranjih kontrol, vključno z ureditvami upravlja tveganj, nadzorom nad tveganji in notranje revizije v skladu z Uredbo (EU) 2019/2033 in Direktivo (EU) 2019/2034. Informacije, ki se sporočajo, pojasnijo primer in nadzorne ukrepe, ki so bili sprejeti ali se načrtujejo.

2.   Kadar informacije iz odstavka 1 zadevajo le določeno podružnico, pristojni organi matične države članice sporočajo informacije le pristojnim organom države članice gostiteljice, v kateri je ustanovljena navedena podružnica.

Člen 7

Informacije o drugih dejavnikih, ki lahko vplivajo na tveganja, ki jih predstavlja investicijsko podjetje.

1.   Poleg informacij in ugotovitev, sporočenih v skladu s členom 13(2) Direktive (EU) 2019/2034, pristojni organi matične države članice pristojnim organom države članice gostiteljice sporočajo informacije o vseh pomembnih tveganjih in njihovi nadzorni oceni, kot so bili razkriti z nadzornim pregledom in vrednotenjem, izvedenim v skladu s členom 36 Direktive (EU) 2019/2034, ali s katero koli drugo nadzorno dejavnostjo, ki so jo izvedli pristojni organi matične države članice.

2.   Kadar informacije iz odstavka 1 zadevajo le določeno podružnico, pristojni organi matične države članice sporočajo informacije le pristojnim organom države članice gostiteljice, v kateri je ustanovljena navedena podružnica.

Člen 8

Informacije o splošnem neizpolnjevanju zahtev

1.   Kadar se členi 3 do 7 te uredbe ali ustrezne določbe o izmenjavi informacij iz Direktive 2014/65/EU ali Delegirane uredbe (EU) 2017/586 ne uporabljajo, pristojni organi matične države članice pristojnim organom države članice gostiteljice sporočajo informacije o vseh primerih, v katerih so ugotovili, da investicijsko podjetje ni izpolnjevalo nobene od naslednjih zahtev, kadar bi takšno neizpolnjevanje lahko vplivalo na zaščito strank ali stabilnost finančnega sistema v državi članici gostiteljici:

(a)

zahtev v zvezi z bonitetnim nadzorom investicijskih podjetij iz Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7), Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (8), Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta (9), Uredbe (EU) 2019/2033 in Direktive (EU) 2019/2034;

(b)

zahtev na podlagi druge ustrezne nacionalne zakonodaje.

2.   Informacije iz odstavka 1 pojasnjujejo neizpolnjevanje zahtev in nadzorne ukrepe, ki so bili sprejeti ali se načrtujejo.

3.   Kadar informacije iz odstavka 1 zadevajo le določeno podružnico, pristojni organi matične države članice sporočajo informacije le pristojnim organom države članice gostiteljice, v kateri je ustanovljena navedena podružnica.

Člen 9

Sporočanje nadzornih ukrepov in sankcij

1.   Pristojni organi matične države članice obvestijo pristojne organe države članice gostiteljice o vseh upravnih sankcijah ali upravnih ali nadzornih ukrepih, naloženih investicijskemu podjetju v zvezi s kršitvami zahtev iz Uredbe (EU) 2019/2033 ali Direktive (EU) 2019/2034, ki vplivajo na poslovanje njegove podružnice.

2.   Kadar informacije iz odstavka 1 zadevajo le določeno podružnico, pristojni organi matične države članice sporočajo informacije le pristojnim organom države članice gostiteljice, v kateri je ustanovljena navedena podružnica.

Člen 10

Informacije o ureditvah za pripravo na izredne razmere

Pristojni organi matične države članice in pristojni organi države članice gostiteljice si izmenjujejo informacije o ureditvah za pripravo na izredne razmere. Zlasti se medsebojno obveščajo o:

(a)

kontaktnih podatkih oseb pri pristojnih organih, ki so v primeru izrednih razmer odgovorne za obravnavanje teh razmer;

(b)

postopkih obveščanja, ki se uporabljajo v izrednih razmerah.

Člen 11

Informacije organov države članice gostiteljice

Pristojni organi države članice gostiteljice sporočajo pristojnim organom matične države članice naslednje informacije:

(a)

opis vseh primerov, v katerih so pristojni organi države članice gostiteljice ugotovili, da podružnica ni izpolnjevala nobenih zahtev v zvezi z bonitetnim nadzorom investicijskih podjetij, vključno z zahtevami iz Uredbe (EU) št. 575/2013, Direktive 2013/36/EU, Direktive 2014/59/EU, Uredbe (EU) 2019/2033 in Direktive (EU) 2019/2034, skupaj z informacijami o nadzorniških ukrepih, ki so bili sprejeti ali se načrtujejo za odpravo neizpolnjevanja;

(b)

vsakršne informacije in ugotovitve o morebitnih težavah in tveganjih, ki jih predstavlja podružnica ali njene dejavnosti v državi članici gostiteljici in ki pomembno vplivajo na zaščito strank ali stabilnost finančnega sistema v državi članici gostiteljici, kot so jih opredelili pristojni organi države članice gostiteljice.

Člen 12

Informacije o čezmejnih ponudnikih storitev

Ko pristojni organi matične države članice od pristojnih organov države članice gostiteljice prejmejo zahtevo za informacije v zvezi z investicijskim podjetjem, ki v tej državi članici gostiteljici opravlja svoje dejavnosti na podlagi svobode opravljanja storitev, jim pristojni organi matične države članice sporočijo informacije iz člena 3(1) in (3), člena 4(1), (2) in (3), člena 5(1), člena 6(1) in člena 8.

Člen 13

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 12. januarja 2023

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 314, 5.12.2019, str. 64.

(2)  Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

(3)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/586 z dne 14. julija 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za izmenjavo informacij med pristojnimi organi, ko sodelujejo pri nadzornih dejavnostih, preverjanjih na kraju samem in preiskavah (UL L 87, 31.3.2017, str. 382).

(4)  Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

(5)  Uredba (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014 (UL L 314, 5.12.2019, str. 1).

(6)  Uredba (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L 243, 11.9.2002, str. 1).

(7)  Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(8)  Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij, spremembi Direktive 2002/87/ES ter razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(9)  Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).


8.6.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

L 148/17


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/1118

z dne 12. januarja 2023

o dopolnitvi Direktive (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki podrobneje določajo pogoje, pod katerimi kolegiji nadzornikov izvajajo svoje naloge

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij ter o spremembi direktiv 2002/87/ES, 2009/65/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/59/EU in 2014/65/EU (1) ter zlasti člena 48(8) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Da se lahko ustanovijo kolegiji nadzornikov ter določijo člani in potencialni opazovalci kolegijev, je treba evidentirati sestavo skupin investicijskih podjetij. Namen takega evidentiranja je določiti subjekte ali podružnice skupine v Uniji ali tretji državi ter za vsak subjekt skupine opisati njegovo naravo, lokacijo, organe, vključene v njegov nadzor, veljavne bonitetne izjeme, njegov pomen za skupino in njegov pomen za državo, v kateri ima dovoljenje ali sedež.

(2)

Za zagotovitev skladne uporabe člena 48 Direktive (EU) 2019/2034 po vsej Uniji in s tem poštenih konkurenčnih pogojev je pomembno spodbujati zbliževanje praks nadzornikov skupin v zvezi z ustanavljanjem kolegijev nadzornikov za skupine investicijskih podjetij. Zlasti ker je ustanovitev kolegijev nadzornikov prepuščena presoji nadzornika skupine, določenega v skladu s členom 46 Direktive (EU) 2019/2034, je bistveno določiti skupna merila, ki bi jih morali nadzorniki skupin upoštevati pri odločanju, ali bi bilo treba ustanoviti kolegij nadzornikov. Ta skupna merila bi morala vključevati merila sorazmernosti, odražati potrebo po olajševanju nadzornih nalog ter olajšati usklajevanje med zadevnimi nadzornimi organi tretjih držav in sodelovanje z njimi, zlasti kadar sta tako usklajevanje in sodelovanje potrebna za izmenjavo ustreznih informacij o modelu kritja z nadzornimi organi klirinških članov kvalificiranih centralnih nasprotnih strank (KCNS) ali nadzornimi organi KCNS ter za posodobitev takih informacij.

(3)

Za povečanje učinkovitosti in uspešnosti delovanja kolegijev nadzornikov bi morali pisni dogovori iz člena 48(6), tretji pododstavek, Direktive (EU) 2019/2034 zajemati vsa področja dela kolegijev. Ti pisni dogovori bi zato morali zajemati tudi dogovore med člani kolegija, ki sodelujejo pri posebnih dejavnostih kolegija, vključno z dejavnostmi, ki se izvajajo prek posebnih podstruktur kolegija, kadar so take podstrukture ustanovljene zaradi učinkovitosti. Zaradi istega razloga bi morali pisni dogovori zajemati tudi operativne vidike dela kolegija, saj so ti vidiki bistveni za olajševanje delovanja kolegija nadzornikov v času rednega poslovanja in v izrednih razmerah. In končno, pisni dogovori bi morali biti celoviti, dosledni in izčrpni ter bi morali zagotavljati primerno in ustrezno podlago za pristojne organe, da lahko ti svoje dolžnosti in naloge opravljajo znotraj in ne zunaj kolegija nadzornikov.

(4)

Kolegiji nadzornikov so ključno orodje za izmenjavo informacij, pripravo na izredne razmere in njihovo obvladovanje ter omogočanje, da nadzornik skupine izvaja učinkovit nadzor na konsolidirani podlagi. Da se zagotovi doslednost in Evropskemu bančnemu organu (EBA) omogoči opravljanje njegovih nalog v skladu z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2), bi moral EBA sodelovati v vseh kolegijih nadzornikov. Poleg tega bi bilo treba glede na usklajevalno vlogo, ki jo imajo kolegiji nadzornikov za vse nadzorne dejavnosti v zvezi s skupinami investicijskih podjetij, ki izhajajo iz druge zakonodaje Unije, Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) vedno povabiti k sodelovanju na sejah in pri dejavnostih kolegija nadzornikov v skladu s pisnimi dogovori.

(5)

Da bi lahko izvajali vse dejavnosti kolegija, bi morali imeti nadzornik skupine in člani kolegija nadzornikov pregled nad dejavnostmi, ki jih opravljajo vsi subjekti zadevne skupine investicijskih podjetij, vključno z dejavnostmi subjektov, ki opravljajo finančne dejavnosti, ne da bi bili opredeljeni kot investicijska podjetja, in dejavnostmi subjektov, ki delujejo v tretjih državah. Zaradi istega razloga bi bilo treba spodbujati sodelovanje med nadzornikom skupine, člani kolegija, javnimi organi ali telesi v državi članici, ki so odgovorni za ali vključeni v nadzor katerega koli subjekta skupine investicijskih podjetij, vključno s pristojnimi organi držav članic gostiteljic, v katerih imajo sedež podružnice, ki so ocenjene kot pomembne, organi ali telesi, odgovornimi za nadzor trgov finančnih instrumentov in za preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma, organi ali telesi, odgovornimi za varstvo potrošnikov, ter organi za reševanje. Zato je pomembno, da lahko ti javni organi ali telesa po potrebi sodelujejo pri delu kolegija nadzornikov kot opazovalci.

(6)

Zaradi preglednosti in zagotavljanja nemotenega delovanja kolegija nadzornikov bi morali člani kolegija razpravljati in se dogovoriti o obsegu in stopnji vključenosti morebitnih drugih organov, ki naj bi v kolegiju nadzornikov sodelovali kot opazovalci. Pogoji za sodelovanje takih organov kot opazovalcev v kolegiju nadzornikov bi morali biti jasno določeni v pisnih dogovorih in bi jih bilo treba sporočiti vsem organom, ki sodelujejo kot opazovalci v kolegiju nadzornikov.

(7)

Da bi bolje opravljali svoje dolžnosti in se izognili podvajanju nalog, vključno s podvajanjem zahtev po informacijah, naslovljenih na nadzorovane subjekte skupine, bi morali člani kolegija nadzornikov tesno sodelovati in v največji možni meri usklajevati svoje nadzorne ukrepe. Zaradi istega razloga bi morali člani kolegija nadzornikov redno pregledovati vse dogovore o prenosu nalog in odgovornosti, zlasti kadar člani kolegija odločajo o dodelitvi virov in pripravijo načrt za nadzorne naloge na kraju samem in zunaj njega na ravni kolegija nadzornikov.

(8)

Nadzornik skupine bi moral imeti splošen pregled nad položajem skupine in delovati kot posrednik, ki zagotavlja nemoten pretok informacij med člani kolegija. Zato bi moral imeti nadzornik skupine dostop do vseh informacij, ki jih potrebuje za opravljanje svojih nalog in odgovornosti, ter delovati kot koordinator za zbiranje in razširjanje informacij, ki jih prejme od katerega koli člana kolegija nadzornikov, katerega koli drugega opazovalca ali katerega koli subjekta skupine, ali vseh podatkov, prejetih od katerih koli drugih nadzornih organov ali organov, ustanovljenih v zvezi s skupino investicijskih podjetij. Enako velja za člane kolegija, saj potrebujejo dostop do ustreznih informacij za opravljanje svojih nalog in dolžnosti v zvezi s subjekti, za katere so odgovorni, ter izmenjavanje ustreznih informacij z drugimi člani kolegija nadzornikov. Zlasti kadar nadzornik skupine ugotovi, da so določene informacije pomembne za drugega člana kolegija nadzornikov, članov kolegija ne bi smel neupravičeno izključiti iz prejemanja teh informacij.

(9)

Kolegiji nadzornikov olajšujejo sodelovanje in usklajevanje med pristojnimi organi. To velja zlasti za vse odločitve v zvezi z uporabo notranjih modelov za izračun kapitalskih zahtev, za katere je potrebno predhodno dovoljenje pristojnih organov. Zato je pomembno določiti pogoje, pod katerimi si nadzornik skupine in zadevni pristojni organi izmenjujejo informacije o učinkovitosti notranjih modelov ter razpravljajo in dosežejo dogovor o ukrepih za odpravo ugotovljenih neučinkovitosti.

(10)

Za dodelitev nadzorniških virov ter pripravo ali usklajevanje nadzorniških nalog na kraju samem in zunaj njega na ravni kolegija nadzornikov bi morali člani kolegija nadzornikov upoštevati rezultate procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja iz člena 36(1) Direktive (EU) 2019/2034, ki se izvede za skupino investicijskih podjetij in vsakega od njenih subjektov. Da bi se bolje opredelile prednostne naloge skupnega nadzorniškega dela in zagotovila ustrezna dodelitev sredstev, bi se zato morala priprava programa nadzorniškega pregleda kolegija začeti po zaključku teh procesov nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja, končati pa bi se morala, ko pristojni organi preučijo naloge, za katere so se zavezali, da jih bodo izvajali na nacionalni ravni, vire, dodeljene tem nalogam, in ustrezne časovne okvire za izvajanje teh nalog.

(11)

Člani kolegija nadzornikov bi morali uskladiti svoje dejavnosti pri pripravah na izredne razmere in v izrednih razmerah, vključno z neugodnim razvojem dogodkov, ki lahko resno ogrozi pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema Unije ali njegovega dela, ali drugimi situacijami, ki vplivajo ali bi lahko izrecno vplivale na finančni in gospodarski položaj skupine investicijskih podjetij ali njenih subjektov.

(12)

Treba je zagotoviti, da se izredne razmere ustrezno ocenijo in obravnavajo. Zato bi si morali člani kolegija nadzornikov pri ravnanju v izrednih razmerah pod vodstvom nadzornika skupine prizadevati za pripravo usklajene nadzorniške ocene razmer, se dogovoriti o usklajenem nadzorniškem odzivu in spremljati izvajanje svojega odziva. Člani kolegija nadzornikov bi morali tudi zagotoviti, da je kakršna koli zunanja komunikacija usklajena in da taka komunikacija zajema elemente, o katerih se predhodno medsebojno dogovorijo.

(13)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je EBA predložil Komisiji.

(14)

EBA se je posvetoval z ESMA, opravil odprta javna posvetovanja o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, analiziral potencialne povezane stroške in koristi ter prosil za nasvet interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

ODDELEK 1

USTANOVITEV KOLEGIJEV

Člen 1

Evidentiranje sestave skupin investicijskih podjetij

1.   Nadzornik skupine evidentira sestavo skupine investicijskih podjetij, da določi naslednje subjekte skupine:

(a)

investicijska podjetja, ki imajo dovoljenje v državi članici, in podružnice s sedežem v državi članici, ki niso investicijska podjetja, za katera se uporablja člen 1(2) Uredbe (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta (3);

(b)

finančne institucije, podjetja za pomožne storitve, vezane zastopnike in njihove podružnice, ki imajo dovoljenje ali sedež v državi članici;

(c)

investicijska podjetja, finančne institucije, podjetja za pomožne storitve, vezane zastopnike in njihove podružnice, ki imajo dovoljenje ali sedež v tretji državi.

2.   Za namene odstavka 1, točka (a), se pri evidentiranju sestave odražajo naslednje informacije:

(a)

država članica, v kateri ima investicijsko podjetje dovoljenje ali v kateri ima podružnica sedež;

(b)

pristojni organ, odgovoren za nadzor investicijskega podjetja, ali pristojni organ države članice gostiteljice, v kateri ima podružnica sedež, ter drugi ustrezni organi finančnega sektorja te države članice, vključno s pristojnimi organi, odgovornimi za nadzor trgov finančnih instrumentov, preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, varstvo potrošnikov in reševanje;

(c)

za investicijsko podjetje, ki ima dovoljenje v državi članici, ali izpolnjuje merila, da se šteje za malo in nepovezano investicijsko podjetje iz člena 12(1) Uredbe (EU) 2019/2033.

3.   Za namene odstavka 1, točki (b) in (c), se pri evidentiranju sestave odražajo naslednje informacije:

(a)

država članica ali tretja država, v kateri ima subjekt ali podružnica skupine dovoljenje ali sedež;

(b)

organ, odgovoren za nadzor navedenega subjekta ali podružnice skupine ali vključen v ta nadzor;

(c)

informacije o pomenu subjekta ali podružnice skupine za državo članico iz točke (a) in za skupino investicijskih podjetij ter ustrezna merila, ki jih uporabljajo pristojni organi za določitev tega pomena.

Člen 2

Ugotavljanje, ali je ustanovitev kolegija nadzornikov primerna

1.   Nadzornik skupine pri ugotavljanju, ali je ustanovitev kolegija nadzornikov primerna, upošteva evidentiranje sestave skupine iz člena 1 in preveri, ali je izpolnjen kateri od naslednjih pogojev:

(a)

skupino investicijskih podjetij sestavljata vsaj dve investicijski podjetji, ki imata dovoljenje in poslujeta v dveh različnih državah članicah;

(b)

izvajanje nalog iz člena 48 Direktive (EU) 2019/2034 bi se olajšalo z ustanovitvijo kolegija nadzornikov;

(c)

usklajevanje in sodelovanje z ustreznimi nadzornimi organi tretjih držav bi se učinkoviteje izvajalo v okviru kolegija nadzornikov;

(d)

usklajevanje in sodelovanje sta potrebna za izmenjavo informacij z nadzornimi organi klirinških članov kvalificiranih centralnih nasprotnih strank (v nadaljnjem besedilu: KCNS) ali nadzornimi organi KCNS za namene člena 23(1), prvi pododstavek, točka (c), in člena 23(2) Uredbe (EU) 2019/2033 ter za posodobitev teh informacij.

2.   Kadar je izpolnjen kateri koli pogoj iz odstavka 1, točka (a), (b), (c) ali (d), se ustanovitev kolegija šteje za primerno, razen kadar nadzornik skupine meni, da taka ustanovitev ne bi bila primerna, zlasti ob upoštevanju evidentiranja sestave skupine iz člena 1 in zlasti kadar se investicijska podjetja štejejo za mala in nepovezana investicijska podjetja iz člena 12(1) Uredbe (EU) 2019/2033.

Člen 3

Obveščanje o ustanovitvi kolegija nadzornikov

1.   Kadar je ustanovljen kolegij nadzornikov, nadzornik skupine brez nepotrebnega odlašanja:

(a)

uradno obvesti pristojne in nadzorne organe iz člena 48(5) Direktive (EU) 2019/2034 o njihovem članstvu v kolegiju nadzornikov;

(b)

obvesti EBA in obvladujoče investicijsko podjetje Unije, obvladujoči investicijski holding Unije ali obvladujoči mešani finančni holding Unije (pri čemer je kateri koli od teh subjektov imenovan tudi „obvladujoče podjetje Unije“) o ustanovitvi kolegija nadzornikov, o identiteti njegovih članov in opazovalcev ter o vseh spremembah v sestavi tega kolegija.

2.   Kadar kolegij nadzornikov ni bil ustanovljen, čeprav so bili izpolnjeni pogoji iz člena 2(1), točka (a), nadzornik skupine nemudoma uradno obvesti EBA o svoji odločitvi, da ne bo ustanovil kolegija nadzornikov, in svojo odločitev utemelji.

ODDELEK 2

DELOVANJE KOLEGIJEV

Člen 4

Sklepanje pisnih dogovorov

1.   Pisni dogovori iz člena 48(6), tretji pododstavek, Direktive (EU) 2019/2034 vsebujejo vse naslednje:

(a)

informacije o splošni strukturi zadevne skupine, ki zajemajo vse subjekte skupine, vključno z obvladujočim podjetjem Unije;

(b)

identifikacijo članov kolegija nadzornikov, vključno s člani, ki so nadzorni organi tretjih držav, in opazovalcev iz člena 5(1) te uredbe;

(c)

opis pogojev, ki urejajo sodelovanje nadzornih organov tretjih držav iz člena 48(5), točka (b), Direktive (EU) 2019/2034 v kolegiju nadzornikov, zlasti glede njihovega sodelovanja v različnih dialogih in procesih kolegija nadzornikov ter njihovih pravic in obveznosti v zvezi z izmenjavo informacij v okviru kolegija nadzornikov;

(d)

ali lahko nadzornik skupine povabi opazovalce iz člena 5(1) te uredbe in pogoje za njihovo sodelovanje pri dejavnostih kolegija nadzornikov;

(e)

ureditve za izmenjavo informacij, vključno z obsegom informacij, pogostostjo in komunikacijskimi kanali, vključno z izmenjavo informacij z nadzornimi organi tretjih držav in organi za reševanje iz člena 4(2), točka (v), Uredbe (EU) št. 1093/2010, ki so bili povabljeni k sodelovanju v kolegiju kot opazovalci;

(f)

ureditve za ravnanje z zaupnimi informacijami;

(g)

postopke za zbiranje informacij od subjektov skupine investicijskih podjetij in postopke za preverjanje zadevnih informacij;

(h)

postopek za usklajevanje zahtev po informacijah nadzornih organov klirinških članov KCNS ali nadzornih organov KCNS;

(i)

ureditve za prenos nalog in odgovornosti, kadar je to ustrezno;

(j)

opis podstruktur kolegija, kadar je to ustrezno;

(k)

ureditve za načrtovanje in usklajevanje nadzorniških dejavnosti v času rednega poslovanja;

(l)

ureditve za načrtovanje in usklajevanje nadzorniških dejavnosti med pripravami na izredne razmere in v izrednih razmerah, vključno s kriznim načrtom, komunikacijskimi orodji in postopki;

(m)

postopke za obveščanje nadzornika skupine in članov kolegija nadzornikov pred in po izreku pomembnih sankcij subjektom v skupinah investicijskih podjetij;

(n)

komunikacijsko politiko nadzornika skupine in članov kolegija nadzornikov z obvladujočim podjetjem Unije in subjekti skupine;

(o)

dogovorjene postopke in časovne okvire za razpošiljanje dokumentov za seje kolegija nadzornikov;

(p)

vse druge dogovore med člani kolegija nadzornikov, vključno z dogovorjenimi kazalniki za prepoznavanje zgodnjih opozorilnih znakov, morebitnih tveganj in ranljivosti;

(q)

ureditve za primere, v katerih član ali opazovalec preneha sodelovati v kolegiju, in zlasti za obveznosti hrambe in zagotavljanja dostopa do podatkov, ki so bili izmenjani pred takšnim prenehanjem.

2.   Pisni dogovori iz tretjega pododstavka člena 48(6) Direktive (EU) 2019/2034 lahko določajo druge elemente, o katerih se dogovorijo konsolidacijski nadzornik in člani kolegija.

Člen 5

Določitev opazovalcev

1.   Nadzornik skupine poleg članov kolegija nadzornikov in EBA k sodelovanju na sejah in pri dejavnostih kolegija nadzornikov kot opazovalce po potrebi povabi naslednje organe:

(a)

pristojne organe tistih držav članic gostiteljic, v katerih imajo sedež podružnice, ki so bile opredeljene kot pomembne v skladu s členom 1(3), točka (c);

(b)

ESMA;

(c)

nacionalno centralno banko države članice, v kateri ima subjekt skupine, vključno z obvladujočim podjetjem Unije, dovoljenje ali sedež, ali Evropsko centralno banko;

(d)

javne organe ali telesa v državi članici, ki so odgovorni za ali vključeni v nadzor katerega koli subjekta skupine investicijskih podjetij, vključno s pristojnimi organi, odgovornimi za nadzor trgov finančnih instrumentov, preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma in varstvo potrošnikov, ter pristojnimi organi matične države članice klirinškega člana ali pristojnimi organi KCNS iz člena 48 Direktive (EU) 2019/2034;

(e)

organe za reševanje iz člena 4(2), točka (v), Uredbe (EU) št. 1093/2010.

2.   Nadzornik skupine ob posvetovanju s člani kolegija nadzornikov v pisnih dogovorih o usklajevanju in sodelovanju iz člena 4 podrobneje določi ureditve, ki urejajo sodelovanje organov iz odstavka 1, točke (a) do (e), tega člena v kolegiju nadzornikov. Nadzornik skupine o teh dogovorih obvesti vse člane in opazovalce kolegija nadzornikov.

Člen 6

Sodelovanje na sejah kolegija nadzornikov

1.   Nadzornik skupine pri organizaciji seje kolegija iz člena 48(6) Direktive (EU) 2019/2034 upošteva vse naslednje:

(a)

teme, o katerih se bo razpravljalo, dejavnosti, ki jih je treba obravnavati, in cilje seje, zlasti ob upoštevanju njihove ustreznosti za vse subjekte skupine investicijskih podjetij glede na sestavo, evidentirano v skladu s členom 1 te uredbe;

(b)

pomen vsakega subjekta skupine investicijskih podjetij glede na sestavo, evidentirano v skladu s členom 1 te uredbe, tako za skupino investicijskih podjetij kot za državo članico, v kateri ima ta subjekt dovoljenje ali sedež.

2.   Nadzornik skupine, člani in opazovalci v kolegiju nadzornikov na podlagi obravnavanih tem in zastavljenih ciljev zagotovijo, da na sejah ali pri dejavnostih kolegija nadzornikov sodelujejo najustreznejši predstavniki. Navedeni predstavniki so pooblaščeni, da svoje organe kot člane ali opazovalce v kolegiju v največjem možnem obsegu zavežejo k razpravam in sklepom, načrtovanih na navedenih sejah.

3.   Nadzornik skupine lahko na podlagi tem in ciljev seje nadzornega kolegija k sodelovanju na teh sejah povabi predstavnike subjektov skupine investicijskih podjetij.

Člen 7

Prenos nalog in odgovornosti

1.   Nadzornik skupine in člani kolegija nadzornikov pri pripravi in posodabljanju programa nadzorniškega pregleda kolegija iz člena 14 preučijo možnost dogovorov o prostovoljnem prenosu nalog in odgovornosti iz člena 48(2), točka (e), Direktive (EU) 2019/2034, zlasti kadar se pričakuje, da bo tak prenos privedel do učinkovitejšega in uspešnejšega nadzora, zlasti z odpravo nepotrebnega podvajanja nadzornih zahtev, tudi zahtev po informacijah.

2.   Nadzornik skupine o sklenitvi dogovora o prenosu nalog in odgovornosti obvesti obvladujoče podjetje Unije, pristojni organ, ki prenaša svoja pooblastila, pa obvesti zadevno investicijsko podjetje.

Člen 8

Izmenjavanje informacij med člani kolegija nadzornikov in skupino investicijskih podjetij

1.   Nadzornik skupine in člani kolegija nadzornikov usklajujejo sporočanje informacij in zahtevo po informacijah od katerega koli subjekta skupine investicijskih podjetij na naslednji način:

(a)

informacije obvladujočemu podjetju Unije sporoči in od njega zahteva informacije nadzornik skupine;

(b)

člani kolegija nadzornikov subjektom skupine investicijskih podjetij, ki so v njihovi nadzorni pristojnosti glede na sestavo skupine, evidentirano v skladu s členom 1, sporočajo informacije in od njih zahtevajo informacije.

2.   Član kolegija nadzornikov, ki izjemoma namerava sporočiti informacije obvladujočemu podjetju Unije ali od njega zahtevati informacije, o tem vnaprej obvesti nadzornika skupine.

3.   Kadar namerava nadzornik skupine izjemoma sporočiti informacije ali zahtevati informacije od subjekta skupine investicijskih podjetij, ki ni v njegovi neposredni nadzorni pristojnosti glede na sestavo skupine, evidentirano v skladu s členom 1, o tem vnaprej obvesti zadevnega člana kolegija, odgovornega za nadzor tega subjekta.

ODDELEK 3

NAČRTOVANJE IN USKLAJEVANJE NADZORNIŠKIH DEJAVNOSTI V ČASU REDNEGA POSLOVANJA

Člen 9

Splošni pogoji za izmenjavo informacij v kolegiju nadzornikov

1.   Nadzornik skupine, člani in opazovalci kolegija nadzornikov si izmenjujejo vse informacije, ki so potrebne za lažje izvajanje njihovih funkcij in dolžnosti, vključno z nalogami iz členov 48 in 49 Direktive (EU) 2019/2034.

2.   Informacije iz odstavka 1 vključujejo vse ustrezne informacije, ne glede na to, ali so bile prejete od subjekta ali podružnice skupine, pristojnega ali nadzornega organa ali katerega koli drugega vira, in se izmenjajo na ustrezen, natančen in pravočasen način.

Člen 10

Izmenjava informacij za povečanje učinkovitosti nadzora nad skupinami investicijskih podjetij

1.   Nadzornik skupine in člani kolegija nadzornikov si redno izmenjujejo naslednje informacije:

(a)

informacije iz člena 13(1) in (2) Direktive (EU) 2019/2034, kot so podrobneje opredeljene v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2023/1117 (4);

(b)

informacije, potrebne za izpolnjevanje zahtev glede sodelovanja iz člena 49 Direktive (EU) 2019/2034;

(c)

kadar je ustrezno, informacije o makroekonomskem okolju, v katerem delujejo skupina investicijskih podjetij in njeni subjekti.

2.   Nadzornik skupine in člani kolegija nadzornikov na podlagi informacij, izmenjanih v skladu z odstavkom 1, določijo in izmenjajo kvantitativne informacije, da bi prepoznali zgodnje opozorilne znake, morebitna tveganja in ranljivosti ter prispevali k procesu nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja.

Člen 11

Izmenjava informacij za namene procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja

1.   Nadzornik skupine in člani kolegija nadzornikov izmenjajo informacije o rezultatih procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja, izvedenega v skladu s členom 36 Direktive (EU) 2019/2034.

2.   Informacije iz odstavka 1 vsebujejo vsaj naslednje:

(a)

elemente iz člena 36(1), točke (a) do (g), Direktive (EU) 2019/2034, ki so bili predmet nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja;

(b)

rezultate ocene, da je bil ugotovljen eden od položajev iz člena 40(1) Direktive (EU) 2019/2034, po potrebi vključno z informacijami o morebitnih dodatnih kapitalskih zahtevah, ki so bile naložene v skladu s členoma 39 in 40 Direktive (EU) 2019/2034, ter vsemi informacijami o ugotovitvah pregleda, izvedenega v skladu s členom 41 navedene direktive, in po potrebi o vseh povezanih zahtevah za dodatni kapital;

(c)

rezultate ocene likvidnostne ustreznosti, izvedene v skladu s členom 42(1) Direktive (EU) 2019/2034, in po potrebi informacije o morebitnih posebnih likvidnostnih zahtevah, naloženih v skladu s členom 39(2), točka (k), in členom 42(1) Direktive (EU) 2019/2034;

(d)

informacije o drugih nadzornih ukrepih ali ukrepih za zgodnje posredovanje, ki so sprejeti ali naj bi bili sprejeti za obravnavo neučinkovitosti, ugotovljenih v procesu nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja;

(e)

informacije o ugotovitvah preverjanj na kraju samem in spremljanj na daljavo, ki so pomembne za oceno profila tveganja skupine investicijskih podjetij ali njenih subjektov.

Člen 12

Izmenjava informacij v zvezi s tekočim pregledom dovoljenja za uporabo notranjih modelov

1.   Nadzornik skupine in člani kolegija nadzornikov izmenjajo vse ustrezne informacije o rezultatu tekočega pregleda dovoljenja za uporabo notranjih modelov iz člena 37 Direktive (EU) 2019/2034.

2.   Kadar nadzornik skupine ali kateri koli član kolegija nadzornikov ugotovi, da subjekt skupine investicijskih podjetij, vključno z obvladujočim podjetjem Unije, ne izpolnjuje več zahtev za uporabo notranjih modelov, ali ugotovi pomanjkljivosti v skladu s členom 37 Direktive (EU) 2019/2034, nadzornik skupine ali član kolegija nadzornikov takoj izmenja naslednje informacije, kot je ustrezno:

(a)

oceno učinka ugotovljenih pomanjkljivosti in morebitnih težav v zvezi z neizpolnjevanjem zahtev za uporabo notranjih modelov ter pomembnosti teh pomanjkljivosti in težav;

(b)

oceno načrta, ki ga je predstavil zadevni subjekt skupine investicijskih podjetij, za zagotovitev ponovnega izpolnjevanja zahtev in odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti, vključno z informacijami o časovnem okviru za izvedbo navedenega načrta;

(c)

informacije o nameri nadzornika skupine ali katerega koli zadevnega člana kolegija nadzornikov, da bo preklical dovoljenje za uporabo notranjega modela ali omejil uporabo tega modela na področja, ki izpolnjujejo zahteve, oziroma področja, na katera ugotovljene pomanjkljivosti ne vplivajo;

(d)

informacije o predlaganih dodatnih kapitalskih zahtevah, naloženih v skladu s členom 39(2), točka (a), v povezavi s členom 40(1), točka (d), Direktive (EU) 2019/2034 kot nadzorniški ukrep za obravnavo vprašanj ugotovljenega neizpolnjevanja zahtev ali pomanjkljivosti.

3.   Nadzornik skupine in člani kolegija nadzornikov si izmenjujejo tudi informacije o podaljšanju dovoljenja za uporabo notranjega modela ali informacije o spremembah teh notranjih modelov.

Člen 13

Sodelovanje v zvezi z neizpolnjevanjem zahtev in sankcijami

1.   Člani in opazovalci v kolegiju nadzornikov nadzorniku skupine sporočijo informacije o vseh primerih, v katerih so ugotovili, da subjekt skupine investicijskih podjetij, ki je v njihovi nadzorni pristojnosti:

(a)

ne izpolnjuje zahtev v zvezi z bonitetnim nadzorom ali nadzorom tržnega ravnanja, določenih v:

(i)

Uredbi (EU) 2019/2033 in, kadar je ustrezno, Uredbi (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5);

(ii)

Direktivi (EU) 2019/2034;

(iii)

Uredbi (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (6);

(iv)

Direktivi 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (7);

(v)

Direktivi 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta (8);

(b)

zanj velja katera koli od upravnih sankcij ali drugih upravnih ukrepov, ki so bili naloženi v skladu s členom 54 Direktive (EU) 2019/2034.

2.   Člani in opazovalci v kolegiju nadzornikov na podlagi informacij, izmenjanih v skladu z odstavkom 1, z nadzornikom skupine razpravljajo o možnem vplivu neizpolnjevanja zahtev ali sankcij na zadevne subjekte skupine ali skupino investicijskih podjetij kot celoto.

Člen 14

Izvajanje procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja

1.   Za namene izvajanja procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja, ki se izvaja v skladu s členom 36 Direktive (EU) 2019/2034, nadzornik skupine po posvetovanju s člani kolegija nadzornikov vzpostavi in vzdržuje posodobljen program nadzorniškega pregledovanja kolegija.

2.   Če je vzpostavljen program nadzorniškega pregledovanja, nadzornik skupine v posvetovanju s člani kolegija nadzornikov določi nadzorniške dejavnosti, ki jih je treba izvesti v zvezi s subjekti skupine ali skupino investicijskih podjetij kot celoto. Program nadzorniškega pregledovanja kolegija vsebuje vse naslednje:

(a)

področja skupnega dela, določena na podlagi nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja, izvedenega v skladu s členom 36 Direktive (EU) 2019/2034, ali na podlagi katerih koli drugih dejavnosti kolegija nadzornikov, vključno s prizadevanji za prispevanje k učinkovitemu nadzoru in odpravo nepotrebnega podvajanja nadzorniških zahtev iz člena 48(2), točka (f), navedene direktive;

(b)

zadevne programe nadzorniškega pregledovanja nadzornika skupine in članov kolegija nadzornikov za obvladujoče podjetje Unije in subjekte ali podružnice skupine investicijskih podjetij;

(c)

področja dela kolegija nadzornikov in njegove načrtovane nadzorniške dejavnosti, ki jim bo posvečene največ pozornosti, vključno z načrtovanimi preverjanji na kraju samem in inšpekcijskimi pregledi iz člena 14 Direktive (EU) 2019/2034;

(d)

člane kolegija nadzornikov, odgovorne za izvedbo načrtovanih nadzorniških dejavnosti;

(e)

pričakovane časovne okvire v smislu časa in trajanja za vsako načrtovano nadzorniško dejavnost.

ODDELEK 4

NAČRTOVANJE IN USKLAJEVANJE NADZORNIŠKIH DEJAVNOSTI PRI PRIPRAVAH NA IZREDNE RAZMERE IN V IZREDNIH RAZMERAH

Člen 15

Okvir kolegija v pričakovanju morebitnih izrednih razmer

1.   Nadzornik skupine po posvetovanju s člani kolegija nadzornikov pripravi okvir kolegija v pričakovanju morebitnih izrednih razmer, pri čemer upošteva posebne značilnosti in strukturo skupine investicijskih podjetij.

2.   Okvir kolegija iz odstavka 1 se formalizira v pisnih dogovorih, sklenjenih v skladu s členom 4, in vsebuje vse naslednje:

(a)

postopke za posamezne kolegije, ki se uporabijo v primeru izrednih razmer iz člena 47 Direktive (EU) 2019/2034;

(b)

informacije, ki se izmenjajo v primeru izrednih razmer iz člena 47 Direktive (EU) 2019/2034.

3.   Informacije iz odstavka 2, točka (b), vključujejo vse od naslednjega:

(a)

opis izrednih razmer, do katerih je prišlo, vključno z vzrokom za izredne razmere, in pričakovan vpliv izrednih razmer na subjekte skupine investicijskih podjetij ali skupino kot celoto, njene stranke, trge in stabilnost finančnega sistema Evropske unije;

(b)

pojasnitev ukrepov, ki so jih sprejeli ali jih nameravajo sprejeti nadzornik skupine ali člani kolegija nadzornikov ali subjekti skupine investicijskih podjetij v odziv na izredne razmere;

(c)

zadnje dostopne kvantitativne informacije o likvidnosti in kapitalskem položaju investicijskih podjetij skupine investicijskih podjetij.

Člen 16

Izmenjava informacij v izrednih razmerah

1.   Nadzornik skupine in člani kolegija nadzornikov izmenjajo vse informacije, ki so potrebne za lažje izvajanje nalog iz člena 47 Direktive (EU) 2019/2034.

2.   Kadar kateri koli član ali opazovalec v kolegiju nadzornikov opozori na izredne razmere ali ko ugotovi izredne razmere, nadzornik skupine sporoči informacije iz člena 15(2), točka (b), članom kolegija nadzornikov, ki nadzorujejo investicijsko podjetje ali njegove podružnice, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale izredne razmere, EBA in Evropskemu odboru za sistemska tveganja v skladu s postopki, določenimi v točki (a) navedenega odstavka.

3.   Člani kolegija nadzornikov, ki nadzorujejo subjekte ali podružnice skupine, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale izredne razmere, in nadzornik skupine se lahko glede na naravo, resnost, potencialen sistemski ali drug vpliv in verjetnost širjenja izrednih razmer odločijo za izmenjavo dodatnih informacij.

4.   Informacije iz odstavkov 2 in 3 se po potrebi posodobijo takoj, ko so dostopne nove informacije.

5.   Kadar obveščanje iz tega člena poteka ustno, zadevni pristojni organi pravočasno pisno potrdijo vsebino, o kateri so bili obveščeni.

Člen 17

Usklajevanje nadzorniške ocene in odziva na izredne razmere

1.   Ob nastopu izrednih razmer nadzornik skupine usklajuje oceno izrednih razmer v sodelovanju s člani kolegija nadzornikov in se po potrebi posvetuje z opazovalci v kolegiju. Ta ocena vključuje zlasti:

(a)

naravo in resnost izrednih razmer;

(b)

vpliv ali morebitni vpliv izrednih razmer na subjekte ali podružnice skupine investicijskih podjetij in na skupino kot celoto, pa tudi na njene stranke in trge;

(c)

tveganje čezmejne razširitve negativnih vplivov, zlasti ob upoštevanju morebitnih sistemskih posledic v kateri koli državi članici, v kateri imajo subjekti skupine investicijskih podjetij dovoljenje ali sedež.

2.   Nadzornik skupine na podlagi ocene iz odstavka 1 usklajuje pripravo nadzorniškega odziva na izredne razmere v sodelovanju s člani kolegija nadzornikov in se po potrebi posvetuje z opazovalci v kolegiju nadzornikov.

3.   V usklajenem nadzorniškem odzivu se določijo potrebni nadzorni ukrepi, njihov obseg in časovni razpored njihovega izvajanja.

4.   Nadzornik skupine in člani kolegija nadzornikov, odgovorni za nadzor subjektov ali podružnic skupine investicijskih podjetij, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale izredne razmere, spremljajo in izmenjujejo informacije o tem, kako naj se izvaja usklajeni nadzorniški odziv.

Člen 18

Usklajevanje zunanje komunikacije v izrednih razmerah

Nadzornik skupine in člani kolegija nadzornikov, odgovorni za nadzor subjektov ali podružnic skupine investicijskih podjetij, na katere vplivajo ali bodo verjetno vplivale izredne razmere, čim bolj usklajujejo svojo zunanjo komunikacijo, pri čemer upoštevajo pravne obveznosti in omejitve v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom.

Člen 19

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Bruslju, 12. januarja 2023

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 314, 5.12.2019, str. 64.

(2)  Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

(3)  Uredba (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014 (UL L 314, 5.12.2019, str. 1).

(4)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2023/1117 z dne 12. januarja 2023 o dopolnitvi Direktive (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo zahteve glede vrste in narave informacij, ki si jih izmenjujejo pristojni organi matične države članice in države članice gostiteljice (glej stran 10 tega Uradnega lista).

(5)  Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(6)  Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).

(7)  Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

(8)  Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).


8.6.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

L 148/29


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/1119

z dne 12. januarja 2023

o določitvi izvedbenih tehničnih standardov za uporabo Direktive (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s standardnimi obrazci, predlogami in postopki za izmenjavo informacij med pristojnimi organi matične države članice in države članice gostiteljice

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij ter o spremembi direktiv 2002/87/ES, 2009/65/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/59/EU in 2014/65/EU (1) ter zlasti člena 13(8), drugi pododstavek, Direktive;

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Za učinkovito in pravočasno sodelovanje med pristojnimi organi matične države članice in države članice gostiteljice je potrebna ustrezna dvosmerna izmenjava informacij v okviru ustreznih nadzornih pristojnosti teh organov. V ta namen bi bilo treba za izmenjavo informacij določiti standardne obrazce, predloge in operativne postopke, vključno s časovnimi okviri. Ker bi morale biti izmenjane informacije pravočasne in posodobljene, bi si morali pristojni organi prizadevati, da se informacije izmenjajo čim prej, brez nepotrebnega odlašanja, pred iztekom najdaljšega roka za predložitev.

(2)

Da se zagotovita učinkovit prenos informacij zadevnim kontaktnim osebam znotraj pristojnih organov in zaupnost informacij, bi morali pristojni organi pripraviti sezname kontaktnih oseb, si jih izmenjavati ter redno posodabljati.

(3)

Da se zagotovijo učinkovitost čezmejnega nadzora investicijskih podjetij, ustrezna zaščita strank in trgov ter takojšnji korektivni ukrepi, bi se morali pristojni organi matičnih držav članic in držav članic gostiteljic brez nepotrebnega odlašanja medsebojno obveščati o vseh primerih, ki vplivajo na finančno stabilnost ali delovanje podružnice, ter sporočati vse bistvene in zadevne informacije v zvezi s temi primeri.

(4)

Zahteve glede vrste in narave informacij, ki si jih morajo izmenjati pristojni organi matične države članice in države članice gostiteljice, so določene v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2023/1117 (2). Zato bi bilo treba pri določitvi standardnih obrazcev, predlog in postopkov za take zahteve za izmenjavo informacij upoštevati področje uporabe in pristop iz navedene delegirane uredbe ter standardne obrazce, predloge in postopke, ki se že izvajajo prek drugih mehanizmov, kot so tisti, določeni v skladu s členoma 34 in 35 Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3), s čimer bi se izognili podvajanju.

(5)

Okvir iz Delegirane uredbe (EU) 2023/1117 določa zahteve glede vrste in narave informacij, ki si jih izmenjujejo pristojni organi. Čeprav navedena delegirana uredba zagotavlja ključne elemente, ki bi morali biti predmet izmenjave informacij med pristojnimi organi, njen namen ni omejiti obseg take izmenjave informacij v okviru spodbujanja širokega čezmejnega sodelovanja med pristojnimi organi.

(6)

Ta uredba temelji na osnutku izvedbenih tehničnih standardov, ki ga je Komisiji predložil Evropski bančni organ (EBA) po posvetovanju z Evropskim organom za vrednostne papirje in trge (ESMA).

(7)

EBA je opravil odprta javna posvetovanja o osnutku izvedbenih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, analiziral potencialne povezane stroške in koristi ter prosil za nasvet interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (4) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pogostost izmenjave informacij

1.   Informacije iz člena 2 Delegirane uredbe (EU) 2023/1117 se dajo na voljo in posodobijo vsaj enkrat letno. Pristojni organi matične države članice posodobljene informacije predložijo pristojnim organom države članice gostiteljice najpozneje do 30. aprila vsako leto ali brez nepotrebnega odlašanja po pomembni spremembi.

2.   Informacije o kakršnem koli primeru neizpolnjevanja zahtev, kot je določeno v členih 3 do 6 in členu 8 Delegirane uredbe (EU) 2023/1117, in uporabi nadzornih ukrepov ali drugih upravnih sankcij ali upravnih ukrepov iz člena 9 Delegirane uredbe (EU) 2023/1117 se predložijo brez nepotrebnega odlašanja in najpozneje v 14 koledarskih dneh po tem, ko pristojni organi ugotovijo neizpolnjevanje, uporabijo nadzorni ali drug upravni ukrep ali upravno sankcijo.

3.   Informacije iz členov 3 do 7 Delegirane uredbe (EU) 2023/1117 se dajo na voljo in posodobijo vsaj enkrat letno. Pristojni organi matične države članice posodobljene informacije predložijo pristojnim organom države članice gostiteljice najpozneje 30. aprila vsako leto na podlagi računovodskih izkazov, ki se zaključijo 31. decembra, ali brez nepotrebnega odlašanja po pomembni spremembi.

4.   Kadar pristojni organi matične države članice zaključijo nadzorni pregled in vrednotenje za investicijska podjetja, ki sta bila opravljena v skladu s členom 36 Direktive (EU) 2019/2034, se z odstopanjem od odstavka 3 v koledarskem letu informacije iz odstavka 3 predložijo najpozneje en mesec po zaključku poročila.

Člen 2

Operativni postopki za prenos informacij

1.   Pristojni organi matične države članice vodijo posodobljen seznam kontaktnih oseb za vsako investicijsko podjetje in ga posredujejo pristojnim organom države članice gostiteljice, pri čemer ta seznam vsebuje zadevne kontaktne osebe in kontaktne podatke, vključno s kontakti za nujne primere, za izmenjavo informacij med pristojnimi organi matične države članice in države članice gostiteljice.

2.   Pristojni organi držav članic gostiteljic brez nepotrebnega odlašanja obvestijo pristojne organe matične države članice o svojih kontaktnih osebah in kontaktnih podatkih ter o vseh spremembah. Pristojni organi matične države članice in države članice gostiteljice vsaj enkrat letno pregledajo in posodobijo seznam kontaktnih oseb.

3.   Pristojni organi matične države članice in pristojni organi držav članic gostiteljic si izmenjujejo informacije v pisni ali elektronski obliki in informacije naslovijo na zadevne kontaktne osebe, navedene na seznamu kontaktnih oseb iz odstavka 1, razen če pristojni organ, ki zahteva informacije, določi drugače.

4.   Kadar se informacije izmenjujejo v elektronski obliki, se uporabljajo varni komunikacijski kanali, razen če, brez poseganja v uporabo člena 15 Direktive (EU) 2019/2034 in pravil o obdelavi osebnih podatkov, se pristojni organi, ki sporočajo in prejemajo informacije, kjer je ustrezno, dogovorijo o uporabi komunikacijskih kanalov, ki niso varni.

5.   Odvisno od nujnosti posameznega primera, ko so pristojni organi prišli do ugotovitev o morebitnih težavah in tveganjih, ki jih investicijsko podjetje predstavlja za zaščito strank ali stabilnost finančnega sistema v državi članici gostiteljici ali v primerih neizpolnjevanja zahtev se lahko naslednje informacije najprej sporočijo ustno, preden se potrdijo v pisni ali elektronski obliki:

(a)

informacije o neizpolnjevanju zahtev iz člena 8 Delegirane uredbe (EU) 2023/1117;

(b)

informacije v zvezi z uporabo nadzornih ali drugih upravnih ukrepov;

(c)

informacije v zvezi z naložitvijo upravnih sankcij.

6.   Pristojni organi po prejemu informacij potrdijo njihov prejem. Če so bile informacije sporočene v elektronski obliki z uporabo varnega komunikacijskega kanala, se potrdilo o prejemu zagotovi prek istega kanala. Potrdilo o prejemu se ne zahteva za informacije, ki so bile sporočene ustno ali prek varnega komunikacijskega kanala, prek katerega lahko pošiljatelj prejme potrdilo, da je prejemnik prejel informacije.

7.   Kadar je bil v skladu s členom 48(1) Direktive (EU) 2019/2034 ustanovljen kolegij nadzornikov ter pristojni organi matične države članice in pristojni organi držav članic gostiteljic sodelujejo v kolegiju kot člani ali drugi udeleženci v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023/1118 (5), se odstavki 1 do 6 tega člena ne uporabljajo. V takih primerih se informacije izmenjajo v skladu s členom 48(6) Direktive (EU) 2019/2034.

Člen 3

Standardni obrazci, ki se uporabljajo za izmenjavo informacij v zvezi z investicijskimi podjetji, ki poslujejo prek podružnice

1.   Informacije iz členov 2 do 4 in člena 7 Delegirane uredbe (EU) 2023/1117 se izmenjajo z uporabo predloge in obrazca iz Priloge.

2.   Informacije in ugotovitve o morebitnih težavah in tveganjih, ki jih predstavlja podružnica ali njene dejavnosti v državi članici gostiteljici in ki pomembno vplivajo na zaščito strank ali stabilnost finančnega sistema v državi članici gostiteljici, sporočijo pristojni organi države članice gostiteljice v obliki, ki jo navedeni organi štejejo za primerno.

3.   Informacije iz člena 8 Delegirane uredbe (EU) 2023/1117 in informacije o uporabi nadzornih ali drugih upravnih ukrepov ali upravnih sankcij iz člena 1(2) te uredbe se sporočajo v obliki, ki jo pristojni organ, ki sporoča informacije, šteje za primerno.

Člen 4

Zahteve po informacijah v zvezi s ponudniki čezmejnih storitev

1.   Pristojni organi države članice gostiteljice, v kateri investicijsko podjetje opravlja svoje dejavnosti na podlagi svobode opravljanja storitev, ki od pristojnih organov matične države članice zahtevajo, da sporočajo informacije v zvezi s temi storitvami, kot je določeno v Delegirani uredbi (EU) 2023/1117:

(a)

predložijo zahtevo za informacije v pisni ali elektronski obliki zadevni kontaktni osebi, navedeni na seznamu kontaktnih oseb iz člena 2(1);

(b)

navedejo razumen rok, do katerega naj bi bil odgovor na voljo.

2.   Pristojni organi matične države članice, ki prejmejo zahtevo iz odstavka 1, brez nepotrebnega odlašanja sporočijo informacije in si po najboljših močeh prizadevajo odgovoriti do roka, navedenega v zahtevi. Če navedeni pristojni organi ne morejo odgovoriti do roka, navedenega v zahtevi, pristojne organe, ki so predložili zahtevo, brez nepotrebnega odlašanja obvestijo, do kdaj bodo sporočili informacije.

Člen 5

Ad hoc zahteve za informacije

1.   Vse druge ad hoc zahteve za informacije, ki niso določene v Delegirani uredbi (EU) 2023/1117, se pošljejo v pisni ali elektronski obliki ustreznim kontaktnim osebam, navedenim na seznamu zadevnih kontaktnih oseb iz člena 2(1) te uredbe.

2.   Pristojni organi, ki so predložili zahtevo iz odstavka 1, pojasnijo, kako naj bi informacije olajšale nadzor ali spremljanje investicijskega podjetja ali zaščito stabilnosti finančnega sistema.

3.   Pristojni organi, ki zahtevajo informacije, navedejo razumen rok, do katerega naj bi bil odgovor na voljo, pri čemer upoštevajo naravo in nujnost zahteve ter zahtevanih informacij.

4.   Pristojni organi, ki prejmejo zahtevo iz odstavka 1, brez nepotrebnega odlašanja sporočijo informacije in si po najboljših močeh prizadevajo odgovoriti do roka, navedenega v zahtevi. Če navedeni pristojni organi ne morejo odgovoriti do roka, navedenega v zahtevi, pristojne organe, ki so predložili zahtevo, brez nepotrebnega odlašanja obvestijo, do kdaj bodo sporočili informacije.

5.   Če zahtevane informacije niso na voljo, pristojni organi, ki so prejeli zahtevo iz odstavka 1, o tem ustrezno obvestijo pristojne organe, ki so predložili zahtevo.

Člen 6

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 12. januarja 2023

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 314, 5.12.2019, str. 64.

(2)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2023/1117 z dne 12. januarja 2023 o dopolnitvi Direktive (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo zahteve glede vrste in narave informacij, ki si jih izmenjujejo pristojni organi matične države članice in države članice gostiteljice (glej stran 10 tega Uradnega lista).

(3)  Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

(4)  Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

(5)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2023/1118 z dne 12. januarja 2023 o dopolnitvi Direktive (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki podrobneje določajo pogoje, pod katerimi kolegiji nadzornikov izvajajo svoje naloge (glej stran 17 tega Uradnega lista).


PRILOGA

Predloga za izmenjavo informacij o investicijskih podjetjih, ki jo pristojni organi matične države članice predložijo pristojnim organom države članice gostiteljice, ki nadzorujejo podružnico:

Pristojni organ:

Prosto besedilo.

Ime investicijskega podjetja:

Prosto besedilo.

Referenčni datum (DD/MM/LLLL):

Referenčni datum za informacije.

Datum sporočanja (DD/MM/LLLL):

Datum, ko se informacije sporočijo pristojnim organom države članice gostiteljice.

Informacije, sporočene na konsolidirani podlagi (da/ne)

Navedite „Da“, če so informacije v tej predlogi sporočene na konsolidirani podlagi in ne na ravni skupine investicijskih podjetij.

Kontaktna oseba pri pristojnih organih matične države članice

Ime in kontaktni podatki osebe, ki sporoča informacije pri morebitnih nadaljnjih vprašanjih.

Izjava, ali investicijsko podjetje izpolnjuje kapitalske zahteve iz člena 11 Uredbe (EU) 2019/2033, ob upoštevanju prehodnih ureditev iz člena 57 navedene uredbe

Pravna podlaga: člen 3(1) Delegirane uredbe (EU) 2023/1117.

Prosto besedilo za odgovor na vprašanje na datum poročanja.

Če v primerjavi s prejšnjim obdobjem poročanja ni nobenih sprememb, se lahko pristojni organi sklicujejo na že sporočene informacije ali te informacije ustrezno posodobijo.

Upoštevajte, da se primeri neizpolnjevanja minimalnih regulativnih zahtev in kakršnih koli nadzornih ukrepov, ki jih sprejmejo pristojni organi za njihovo odpravo, ne sporočijo v tej predlogi, temveč v okviru redne izmenjave informacij in v skladu s členom 1(2).

Izjava, ali investicijsko podjetje izpolnjuje kakršne koli dodatne kapitalske zahteve, uvedene v skladu s členom 39(2), točka (a), Direktive (EU) 2019/2034

Izjava, ali investicijsko podjetje upošteva kakršne koli smernice glede dodatnega kapitala, uvedene v skladu s členom 41 Direktive (EU) 2019/2034

Vrednost kapitalskih zahtev iz člena 11 Uredbe (EU) 2019/2033

Pravna podlaga: člen 3(2) Delegirane uredbe (EU) 2023/1117.

Vrednost iz nadzorniškega poročanja.

Če v primerjavi s prejšnjim obdobjem poročanja ni nobenih sprememb, se lahko pristojni organi sklicujejo na že sporočene informacije ali te informacije ustrezno posodobijo.

Izjava, ali je bila vrednost iz prejšnje vrstice določena na podlagi člena 11(1), točka (a), (b) ali (c), Uredbe (EU) 2019/2033

Pravna podlaga: člen 3(2) Delegirane uredbe (EU) 2023/1117.

Prosto besedilo, ki zagotavlja podlago za izračun kapitalskih zahtev.

Če v primerjavi s prejšnjim obdobjem poročanja ni nobenih sprememb, se lahko pristojni organi sklicujejo na že sporočene informacije ali te informacije ustrezno posodobijo.

Vrednost kakršnih koli dodatnih kapitalskih zahtev, uvedenih v skladu s členom 39(2), točka (a), Direktive (EU) 2019/2034, in razlogi zanje

Pravna podlaga: člen 3(2) Delegirane uredbe (EU) 2023/1117.

Vrednost iz nadzorniškega poročanja.

Prosto besedilo, v katerem so navedeni razlogi za naložitev dodatnih kapitalskih zahtev.

Če v primerjavi s prejšnjim obdobjem poročanja ni nobenih sprememb, se lahko pristojni organi sklicujejo na že sporočene informacije ali te informacije ustrezno posodobijo.

Vrednost kakršnih koli smernic glede dodatnega kapitala, uvedenih v skladu s členom 41 Direktive (EU) 2019/2034

Pravna podlaga: člen 3(2) Delegirane uredbe (EU) 2023/1117.

Vrednost iz nadzorniškega poročanja.

Prosto besedilo, v katerem so navedeni razlogi za uvedbo smernic glede dodatnega kapitala.

Če v primerjavi s prejšnjim obdobjem poročanja ni nobenih sprememb, se lahko pristojni organi sklicujejo na že sporočene informacije ali te informacije ustrezno posodobijo.

Izjava, ali investicijsko podjetje izpolnjuje zahteve glede tveganja koncentracije iz dela 4 Uredbe (EU) 2019/2033

Pravna podlaga: člen 4(1) Delegirane uredbe (EU) 2023/1117.

Prosto besedilo za odgovor na vprašanje na datum poročanja.

Če v primerjavi s prejšnjim obdobjem poročanja ni nobenih sprememb, se lahko pristojni organi sklicujejo na že sporočene informacije ali te informacije ustrezno posodobijo.

Upoštevajte, da se primeri neizpolnjevanja minimalnih regulativnih zahtev in kakršnih koli nadzornih ukrepov, ki jih sprejmejo pristojni organi za njihovo odpravo, ne sporočijo v tej predlogi, temveč v okviru redne izmenjave informacij in v skladu s členom 1(3).

Izjava, ali investicijsko podjetje izpolnjuje likvidnostne zahteve iz dela 5 Uredbe (EU) 2019/2033, ob upoštevanju prehodnih ureditev iz člena 57(1) navedene uredbe

Pravna podlaga: člen 4(3) Delegirane uredbe (EU) 2023/1117.

Prosto besedilo za odgovor na vprašanje na datum poročanja.

Če v primerjavi s prejšnjim obdobjem poročanja ni nobenih sprememb, se lahko pristojni organi sklicujejo na že sporočene informacije ali te informacije ustrezno posodobijo.

Upoštevajte, da se primeri neizpolnjevanja minimalnih regulativnih zahtev in kakršnih koli nadzornih ukrepov, ki jih sprejmejo pristojni organi za njihovo odpravo, ne sporočijo v tej predlogi, temveč v okviru redne izmenjave informacij in v skladu s členom 1(3).

Povzetek splošne ocene pristojnih organov matične države članice profila likvidnostnega tveganja in upravljanja tveganj investicijskega podjetja

Pravna podlaga: člen 4(5) Delegirane uredbe (EU) 2023/1117.

Prosto besedilo za odgovor na vprašanje na datum poročanja.

Če v primerjavi s prejšnjim obdobjem poročanja ni nobenih sprememb, se lahko pristojni organi sklicujejo na že sporočene informacije ali te informacije ustrezno posodobijo.

Povzetek ocene kakršnih koli pomembnih tveganj, kot so bila razkrita z nadzorniškim pregledovanjem in ovrednotenjem, izvedenima v skladu s členom 36 Direktive (EU) 2019/2034, ali s katero koli drugo nadzorniško dejavnostjo, ki jo izvajajo pristojni organi matične države članice

Pravna podlaga: člen 7(1) Delegirane uredbe (EU) 2023/1117.

Prosto besedilo za odgovor na vprašanje na datum poročanja.

Če v primerjavi s prejšnjim obdobjem poročanja ni nobenih sprememb, se lahko pristojni organi sklicujejo na že sporočene informacije ali te informacije ustrezno posodobijo.

Dodatne informacije, ki se izmenjajo v zvezi z upravljanjem in lastništvom investicijskega podjetja ter pripravami na izredne razmere

Pravna podlaga: člen 2(1) in člen 10 Delegirane uredbe (EU) 2023/1117.

1.

Trenutna organizacijska struktura (organigram) investicijskega podjetja, vključno s poslovnimi področji, in odnos s subjekti znotraj skupine.

2.

Podatki o kontaktnih osebah za izredne razmere pri pristojnih organih, ki so odgovorne za obravnavo izrednih razmer in komunikacijske postopke, ki se uporabljajo v izrednih razmerah.

Če v primerjavi s prejšnjim obdobjem poročanja ni nobenih sprememb, se lahko pristojni organi sklicujejo na že sporočene informacije ali te informacije ustrezno posodobijo.

Dodatne informacije, ki jih sporočijo pristojni organi matične države članice, ki nadzorujejo investicijska podjetja, ki niso opredeljena kot mala in nepovezana investicijska podjetja v skladu s členom 12 Uredbe (EU) 2019/2033

Pravna podlaga: člen 2(2) Delegirane uredbe (EU) 2023/1117.

1.

Struktura upravljalnega organa in višjega vodstva, vključno z dodelitvijo odgovornosti za nadzor nad podružnico.

2.

Seznam delničarjev in članov s kvalificiranim deležem.

Če v primerjavi s prejšnjim obdobjem poročanja ni nobenih sprememb, se lahko pristojni organi sklicujejo na že sporočene informacije ali te informacije ustrezno posodobijo.


8.6.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

L 148/36


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/1120

z dne 7. maja 2023

o izdaji dovoljenja Unije za posamezni biocidni proizvod „APESIN Handaktiv“ v skladu z Uredbo (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (1) ter zlasti člena 44(5), prvi pododstavek, Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Družba Tana-Chemie GmbH je 23. aprila 2019 pri Evropski agenciji za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: Agencija) v skladu s členom 43(1) Uredbe (EU) št. 528/2012 in členom 4 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 414/2013 (2) vložila vlogo za izdajo dovoljenja Unije za enak posamezni biocidni proizvod iz člena 1 Izvedbene uredbe (EU) št. 414/2013 z imenom „APESIN Handaktiv“ vrste proizvodov 1, kot je opredeljena v Prilogi V k Uredbi (EU) št. 528/2012. Vloga je bila v registru biocidnih proizvodov evidentirana pod številko zadeve BC-CF051114-66. V vlogi je bila navedena tudi številka vloge povezane referenčne družine biocidnih proizvodov „Knieler & Team Propanol Family“, ki je v registru evidentirana pod številko zadeve BC-AQ050985-22.

(2)

Enak posamezni biocidni proizvod „APESIN Handaktiv“ kot aktivni snovi vsebuje propan-1-ol in propan-2-ol, ki sta vključena na seznam odobrenih aktivnih snovi Unije iz člena 9(2) Uredbe (EU) št. 528/2012 za vrsto proizvodov 1.

(3)

Agencija je 8. decembra 2021 v skladu s členom 6 Izvedbene uredbe (EU) št. 414/2013 Komisiji predložila mnenje (3) in osnutek povzetka značilnosti biocidnega proizvoda (v nadaljnjem besedilu: SPC) „APESIN Handaktiv“.

(4)

V mnenju je ugotovljeno, da so predlagane razlike med enakim posameznim biocidnim proizvodom in povezanim referenčnim biocidnim proizvodom omejene na informacije, ki so lahko predmet upravne spremembe v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 354/2013 (4), ter da enak posamezni biocidni proizvod na podlagi ocene povezane referenčne družine biocidnih proizvodov „Knieler & Team Propanol Family“ in na podlagi skladnosti z osnutkom SPC izpolnjuje pogoje iz člena 19(1) Uredbe (EU) št. 528/2012.

(5)

Agencija je v skladu s členom 44(4) Uredbe (EU) št. 528/2012 Komisiji 20. oktobra 2022 predložila osnutek SPC v vseh uradnih jezikih Unije.

(6)

Komisija se strinja z mnenjem Agencije in torej meni, da je primerno izdati dovoljenje Unije za enak posamezni biocidni proizvod „APESIN Handaktiv“.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne proizvode –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Družbi Tana-Chemie GmbH se izda dovoljenje Unije s številko dovoljenja EU-0027673-0000 za dostopnost na trgu in uporabo enakega posameznega biocidnega proizvoda „APESIN Handaktiv“ v skladu s povzetkom značilnosti biocidnega proizvoda iz Priloge.

Dovoljenje Unije velja od 28. junija 2023 do 31. julija 2032.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. maja 2023

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 167, 27.6.2012, str. 1.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 414/2013 z dne 6. maja 2013 o podrobni določitvi postopka za izdajo dovoljenj za enake biocidne proizvode v skladu z Uredbo (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 125, 7.5.2013, str. 4).

(3)  Mnenje ECHA z dne 8. decembra 2021 o proizvodu „APESIN Handaktiv“, https://echa.europa.eu/opinions-on-union-authorisation.

(4)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 354/2013 z dne 18. aprila 2013 o spremembah biocidnih proizvodov, za katere je bilo izdano dovoljenje v skladu z Uredbo (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 109, 19.4.2013, str. 4).


PRILOGA

Povzetek lastnosti biocidnega proizvoda

APESIN Handaktiv

Vrsta proizvodov 1 – Človekova osebna higiena (Razkužila)

Številka dovoljenja: EU-0027673-0000

Številka proizvoda R4BP: EU-0027673-0000

1.   Upravne informacije

1.1   Trgovska imena proizvoda

Trgovsko ime

APESIN Handaktiv

APESIN handactive F

APESIN Handaktiv F

1.2   Imetnik dovoljenja

Ime in naslov imetnika dovoljenja

Ime in priimek

tana-Chemie GmbH

Naslov

Rheinallee 96, 55120 Mainz Nemčija

Številka dovoljenja

EU-0027673-0000

Številka proizvoda R4BP

EU-0027673-0000

Datum dovoljenja

28.6.2023

Datum izteka veljavnosti dovoljenja

31.7.2032

1.3   Proizvajalec proizvoda

Ime proizvajalca

tana-Chemie GmbH

Naslov proizvajalca

Rheinallee 96, 55120 Mainz Nemčija

Lokacije proizvodnje

Werner & Mertz GmbH & Co KG, Neualmerstr. 13, 5400 Hallein Avstrija

Werner & Mertz GmbH, Rheinallee 96, 55120 Mainz Nemčija

1.4   Proizvajalec(ci) aktivne(ih) snovi

Aktivna snov

Propan-1-ol

Ime proizvajalca

OQ Chemicals GmbH (formerly Oxea GmbH)

Naslov proizvajalca

Rheinpromenade 4a, 40789 Monheim am Rhein Nemčija

Lokacije proizvodnje

OQ Chemicals Corperation (formerly Oxea Coperation), 2001 FM 3057 TX, 77414 Bay City Združene države Amerike


Aktivna snov

Propan-1-ol

Ime proizvajalca

BASF SE

Naslov proizvajalca

Carl-Bosch-Str. 38, 67056 Ludwigshafen Nemčija

Lokacije proizvodnje

BASF SE, Carl-Bosch-Str. 38, 67056 Ludwigshafen Nemčija


Aktivna snov

Propan-1-ol

Ime proizvajalca

SASOL Chemie GmbH & Co. KG

Naslov proizvajalca

Secunda Chemical Operations, Sasol Place, 50 Katherine Street, 2090 Sandton Južna Afrika

Lokacije proizvodnje

Secunda Chemical Operations, PDP Kruger Street, 2302 Secunda Južna Afrika


Aktivna snov

Propan-2-ol

Ime proizvajalca

INEOS Solvent Germany GmbH

Naslov proizvajalca

Römerstrasse 733, 47443 Moers Nemčija

Lokacije proizvodnje

INEOS Solvent Germany GmbH, Römerstrasse 733, 47443 Moers Nemčija

INEOS Solvent Germany GmbH, Shamrockstrasse 88, 44623 Herne Nemčija

2.   Sestava in formulacija proizvoda

2.1   Kakovostne in količinske informacije o sestavi proizvoda

Splošno ime

Ime IUPAC

Funkcija

Številka CAS

Številka EC

Vsebnost (%)

Propan-1-ol

 

Aktivna snov

71-23-8

200-746-9

30,0

Propan-2-ol

 

Aktivna snov

67-63-0

200-661-7

45,0

2.2   Vrsta formulacije

AL- druge tekočine, ki se uporabljajo nerazredčene

3.   Stavki o nevarnosti in previdnostni stavki

Stavki o nevarnosti

Vnetljiva tekočina in hlapi.

Povzroča hude poškodbe oči.

Lahko povzroči zaspanost ali omotico.

Ponavljajoča izpostavljenost lahko povzroči nastanek suhe ali razpokane kože.

Previdnostni stavki

Hraniti ločeno od vročine, vročih površin, isker, odprtega ognja in drugih virov vžiga. – Kajenje prepovedano.

Hraniti v tesno zaprti posodi.

Ne vdihavati hlapov.

Uporabljati le zunaj ali v dobro prezračevanem prostoru.

PRI VDIHAVANJU: Prenesti osebo na svež zrak in jo pustiti v udobnem položaju, ki olajša dihanje.

PRI STIKU Z OČMI: Previdno izpirati z vodo nekaj minut. Odstranite kontaktne leče, če jih imate in če to lahko storite brez težav. Nadaljujte z izpiranjem.

Takoj pokličite CENTER ZA ZASTRUPITVE ali zdravnik.

Hraniti na dobro prezračevanem mestu. Hraniti na hladnem.

Hraniti zaklenjeno.

Odstraniti posodo ustreznem mestu za zbiranje odpadkov.

4.   Dovoljena(e) uporaba(e)

4.1   Opis uporabe

Preglednica 1

Uporaba # 1 – sredstvo za higiensko razkuževanje rok, tekoče

Vrsta proizvoda

Vrsta proizvodov 01 - Človekova osebna higiena (razkužila)

Natančen opis dovoljene uporabe, kjer je to potrebno

Ni relevantno.

Ciljni organizem(-mi) (vključno z razvojno stopnjo)

Znanstveno ime: Ni podatkov

Splošno ime: bakterij

Razvojni stadij: Ni podatkov

Znanstveno ime: Ni podatkov

Splošno ime: mikobakterio

Razvojni stadij: Ni podatkov

Znanstveno ime: Ni podatkov

Splošno ime: kvasovk

Razvojni stadij: Ni podatkov

Znanstveno ime: Ni podatkov

Splošno ime: virusov z ovojnico

Razvojni stadij: Ni podatkov

Področje uporabe

Notranjost, znotraj

bolnišnice in druge ustanove zdravstvenega varstva, reševalna vozila, ambulante, domovi za ostarele (vključno z oskrbo bolnikov na domu);

bolnišnične menze, večje kuhinje, farmacevtska industrija, proizvodni obrati in laboratoriji: sredstvo za higiensko razkuževanje rok nanesite na vidno čiste in suhe dlani.

samo za profesionalno uporabo.

Način(-i) uporabe

Metoda: Ročni nanos

Podroben opis:

vtiranje

Odmerki in pogostost uporabe

Odmerek: Doziranje: Vsaj 3 ml (uporabljajte dozatorje: na primer nastavljene na 1,5 ml na poteg, 3 ml na dva potega) Čas delovanja: 30 s

Redčenje (%): Izdelek, pripravljen za uporabo

Število in časovni razpored uporabe:

Število in časovna razporeditev nanosov nista omejena. Med nanosi ni treba upoštevati varnostnih intervalov.

Izdelek se lahko uporablja kadar koli in tako pogosto, kot je potrebno.

Skupina(-e) uporabnikov

Industrijski

Poklicni

Velikosti in material embalaže

100, 125, 500, 1 000 ml v prozornih/belih plastenkah iz polietilen visoke gostote (HDPE) s pokrovčki z zapiralom iz polipropilen (PP);

5 000 ml prozorna/bela posoda iz HDPE s pokrovčkom z navojem iz HDPE.

500 ml in 1 000 ml v prozorni, lahki plastenki iz HDPE z razpršilko iz PP.

4.1.1   Uporaba - posebna navodila za uporabo

Izdelke je mogoče nanesti neposredno, ali jih uporabiti v dozerju ali z razpršilko.

Za higiensko razkuževanje rok na roke nanesite 3 ml izdelka in jih drgnite 30 sekund.

Ne polnite ponovno.

4.1.2   Uporaba - posebni ukrepi za zmanjšanje tveganja

Glejte splošna navodila za uporabo

4.1.3   Kjer je specifična uporaba, možni direktni ali indirektni učinki, navodila za prvo pomoč in nujni okrepi za zaščito okolja

Glejte splošna navodila za uporabo

4.1.4   Kjer je specifična uporaba, navodila za varno odstranjevanje proizvoda in njegove embalaže

Glejte splošna navodila za uporabo

4.1.5   Kjer je specifična uporaba, pogoji skladiščenja in rok uporabnosti proizvoda v običajnih pogojih skladiščenja

Glejte splošna navodila za uporabo

4.2   Opis uporabe

Preglednica 2

Uporaba # 2 – sredstvo za kirurško razkuževanje rok, tekoče

Vrsta proizvoda

Vrsta proizvodov 01 - Človekova osebna higiena (razkužila)

Natančen opis dovoljene uporabe, kjer je to potrebno

Ni relevantno.

Ciljni organizem(-mi) (vključno z razvojno stopnjo)

Znanstveno ime: Ni podatkov

Splošno ime: bakterij

Razvojni stadij: Ni podatkov

Znanstveno ime: Ni podatkov

Splošno ime: mikobakterio

Razvojni stadij: Ni podatkov

Znanstveno ime: Ni podatkov

Splošno ime: kvasovk

Razvojni stadij: Ni podatkov

Znanstveno ime: Ni podatkov

Splošno ime: virusov z ovojnico

Razvojni stadij: Ni podatkov

Področje uporabe

Notranjost, znotraj

Izdelek se lahko uporablja kot sredstvo za kirurško razkuževanje rok v bolnišnicah in drugih ustanovah zdravstvenega varstva: sredstvo za kirurško razkuževanje rok nanesite na vidno čiste in suhe dlani in podlakti.

Samo za profesionalno uporabo.

Način(-i) uporabe

Metoda: Ročni nanos

Podroben opis:

vtiranje

Odmerki in pogostost uporabe

Odmerek: Doziranje: Vtrite zadostno količino z nanosi po 3 ml (uporabljajte dozatorje: na primer nastavljene na 1,5 ml na poteg, 3 ml na dva potega). Čas delovanja: 90 s

Redčenje (%): Izdelek, pripravljen za uporabo

Število in časovni razpored uporabe:

Število in časovna razporeditev nanosov nista omejena. Med nanosi ni treba upoštevati varnostnih intervalov.

Izdelek se lahko uporablja kadar koli in tako pogosto, kot je potrebno.

Skupina(-e) uporabnikov

Poklicni

Velikosti in material embalaže

100, 125, 500, 1 000 ml v prozornih/belih plastenkah iz polietilen visoke gostote (HDPE) s pokrovčki z zapiralom iz polipropilen (PP);

5 000 ml prozorna/bela posoda iz HDPE s pokrovčkom z navojem iz HDPE.

500 ml in 1 000 ml v prozorni, lahki plastenki iz HDPE z razpršilko iz PP.

4.2.1   Uporaba - posebna navodila za uporabo

Izdelke je mogoče nanesti neposredno, ali jih uporabiti v dozerju ali z razpršilko.

Za kirurško razkuževanje rok nanesite toliko 3-ml odmerkov izdelka, kot je treba, da jih drgnete 90 sekund.

Ne polnite ponovno.

4.2.2   Uporaba - posebni ukrepi za zmanjšanje tveganja

Glejte splošna navodila za uporabo

4.2.3   Kjer je specifična uporaba, možni direktni ali indirektni učinki, navodila za prvo pomoč in nujni okrepi za zaščito okolja

Glejte splošna navodila za uporabo

4.2.4   Kjer je specifična uporaba, navodila za varno odstranjevanje proizvoda in njegove embalaže

Glejte splošna navodila za uporabo

4.2.5   Kjer je specifična uporaba, pogoji skladiščenja in rok uporabnosti proizvoda v običajnih pogojih skladiščenja

Glejte splošna navodila za uporabo

5.   Splošna navodila za uporabo (1)

5.1   Navodila za uporabo

Samo za profesionalno uporabo.

5.2   Ukrepi za zmanjšanje tveganja

Hraniti izven dosega otrok.

Izogibajte se stiku z očmi.

5.3   Značilnosti verjetnih direktnih ali indirektnih učinkov, navodila za prvo pomoč in nujni ukrepi za zaščito okolja

Splošni ukrepi prve pomoči: Prizadeto osebo umaknite iz kontaminiranega območja. V primeru slabega počutja poiščite zdravniško pomoč. Če lahko, zdravniku pokažite ta list.

PRI VDIHAVANJU: Umaknite se na svež zrak in počivajte v položaju, kjer lahko zlahka dihate. Pokličite CENTER ZA ZASTRUPITVE ali zdravnika.

V PRIMERU STIKA S KOŽO: Kožo nemudoma sperite z obilico vode. Nato slecite vsa kontaminirana oblačila in jih operite pred ponovno uporabo. Kožo spirajte z vodo še nadaljnjih 15 minut. Pokličite CENTER ZA ZASTRUPITVE ali zdravnika.

PRI STIKU Z OČMI: Oči nemudoma začnite spirati z vodo in jih spirajte nekaj minut. Če jih uporabljate in to lahko zlahka storite, odstranite kontaktne leče. Nadaljujte s spiranjem vsaj 15 minut. Pokličite 112/reševalno vozilo za zdravniško pomoč.

Informacije za zdravstvene delavce/zdravnike:

V primeru izpostavljenosti oči alkalnim kemikalijam (pH > 11), aminom in kislinam, kot so ocetna kislina, mravljična kislina ali propionska kislina, je treba na poti do zdravnika oči stalno izpirati.

PRI ZAUŽITJU: Usta nemudoma izperite. Če prizadeta oseba lahko požira, ji dajte pijačo. NE sprožajte bruhanja. Pokličite 112/reševalno vozilo za zdravniško pomoč.

Ukrepi pri nenamernem izpustu:

Če lahko to varno storite, ustavite iztekanje. Odstranite vire vžiga. Bodite še posebej previdni, da se izognete naboju statične elektrike. Odprti plameni niso dovoljeni. Kajenje ni dovoljeno.

Preprečiti vnos v kanalizacijske cevi in javne vodne površine.

Obrisati z vpojnim materialom (npr. krpo). Razlitja takoj, ko je mogoče, vsrkati z inertnimi trdnimi snovmi, kot je glina ali diatomejska zemlja. Mehanska odstranitev (pometanje, z lopato). Odstranjevanje v skladu z ustreznim lokalnimi predpisi.

5.4   Navodila za varno odstranjevanje proizvoda in njegove embalaže

Odstranjevanje mora potekati v skladu z uradnimi predpisi. Ne izpraznjevati v odtoke. Ne odstranjevati med gospodinjske odpadke. Vsebino/posodo zavrzite na ustreznem mestu za zbiranje odpadkov. Pred odstranjevanjem v celoti izpraznite embalažo. Ko so popolnoma prazne, je mogoče posode reciklirati tako kot vsako drugo embalažo.

5.5   Pogoji za shranjevanje in rok uporabnosti proizvoda pri običajnih pogojih skladiščenja

Rok uporabnosti: 24 mesecev

Hraniti na suhem, hladnem in dobro prezračenem mestu. Posoda naj bo tesno zaprta. Hraniti stran od neposredne sončne svetlobe.

Priporočena temperatura shranjevanja: 0–30 °C

Ne shranjevati pri temperaturah, nižjih od 0 °C.

Ne shranjevati v bližini hrane, pijač in živalske krme. Hraniti ločeno od vnetljivih materialov.

6.   Druge informacije


(1)  Navodila za uporabo, ukrepi za zmanjšanje tveganj in druge smernice za uporabo iz tega razdelka veljajo za vse dovoljene uporabe.


8.6.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

L 148/44


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/1121

z dne 1. junija 2023

o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb („Nordhessische Ahle Wurscht / Nordhessische Ahle Worscht“ (ZGO))

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (1) ter zlasti člena 52(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bil zahtevek Nemčije za registracijo imena „Nordhessische Ahle Wurscht / Nordhessische Ahle Worscht“ objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba ime „Nordhessische Ahle Wurscht / Nordhessische Ahle Worscht“ registrirati –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ime „Nordhessische Ahle Wurscht / Nordhessische Ahle Worscht“ (ZGO) se registrira.

Ime iz prvega odstavka opredeljuje proizvod skupine 1.2 Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.) iz Priloge XI k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 668/2014 (3).

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 1. junija 2023

Za Komisijo

v imenu predsednice

Janusz WOJCIECHOWSKI

član Komisije


(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2)  UL C 56, 15.2.2023, str. 19.

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 668/2014 z dne 13. junija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 179, 19.6.2014, str. 36).


8.6.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

L 148/45


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/1122

z dne 7. junija 2023

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske na podlagi pregleda zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), in zlasti člena 11(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

1.1   Prejšnje preiskave in veljavni ukrepi

(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/649 (2) uvedla dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK, zadevna država ali Kitajska) (v nadaljnjem besedilu: prvotni ukrepi). Za preiskavo, zaradi katere so bili uvedeni prvotni ukrepi, se v nadaljnjem besedilu uporablja izraz prvotna preiskava. Trenutno veljavne protidampinške dajatve znašajo od 0 % do 31,3 % (3). Dajatve so bile določene na podlagi stopnje škode v skladu s pravilom manjše dajatve iz člena 9(4) osnovne uredbe.

1.2   Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa

(2)

Komisija je po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnosti ukrepov (4) prejela zahtevek za pregled v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(3)

Zahtevek za pregled (v nadaljnjem besedilu: zahtevek) je 4. januarja 2022 v imenu industrije Unije za nekatere vroče valjane ploščate izdelke iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla v smislu člena 5(4) osnovne uredbe vložilo združenje evropskih jeklarjev EUROFER (v nadaljnjem besedilu: vložnik). Zahtevek za pregled je bil utemeljen s tem, da bi iztek ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje dampinga in nadaljevanje škode za industrijo Unije.

(4)

Kitajsko združenje železarjev in jeklarjev (China Iron and Steel Association – CISA) je trdilo, da je združenje EUROFER v zahtevku za pregled uporabilo pretirano zaupnost, zaradi česar zainteresirane strani zahtevka niso mogle konkretno komentirati, in da bi bilo zato treba zahtevek zavrniti. Združenje CISA meni, da mu je namerna uporaba pretirane zaupnosti preprečila razumno razumevanje razmer v obdobju preiskave. Natančneje je v zvezi s stroškovno predlogo proizvajalcev Unije trdilo, da protidampinški sporazum STO, zlasti člen 6.5.1, in osnovna uredba, zlasti člen 19 osnovne uredbe, vsebujeta podobno besedilo glede obveznosti zainteresiranih strani, da razkrijejo nezaupne informacije.

(5)

Člen 19 osnovne uredbe omogoča varovanje zaupnih informacij v okoliščinah, v katerih bi razkritje dalo znatno konkurenčno prednost konkurentu ali bi močno škodovalo osebi, ki je te informacije predložila, ali osebi, od katere je te informacije prejela. V te kategorije spadajo informacije, navedene v omejenih prilogah k zahtevku. Komisija je zlasti v zvezi s specifičnimi deleži porabe proizvodnih dejavnikov proizvajalcev Unije, ki so potrebni za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, navedenimi v zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepa, ugotovila, da zadevni podatki vsebujejo poslovne skrivnosti in jih ni mogoče povzeti. Vložnik je deleže porabe proizvodnih dejavnikov uporabil za računsko določitev normalne vrednosti. Hkrati je nezaupna različica zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa vsebovala zadostne dokaze o proizvodnih dejavnikih, ki so bili dejansko uporabljeni za računsko določitev normalne vrednosti. Sodelujočim proizvajalcem izvoznikom poleg tega med preiskavo ni treba razkriti ali povzeti nekaterih zaupnih informacij, kot je dejanski recept za njihove vrste izdelkov, ki vsebuje deleže porabe proizvodnih dejavnikov. Komisija je zato menila, da je različica zahtevka, ki je bila zainteresiranim stranem na voljo za pregled, vsebovala vse bistvene dokaze in da so bile informacije iz nezaupne različice pritožbe zadostne, da so lahko zainteresirane strani uveljavljale svoje pravice do obrambe. Trditev je bila zato zavrnjena.

1.3   Začetek pregleda zaradi izteka ukrepa

(6)

Komisija je po posvetovanju z odborom, ustanovljenim na podlagi člena 15(1) osnovne uredbe, ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, zato je 5. aprila 2022 na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe začela pregled zaradi izteka ukrepa v zvezi z uvozom nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz LRK v Unijo. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (5) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(7)

Združenje CISA je trdilo, da bi morala Komisija na podlagi ravni dobičkonosnosti industrije Unije, navedenih v zahtevku, zahtevek zavrniti in da v zahtevku ni bilo dokazano, da bi lahko iztek ukrepov dejansko povzročil nadaljevanje škode. Po mnenju združenja CISA stanje industrije Unije ni tako negotovo, kot je trdilo združenje EUROFER. Združenje CISA je navedlo, da se nobeden od kazalnikov škode v celotnem obravnavanem obdobju ni zmanjšal pod indeks upadanja potrošnje in da si je industrija Unije v obdobju, ko je bila zaščitena z veljavnimi ukrepi, lahko do neke mere opomogla. Nazadnje je navedlo tudi, da bi bila uvedba ukrepov v nasprotju z interesi Unije zaradi vpliva sankcij EU ter z njimi povezanih motenj v dobavni verigi in okrevanja po pandemiji COVID-19.

(8)

Komisija je opozorila, da je zahtevek temeljil na verjetnosti ponovitve škode, ne na verjetnosti njenega nadaljevanja. Podatki o dobičkonosnosti, navedeni v zahtevku za pregled, zato niso preprečevali začetka preiskave v zvezi s pregledom, ki je usmerjena v prihodnost. V vsakem primeru je dobičkonosnost le eden od številnih kazalnikov, ki se uporabljajo za analizo gospodarskega položaja industrije Unije. V nasprotju s stališčem združenja CISA je analiza zahtevka, ki jo je opravila Komisija, pokazala, da je vložnik v začetni fazi predložil dovolj dokazov o tem, da se bo škoda v primeru prenehanja veljavnosti protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz iz LRK, verjetno ponovila. V zvezi s tem je Komisija opozorila, da ocenjevanje utemeljenosti zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa ne vključuje pravne obveznosti glede upoštevanja interesa Unije. Začetek preiskave v zvezi s pregledom je bil torej upravičen.

1.4   Obdobje preiskave v zvezi s pregledom in obravnavano obdobje

(9)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga je zajemala obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom). Proučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2018 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

1.5   Zainteresirane strani

(10)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj stopijo v stik z njo, če želijo sodelovati v preiskavi. Komisija je vložnika, vse znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce iz Ljudske republike Kitajske, organe Ljudske republike Kitajske ter znane uvoznike, uporabnike in trgovce izrecno obvestila o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa ter jih povabila k sodelovanju.

(11)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

1.6   Vzorčenje

(12)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

1.6.1    Vzorčenje proizvajalcev Unije

(13)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Vzorec je izbrala na podlagi največjega obsega proizvodnje podobnega izdelka v Uniji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem obdobju. Ta vzorec je zajemal tri proizvajalce Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali približno 29 % ocenjene celotne proizvodnje v Uniji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Komisija je v skladu s členom 17(2) osnovne uredbe zainteresirane strani povabila k predložitvi pripomb o začasnem vzorcu. Ker pripomb ni prejela, je začasno izbrani vzorec potrdila. Vzorec je reprezentativen za industrijo Unije.

(14)

Med postopkom izbire vzorca pripombe sicer niso bile predložene, je pa združenje CISA pozneje navedlo, da je raven reprezentativnosti nizka, zlasti v primerjavi z vzorcem, ki je bil izbran v prvotni preiskavi in je predstavljal 45 % proizvodnje Unije. Združenje CISA je Komisijo pozvalo, naj podrobno prouči, ali nizka številka vpliva na raven reprezentativnosti domače industrije.

(15)

Komisija je najprej opozorila, da razlika med vzorcema iz prvotne preiskave oziroma preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa ne pomeni, da vzorec ni reprezentativen. Drugič, Komisija je navedla, da združenje CISA poleg primerjave z vzorcem iz prvotne preiskave ni predložilo vsebinskih elementov, kar kaže, da vzorec ni bil reprezentativen. Ker je bil vzorec v skladu s členom 17 osnovne uredbe izbran na podlagi obsega proizvodnje podobnega izdelka v Uniji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom in geografske reprezentativnosti ter je bil omejen na število proizvajalcev Unije, ki jih je mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati, je Komisija ponovno potrdila, da je vzorec reprezentativen.

1.6.2    Vzorčenje uvoznikov

(16)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(17)

Odzval se ni noben nepovezan izvoznik, ki bi predložil zahtevane informacije.

1.6.3    Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov v Ljudski republiki Kitajski

(18)

Komisija je vse znane proizvajalce izvoznike v Ljudski republiki Kitajski pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku, da bi se lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec. Poleg tega je kitajske organe pozvala, naj navedejo morebitne druge proizvajalce, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali vzpostavijo stik z njimi.

(19)

Na začetku je Komisija kopije vprašalnikov dala na voljo zainteresiranim stranem za pregled v spisu in na spletnem mestu GD za trgovino (6).

(20)

Noben kitajski proizvajalec ni predložil zahtevanih informacij niti/oziroma se ni strinjal z vključitvijo v vzorec. Komisija je obvestila predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji, da namerava uporabiti dostopna dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Prijela ni nobenih pripomb.

(21)

Ker proizvajalci izvozniki iz LRK niso sodelovali, so bile ugotovitve v zvezi z uvozom iz LRK sprejete na podlagi dostopnih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe, zlasti na podlagi trgovinske statistike o uvozu in izvozu (Eurostatovih podatkov, podatkovne zbirke Global Trade Atlas (GTA) (7) in zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa).

(22)

Komisija je vladi Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) poslala vprašalnik o obstoju znatnih izkrivljanj v Ljudski republiki Kitajski v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe (8). Odgovora ni prejela. Komisija je zato predstavništvo LRK pri Evropski uniji obvestila, da namerava uporabiti dostopna dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Prijela ni nobenih pripomb.

1.7   Izpolnjeni vprašalniki in preverjanje

(23)

Izpolnjene vprašalnike so poslali vzorčeni proizvajalci Unije.

(24)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter za ugotovitev interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

proizvajalci Unije:

Arcelor Mittal Poland (Dąbrowa Górnicza, Poljska),

Tata Steel Ijmuiden (IJmuiden, Nizozemska),

ThyssenKrupp Steel Europe AG (Duisburg, Nemčija) in njena povezana družba ThyssenKrupp Material Processing (Krefeld, Nemčija).

1.8   Razkritje

(25)

Komisija je 4. aprila 2023 razkrila bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih je nameravala ohraniti veljavne protidampinške dajatve. Za vse strani je bil določen rok za predložitev pripomb v zvezi z razkritjem.

(26)

Komisija je obravnavala pripombe zainteresiranih strani in jih ustrezno upoštevala. Stranem, ki so to zahtevale, je bilo odobreno zaslišanje. Združenju CISA je bilo 12. aprila 2023 na njegovo zahtevo odobreno zaslišanje pred službami Komisije.

2.   IZDELEK, KI SE PREGLEDUJE, ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

2.1   Izdelek, ki se pregleduje

(27)

Izdelek, ki se pregleduje, so nekateri ploščato valjani izdelki iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla, v kolobarjih ali ne (vključno z „razrezanimi izdelki“ in „ozkimi trakovi“), vroče valjani, brez nadaljnje obdelave, neplatirani, neprevlečeni in neprekriti (v nadaljnjem besedilu: vroče valjani ploščati izdelek ali izdelek, ki se pregleduje).

Ta pregled ne obravnava naslednjih izdelkov:

(i)

izdelkov iz nerjavnega jekla in zrnato usmerjenih izdelkov iz silicijevega jekla za elektropločevine,

(ii)

izdelkov iz orodnega jekla in hitroreznega jekla,

(iii)

izdelkov, ki niso v kolobarjih, brez reliefnih vzorcev, debeline več kot 10 mm in širine 600 mm ali več, ter

(iv)

izdelkov, ki niso v kolobarjih, brez reliefnih vzorcev, debeline 4,75 mm ali več, toda največ 10 mm, in širine 2 050 mm ali več.

Izdelek, ki se pregleduje, se trenutno uvršča pod oznake KN 7208 10 00, 7208 25 00, 7208 26 00, 7208 27 00, 7208 36 00, 7208 37 00, 7208 38 00, 7208 39 00, 7208 40 00, 7208 52 10, 7208 52 99, 7208 53 10, 7208 53 90, 7208 54 00, 7211 13 00, 7211 14 00, 7211 19 00, ex 7225 19 10 (oznaka TARIC 7225191090), 7225 30 90, ex 7225 40 60 (oznaka TARIC 7225406090), 7225 40 90, ex 7226 19 10 (oznaki TARIC 7226191091, 7226191095), 7226 91 91 in 7226 91 99. Oznake KN in TARIC so zgolj informativne in ne vplivajo na naknadno spremembo tarifne uvrstitve.

(28)

Vroče valjani ploščati izdelki iz jekla se proizvajajo z vročim valjanjem. Gre za postopek oblikovanja kovin, pri katerem se vroča kovina vstavi med enega ali več parov vročih valjev, da se njena debelina stanjša in poenoti, pri čemer temperatura kovine presega njeno temperaturo rekristalizacije. Dobavijo se lahko v različnih oblikah: v kolobarjih (naoljeni ali nenaoljeni, luženi ali neluženi), razrezani (v ploščah) ali v ozkih trakovih.

Vroče valjani ploščati izdelki iz jekla se uporabljajo v glavnem za dva namena. So osnovni material za proizvodnjo različnih izdelkov iz jekla z dodano vrednostjo na koncu proizvodne verige, ki se začne s hladno valjanimi ploščatimi in prevlečenimi izdelki iz jekla. Uporabljajo se tudi kot surovina v industriji, ki jo končni uporabniki kupujejo za različne uporabe, vključno z gradnjo (proizvodnja jeklenih cevi), ladjedelništvom, plinskimi rezervoarji, avtomobili, tlačnimi posodami in cevovodi za oskrbo z energijo.

2.2   Zadevni izdelek

(29)

Zadevni izdelek v tej preiskavi je izdelek, ki se pregleduje, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

2.3   Podobni izdelek

(30)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi in potrjeno v tej preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa, imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne lastnosti ter so namenjeni enakim osnovnim uporabam:

zadevni izdelek, kadar se izvaža v Unijo,

izdelek, ki se pregleduje, ki se prodaja na domačem trgu Ljudske republike Kitajske, ter

izdelek, ki se pregleduje in ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije.

(31)

Torej se ti izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe štejejo za podobne izdelke.

3.   DAMPING

3.1   Uvodne opombe

(32)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla iz LRK nadaljeval, čeprav v manjšem obsegu kot v obdobju prvotne preiskave (tj. od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015). Po Eurostatovih podatkih je uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla iz LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljal manj kot 0,1 % trga Unije, pri čemer je v obdobju prvotne preiskave ta tržni delež znašal 4,32 % (9). Kitajska je v absolutnem smislu v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v Unijo izvozila približno 28 743 ton, kar je precejšnje zmanjšanje v primerjavi s približno 1 519 304 tonami (10), ki jih je v Unijo izvozila v obdobju prvotne preiskave.

(33)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 20, v preiskavi ni sodeloval noben izvoznik/proizvajalec iz LRK. Zato je Komisija organe LRK obvestila, da bo zaradi nesodelovanja za ugotovitve glede LRK morda uporabila člen 18 osnovne uredbe. Komisija v zvezi s tem ni prejela nobenih pripomb ali zahtevkov za posredovanje pooblaščenca za zaslišanje.

(34)

Ugotovitve glede verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga v zvezi z LRK so zato v skladu s členom 18 osnovne uredbe temeljile na dostopnih dejstvih, zlasti na informacijah iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa in prispevkih zainteresiranih strani, ter na drugih virih informacij, kot so trgovinska statistika o uvozu in izvozu (Eurostat, GTA (11)).

3.2   Postopek za določitev normalne vrednosti na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe

(35)

Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo ob začetku preiskave in ki naj bi kazali na znatna izkrivljanja v zvezi z LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, je Komisija začela preiskavo na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(36)

Da bi Komisija pridobila informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnim znatnimi izkrivljanji, je poslala vprašalnik kitajski vladi. Poleg tega je v točki 5.3.2 obvestila o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije. Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika niti ni Komisija v roku prejela nobenega dopisa v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe. Komisija je nato kitajsko vlado obvestila, da bo pri ugotavljanju obstoja znatnih izkrivljanj v LRK uporabila dostopna dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe.

(37)

Komisija je v točki 5.3.2 obvestila o začetku navedla tudi, da je glede na razpoložljive dokaze začasno izbrala Mehiko kot primerno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe, da bi se določila normalna vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti. Navedla je tudi, da bo v skladu z merili iz člena 2(6a), prva alinea, osnovne uredbe proučila druge možne primerne države.

(38)

Komisija je 29. avgusta 2022 z obvestilom o proizvodnih dejavnikih zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih namerava uporabiti za določitev normalne vrednosti, pri čemer je kot reprezentativno državo izbrala Mehiko. V navedenem obvestilu je zagotovila seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, delovna sila in energija, ki se uporabljajo pri proizvodnji nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla. Zainteresirane strani je obvestila tudi, da bo prodajne, splošne in administrativne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSA-stroški) ter dobiček določila na podlagi razpoložljivih informacij o družbi Ternium S.A, tj. proizvajalcu v reprezentativni državi.

(39)

Združenje CISA je pripombe predložilo 16. septembra 2022. Trdilo je, da podatki o uvozu iz podatkovne zbirke GTA ne temeljijo na domačih, temveč na uvoznih cenah, na katere običajno vplivajo številni dejavniki, kot so količina uvoza določenega izdelka, razpoložljivost zadevnega izdelka ter razdalja med državami izvoznicami in uvoznicami. Komisija je priznala, da podatki o uvozu iz podatkovne zbirke GTA dejansko temeljijo na uvoznih cenah. Vendar iz spisa ni bilo razvidno, da navedene cene ne bi odražale domačih cen v reprezentativni državi ali da uporabljeni podatki o uvozu zaradi svoje kakovosti ali količine ne bi bili primerni za računsko določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe. Trditev je bila zato zavrnjena.

(40)

Združenje CISA je izrazilo tudi dvom glede tega, ali bi lahko uporaba tehtane povprečne cene na enoto odražala dejanske stroške na enoto surovin, kot so železove zlitine, saj se cene na enoto bistveno razlikujejo glede na razred surovin in/ali državo porekla. Ker proizvajalci v LRK niso sodelovali v preiskavi, Komisija ni mogla določiti razreda železovih zlitin, ki so jih ti uporabljali pri proizvodnji vroče valjanih ploščatih izdelkov. Uvozna cena v reprezentativni državi je bila zato določena kot tehtana povprečna uvozna cena na enoto vseh razredov iz vseh tretjih držav, razen LRK in držav, ki niso članice STO, iz Priloge I k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (12).

(41)

Združenje CISA je poleg tega izpostavilo vprašanje točnosti cene CIF s plačano dajatvijo na enoto v zvezi s posameznimi dejavniki, saj so podatki o uvozu iz podatkovne zbirke GTA, ki jih je sporočila Mehika, na ravni FOB in ne na ravni CIF. V okviru pregleda zaradi izteka ukrepa Komisiji ni treba izračunati natančne stopnje dampinga, temveč mora ugotoviti, ali obstaja verjetnost nadaljevanja ali ponovitve dampinga. Glede na to, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 118, ugotovitve, da je bila razlika v ceni med normalno vrednostjo in izvozno ceno za preostali svet večja od 100 %, tudi če bi se uporabil drug pretvorbeni količnik na podlagi dejanskega porekla uvoženega blaga, ne bi spremenile sklepov Komisije. Trditev je bila zato zavrnjena.

3.3   Normalna vrednost

(42)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(43)

Vendar je v členu 2(6a)(a) osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se […] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“ (upravni, prodajni in splošni stroški se v nadaljnjem besedilu navajajo kot PSA-stroški).

(44)

Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade in proizvajalcev uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

3.4   Obstoj znatnih izkrivljanj

(45)

Komisija je v nedavnih preiskavah v zvezi z jeklarskim sektorjem v LRK (13) ugotovila, da so bila prisotna znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(46)

Komisija je v navedenih preiskavah ugotovila, da v LRK obstaja znatno poseganje države, posledica tega pa je izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli (14). Komisija je sklenila zlasti, da kitajska vlada v sektorju jekla, ki je glavna surovina za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, ohranja znatno stopnjo lastništva v smislu člena 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe (15) ter da ji prisotnost v podjetjih v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe (16) omogoča, da vpliva na cene in stroške. Komisija je nadalje ugotovila, da imajo prisotnost države na finančnih trgih in njeno poseganje vanje ter zagotavljanje surovin in vložkov še dodatni učinek izkrivljanja na trgu. Sistem načrtovanja v LRK na splošno dejansko prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je kitajska vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (17). Komisija je sklenila tudi, da kitajska zakonodaja o stečaju in lastnini ne deluje pravilno v smislu člena 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe, kar povzroča izkrivljanja zlasti pri ohranjanju plačilno nesposobnih podjetij in dodeljevanju pravic do uporabe zemljišč v LRK (18). Ugotovila je tudi izkrivljanje stroškov plač v jeklarskem sektorju v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe (19) in izkrivljanje na finančnih trgih v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe, zlasti glede dostopa gospodarskih subjektov do kapitala v LRK (20).

(47)

Komisija je v tej preiskavi, podobno kot v prejšnjih preiskavah v zvezi z jeklarskim sektorjem v LRK, proučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške v LRK ali ne, ker obstajajo znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. To je storila na podlagi razpoložljivih dokazov v spisu, vključno z dokazi v zahtevku in delovnem dokumentu služb Komisije o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu LRK za namene preiskav trgovinske zaščite (21) (v nadaljnjem besedilu: poročilo), ki temelji na javno dostopnih virih. Navedena analiza je zajemala proučitev znatnih poseganj države v gospodarstvo LRK na splošno in tudi posebnih razmer na trgu v zadevnem sektorju, ki vključuje izdelek, ki se pregleduje. Komisija je te dokazne elemente dodatno dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, pomembnih za potrditev obstoja znatnih izkrivljanj v LRK, kar je bilo ugotovljeno tudi v njenih prejšnjih preiskavah v zvezi s tem.

(48)

V zahtevku je bilo navedeno, da na kitajsko gospodarstvo kot celoto v veliki meri vplivajo različna vseobsegajoča posredovanja kitajske vlade ali drugih javnih organov na različnih ravneh upravljanja, zaradi česar domačih cen in stroškov kitajske jeklarske industrije ni mogoče uporabiti v sedanji preiskavi. Za potrditev stališča se je zahtevek skliceval na nedavne preiskave kitajskega jeklarskega sektorja, ki jih je opravila Komisija (22), oziroma na sklepe svetovnega foruma G20 o presežni jeklarski zmogljivosti (23).

(49)

Natančneje, v zahtevku je bilo poudarjeno, da je kitajska vlada na podlagi doktrine o „socialističnem tržnem gospodarstvu“, določene v ustavi LRK, vseprisotnosti Kitajske komunistične partije (KKP) in njenega vpliva na gospodarstvo s pobudami za strateško načrtovanje, kot sta 13. in 14. petletni načrt (24), posreduje na različne načine, tj. upravno, finančno in regulativno.

(50)

V zahtevku so bili navedeni primeri elementov, ki kažejo na obstoj izkrivljanj, kot so navedeni v členu 2(6a), točka (b), prva do šesta alinea, osnovne uredbe. Vložnik, ki se je skliceval na prejšnje preiskave Komisije v jeklarskem sektorju, poročilo in dodatne vire, je navedel, da:

kitajska država izvaja interventno ekonomsko politiko pri uresničevanju ciljev, ki sovpadajo s političnim programom KKP in ne izražajo prevladujočih gospodarskih razmer na prostem trgu. Visoka raven poseganja države v jeklarstvo in visok delež družb v državni lasti v sektorju tudi zasebnim proizvajalcem jekla preprečuje, da bi delovali v skladu s tržnimi razmerami. Trg jekla kot tak v veliki meri oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom in pod nadzorom politik kitajskih organov;

kitajska država ne le dejavno oblikuje in nadzoruje izvajanje splošnih gospodarskih politik s strani posameznih podjetij v državni lasti, temveč tudi uveljavlja svoje pravice do sodelovanja pri operativnih odločitvah podjetij v državni lasti. To se običajno izvaja s kroženjem kadrov med vladnimi organi in podjetji v državni lasti, s prisotnostjo članov partije v izvršnih organih podjetij v državni lasti in partijskih celic v družbah ter oblikovanjem korporacijske strukture v sektorju podjetij v državni lasti. V zameno imajo podjetja v državni lasti poseben status v kitajskem gospodarstvu. Ta status vključuje številne gospodarske koristi, zlasti zaščito pred konkurenco in preferenčni dostop do ustreznih vložkov, vključno s financiranjem;

kitajska vlada jeklarsko industrijo obravnava kot bistven sektor kitajskega gospodarstva in nacionalni temelj (25), zato ji namenja posebno podporo (26). Sedanja težava presežne zmogljivosti (27) je verjetno najjasnejši prikaz posledic politik kitajske vlade za industrijo in izkrivljanja, ki izhaja iz tega;

kitajski stečajni sistem se zdi neustrezen za uresničitev lastnih glavnih ciljev, na primer za pošteno poravnavo terjatev in dolgov ter za zaščito zakonitih pravic in interesov upnikov in dolžnikov;

kitajska vlada nadzoruje cene surovin, saj je obseg izvoza omejen z izvoznimi kvotami, izvozniki pa morajo zaprositi za izvozno dovoljenje. V eni od prejšnjih preiskav (28) je Komisija ugotovila, da „[z]a koks (skupaj z železovo rudo glavna surovina za proizvodnjo jekla) veljajo količinske omejitve pri izvozu in izvozna dajatev“;

pomanjkljivosti sistema lastninskih pravic so posebej očitne v zvezi z lastništvom zemljišč in pravicami do uporabe zemljišč na Kitajskem. Vsa zemljišča so last kitajske države (kmetijska zemljišča so v skupni lasti, mestna zemljišča pa v lasti države). Za njihovo dodelitev je še vedno pristojna le država (29);

delavci in delodajalci ne morejo uveljavljati pravic do kolektivne organizacije, mobilnost pa je omejena zaradi sistema prijave gospodinjstev, ki omejuje dostop do celotnega nabora socialnovarstvenih in drugih prejemkov. Zaradi tega so stroški plač izkrivljeni, saj niso posledica običajnih tržnih sil ali pogajanj med podjetji in delavci;

za kitajski finančni sistem je značilen močan položaj bank v državni lasti, ki pri zagotavljanju dostopa do financiranja upoštevajo tudi druga merila razen ekonomske uspešnosti projekta. Bonitetna pravila, kot je potreba po preverjanju kreditne sposobnosti posojilojemalca, morda formalno obstajajo, vendar pa številni dokazi, vključno z ugotovitvami, pridobljenimi v okviru preiskav v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite, kažejo, da imajo te določbe le sekundarno vlogo pri uporabi različnih pravnih instrumentov;

banke upoštevajo izrecno pravno obveznost opravljanja svojih poslov v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter v skladu z navodili industrijskih politik države. Poleg tega se stroški izposojanja umetno ohranjajo na nizki ravni, da bi se spodbudila rast naložb, kar je povzročilo čezmerno uporabo kapitalskih naložb z vse nižjo donosnostjo naložb.

(51)

Kitajska vlada ni predložila pripomb ali dokazov, ki bi podpirali ali izpodbijali obstoječe dokaze v spisu zadeve, vključno s poročilom in dodatnimi dokazi o obstoju znatnih izkrivljanj in/ali ustreznosti uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v obravnavani zadevi, ki jih je predložil vložnik.

(52)

Kitajska vlada zlasti v sektorju izdelka, ki se pregleduje, tj. v jeklarskem sektorju, ohranja visoko stopnjo lastništva v smislu člena 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe. Ker kitajski izvozniki izdelka, ki se pregleduje, niso sodelovali, ni bilo mogoče določiti natančnega razmerja med zasebnimi in državnimi proizvajalci. Vendar je bilo v preiskavi potrjeno, da sta največja proizvajalca v jeklarskem sektorju, in sicer skupini Angang Steel Group (v nadaljnjem besedilu: skupina Ansteel) in China Baowu Steel Group (v nadaljnjem besedilu: skupina Baowu), v celoti v državni lasti ali pa ima država v njiju kontrolni delež. Vsekakor pa kljub temu, da specifične informacije o izdelku, ki se pregleduje, morda niso na voljo, zadevni sektor predstavlja podsektor jeklarske industrije, pri čemer se ugotovitve v zvezi z jeklarskim sektorjem nanašajo tudi na izdelek, ki se pregleduje.

(53)

Javna in zasebna podjetja v sektorju jekla so podvržena političnemu nadzoru in navodilom. Najnovejši kitajski dokumenti politike o jeklarskem sektorju potrjujejo pomen, ki ga kitajska vlada še vedno pripisuje sektorju, in namero o posredovanju v sektorju za njegovo oblikovanje v skladu s politikami vlade. To je razvidno iz osnutka usmerjevalnega mnenja ministrstva za industrijo in informacijsko tehnologijo o spodbujanju visokokakovostnega razvoja jeklarske industrije, ki poziva k nadaljnjemu utrjevanju industrijskih temeljev in znatnemu izboljšanju ravni modernizacije industrijske verige (30), ali iz 14. petletnega načrta za razvoj industrije surovin, v skladu s katerim bo sektor „upošteval kombinacijo vodilnega položaja na trgu in spodbud vlade“ ter „razvijal skupino glavnih družb z vodilno vlogo na ekološkem področju in ključno konkurenčnostjo“ (31), pa tudi iz 14. petletnega načrta za razvoj industrije odpadnega jekla, katerega ključni cilji so „nenehno povečevanje deleža uporabe odpadnega jekla, pri čemer bo do konca 14. petletnega načrta delež odpadnega jekla v nacionalni proizvodnji jekla dosegel 30 %“ (32).

(54)

Podobne primere namere kitajskih organov, da nadzirajo in usmerjajo razvoj sektorja, je mogoče opaziti na ravni provinc, na primer v provinci Hebei, ki načrtuje „neprekinjeno izvajanje skupinskega razvoja organizacij, pospešitev reforme mešanega lastništva podjetij v državni lasti, osredotočenost na spodbujanje medregionalnih združitev in reorganizacije zasebnih železarskih in jeklarskih podjetij ter prizadevanja za vzpostavitev ene ali dveh vrhunskih velikih skupin, treh do petih velikih skupin z domačim vplivom kot podporo“ in „nadaljnje širjenje kanalov za recikliranje in krožnost odpadnega jekla ter krepitev pregleda in razvrstitve odpadnega jekla“ (33). Poleg tega je v načrtu province Hebei za jeklarski sektor posebej omenjenih več vroče valjanih izdelkov iz jekla: „Podjetja, ki proizvajajo pločevino, je treba spodbujati k pospešitvi preoblikovanja obratov za vroče valjanje na nizki ravni […], in si prizadevati, da bo vroče valjana primarna pločevina do leta 2022 predstavljala več kot 30 % dejavnosti intenzivne predelave (34).“ V načrtu je poleg tega navedeno: „Okrepiti je treba prednosti trga žic in palic. Proizvajalce žic in palic je treba spodbujati k raziskavam in razvoju ter proizvodnji vroče valjanih rebrastih jeklenih palic nad 500 Mpa, izdelke pa je treba nadgrajevati. Podjetja, ki proizvajajo posebne jeklene izdelke, je treba spodbujati k združevanju tehnologij in preoblikovanju opreme ter nadgraditi in razvijati ležajno jeklo, jeklo za zobnike in druge posebne jeklene izdelke.“

(55)

Podobno je v izvedbenem načrtu za preoblikovanje in nadgradnjo jeklarske industrije v provinci Henan v okviru 14. petletnega načrta predvidena „izgradnja značilnih jeklarskih proizvodnih baz […], izgradnja šestih značilnih jeklarskih proizvodnih baz v Anyangu, Jiyuanu, Pingdingshanu, Xinyangu, Shangqiuju, Zhoukouju itd. ter okrepitev obsega, intenzivnosti in specializiranosti industrije. Med temi proizvodnimi bazami bo do leta 2025 v Anyangu zmogljivost proizvodnje surovega železa omejena, da bo ostala pod 14 milijoni ton, zmogljivost proizvodnje surovega jekla pa na 15 milijonov ton.“ (35) Izvedbeni načrt province Henan vključuje tudi izrecne sklice na vroče valjane izdelke: „Neodvisna podjetja za vroče valjanje je treba spodbujati k sodelovanju pri združitvah in reorganizaciji železarskih in jeklarskih podjetij ter izboljšati odpornost in koncentracijo industrijske verige (36).“ Nadaljnji cilji industrijske politike so razvidni tudi iz načrtov drugih provinc, kot so Jiangsu (37), Shandong (38), Shanxi (39) ali Zhejiang (40), oziroma občin, kot je Liaoning Dalian (41).

(56)

Kar zadeva možnost kitajske vlade, da s prisotnostjo v podjetjih v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe vpliva na cene in stroške, zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov ni bilo mogoče sistematično ugotoviti obstoja osebnih povezav med proizvajalci izdelka, ki se pregleduje, in KKP. Ker pa izdelek, ki se pregleduje, predstavlja podsektor sektorja jekla, so razpoložljive informacije o proizvajalcih jekla relevantne tudi za izdelek, ki se pregleduje.

(57)

Predsednik uprave skupine Ansteel na primer obenem opravlja tudi funkcijo sekretarja partijskega odbora. Podobno direktor in generalni direktor skupine Ansteel zaseda položaj namestnika sekretarja partijskega odbora (42). V primeru skupine Baowu predsednik družbe Baosteel, ki je odvisno podjetje v 100-odstotni lasti skupine Baowu, hkrati opravlja funkcijo sekretarja partijskega odbora, medtem ko izvršni direktor opravlja tudi funkcijo namestnika sekretarja partijskega odbora, namestnik generalnega direktorja pa funkcijo člana stalnega odbora partijskega odbora (43).

(58)

Poleg tega so v sektorju izdelka, ki se pregleduje, vzpostavljene diskriminatorne politike, ki koristijo domačim proizvajalcem ali kako drugače vplivajo na trg v smislu člena 2(6a), točka (b), tretja alinea, osnovne uredbe. Kot je opisano v uvodni izjavi 54 glede akcijskega načrta za provinco Hebei in uvodni izjavi 55 glede akcijskega načrta za provinco Henan, je bilo v preiskavi opredeljenih nekaj dokumentov, ki izrecno usmerjajo razvoj podsektorja vroče valjanih ploščatih izdelkov iz jekla. V preiskavi so bili odkriti tudi drugi dokumenti, iz katerih je razvidno, da ima industrija koristi od vladnih smernic in poseganja v jeklarskem sektorju, glede na to, da izdelek, ki se pregleduje, predstavlja enega od njegovih podsektorjev.

(59)

Kitajska vlada jeklarsko industrijo še vedno obravnava kot ključno industrijo (44). To je potrjeno v številnih načrtih, direktivah in drugih dokumentih, ki se osredotočajo na jeklo ter so izdani na nacionalni, regionalni in občinski ravni. Kitajska vlada je na podlagi 14. petletnega načrta, sprejetega marca 2021, predvidela preoblikovanje in nadgradnjo ter optimizacijo in strukturno prilagoditev jeklarske industrije (45). Podobno je v 14. petletnem načrtu za razvoj industrije surovin, ki se uporablja tudi za jeklarsko industrijo, ta sektor označen kot „temelj realnega gospodarstva“ in „ključno področje, ki predstavlja mednarodno konkurenčno prednost Kitajske“, pri čemer načrt vključuje številne cilje in delovne metode, ki bodo spodbujali razvoj sektorja jekla v obdobju 2021–2025, kot je tehnološka nadgradnja, izboljšanje strukture sektorja (tudi z nadaljnjo koncentracijo družb) ali digitalna preobrazba (46).

(60)

Pomembna surovina, ki se uporablja za proizvodnjo vroče valjanih ploščatih izdelkov iz jekla, je železova ruda. Železova ruda je omenjena tudi v 14. petletnem načrtu za razvoj industrije surovin, v katerem država načrtuje „racionalen razvoj domačih mineralnih virov. Okrepiti je treba raziskovanje železove rude […], izvajati preferenčne davčne politike ter spodbujati uvajanje napredne tehnologije in opreme za zmanjšanje nastajanja trdnih rudarskih odpadkov.“ (47) V provincah, kot je Hebei, organi za ta sektor načrtujejo naslednje: „subvencije v obliki popusta pri naložbah v nove projekte; finančne institucije je treba proučiti in usmerjati, da bodo železarskim in jeklarskim podjetjem zagotavljale posojila z nizkimi obrestmi za prehod na nove panoge, hkrati pa bo vlada zagotavljala subvencije v obliki popusta“ (48). Skratka, kitajska vlada je sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v podporo spodbujanim industrijam, vključno s proizvodnjo glavnih surovin za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje. Taki ukrepi preprečujejo nemoteno delovanje tržnih sil.

(61)

V sedanji preiskavi je bilo odkritih nekaj dokazov o diskriminatorni uporabi ali neustreznem izvajanju stečajne in lastninske zakonodaje v sektorju vroče valjanih ploščatih izdelkov iz jekla v skladu s členom 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe. To se nanaša zlasti na tovarno družbe Chaoyang Iron & Steel, ki je pet zaporednih let (od leta 2010 do leta 2015) ustvarjala izgubo in je bila na robu stečaja. Komisija za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti jo je označila za „zombijevsko podjetje“ (49).

(62)

V sektorju vroče valjanih ploščatih izdelkov iz jekla so prisotna tudi izkrivljanja stroškov plač v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe, kot je navedeno tudi zgoraj v uvodni izjavi 46. Navedena izkrivljanja vplivajo na sektor neposredno (pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje, ali glavnih vložkih) in posredno (pri dostopu do vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava v LRK) (50).

(63)

Poleg tega v tej preiskavi ni bil predložen noben dokaz, da poseganje države v finančni sistem v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe ne vpliva na sektor izdelka, ki se pregleduje, kot je navedeno tudi v uvodni izjavi 46. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh.

(64)

Komisija nazadnje opozarja, da so za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, potrebni številni vložki. Ko proizvajalci vroče valjanih ploščatih izdelkov iz jekla kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istim zgoraj navedenim sistemskim izkrivljanjem. Dobavitelji vložkov na primer zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanjem. Lahko si izposodijo denar, ki je izpostavljen izkrivljanju v finančnem sektorju/pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja planski sistem, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(65)

Posledica tega je, da domače prodajne cene vroče valjanih ploščatih izdelkov iz jekla niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, izkrivljanja pa vplivajo tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen, kot je opisano v delih I in II poročila. Opisana poseganja države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami so dejansko prisotna po vsej LRK. To na primer pomeni, da je vložek, ki je sam po sebi proizveden v LRK, z združevanjem različnih proizvodnih dejavnikov izpostavljen znatnim izkrivljanjem. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje.

(66)

Združenje CISA je 19. maja 2022 (51) in 16. septembra 2022 (52) v zvezi z navedbami o znatnem izkrivljanju predložilo več argumentov. Prvič, trdilo je, da poročilo, na katerega se je oprla Komisija, ne izpolnjuje standardov nepristranskih in objektivnih dokazov ter dokazov zadostne dokazne vrednosti, zlasti glede na to, da ga je Komisija pripravila s posebnim namenom, in sicer da industriji Unije olajša vložitev pritožbe na področju trgovinskih ukrepov. Trdilo je tudi, da poročilo, objavljeno leta 2017, ne more odražati domnevnih izkrivljanj za obdobje preiskave, ki je zajemalo koledarsko leto 2021.

(67)

Komisija se s tem ni strinjala. Komisija je navedla, da je poročilo celovit dokument, ki temelji na obsežnih objektivnih dokazih, vključno z zakonodajo, predpisi in drugimi uradnimi dokumenti o politiki, ki jih je objavila kitajska vlada, poročilih tretjih strani, ki so jih pripravile mednarodne organizacije, akademskih študijah in člankih strokovnjakov ter drugih zanesljivih neodvisnih virih. Od decembra 2017 je bilo javno dostopno, tako da je imela vsaka zainteresirana stran dovolj priložnosti za njegovo izpodbijanje, dopolnitev ali predložitev pripomb v zvezi z njim in dokazi, na katerih temelji, vendar niti kitajska vlada niti druge strani niso predložile argumentov ali dokazov, s katerimi bi izpodbijale vire, vključene v poročilo. Komisija je v zvezi s trditvijo, da je poročilo zastarelo, ugotovila zlasti, da so bili glavni dokumenti politike in dokazi v poročilu, vključno z ustreznimi petletnimi načrti in zakonodajo, ki se uporablja za izdelek, ki se pregleduje, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še vedno ustrezni in da nobena stran ni dokazala, da ni več tako. Kitajska je nove petletne načrte začela objavljati šele v letu 2021, pri čemer je bilo veliko teh načrtov objavljenih šele v drugi polovici leta. To je dodatno potrdila raziskava posameznih primerov, ki jo je izvedla Komisija, kot je povzeto zgoraj.

(68)

Drugič, združenje CISA je trdilo, da v členu 2.2 protidampinškega sporazuma STO ni priznan pojem znatnih izkrivljanj. Namesto tega navedena določba omogoča računsko določitev normalne vrednosti v omejenem številu specifičnih pogojev, pri čemer znatnih izkrivljanj ni med temi pogoji. Poleg tega je združenje CISA navedlo, da člen 2.2 protidampinškega sporazuma STO omogoča le uporabo stroškov proizvodnje v državi porekla, ki se jim prištejeta razumen znesek za administrativne, prodajne in splošne stroške ter dobiček, medtem ko člen 2(6a) osnovne uredbe omogoča uporabo podatkov iz primerne reprezentativne države, kar je v nasprotju s pravili STO. Trdilo je tudi, da bi bilo treba vsako računsko določeno vrednost izračunati v skladu s členom 2.2.1.1 protidampinškega sporazuma STO ter razlago pritožbenega organa STO v zadevi EU – biodizel (DS 473) in odbora STO v zadevi EU – metodologije prilagajanja stroškov II (Rusija) (DS 494), v katerih nista omenjena niti pojem znatnih izkrivljanj niti možnost neupoštevanja podatkov družbe izvoznice.

(69)

Komisija je menila, da so določbe člena 2(6a) osnovne uredbe v celoti skladne z zavezami Evropske unije v okviru STO in sodno prakso, ki jo navaja združenje CISA. Poleg tega še meni, da v skladu s sklepom panela za reševanje sporov in Pritožbenega organa v zadevi DS473 določbe osnovne uredbe, ki se na splošno uporabljajo za vse članice STO, kot je člen 2(5), drugi pododstavek, dovoljujejo uporabo podatkov iz tretje države, ki so ustrezno prilagojeni, če je taka prilagoditev potrebna in utemeljena. Zaradi obstoja znatnih izkrivljanj stroški in cene v državi izvoznici niso primerni za računsko določitev normalne vrednosti. V teh okoliščinah člen 2(6a) osnovne uredbe predvideva računsko določitev stroškov proizvodnje in prodaje na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, vključno s tistimi v primerni reprezentativni državi s stopnjo razvitosti, ki je podobna stopnji v državi izvoznici. V zvezi z zadevo DS 494 je Komisija opozorila, da sta se EU in Ruska federacija pritožili na ugotovitve odbora, ki niso dokončne in zato v skladu s stalno prakso STO nimajo pravnega statusa v sistemu STO, saj niso bile potrjene s sklepom članic STO v okviru Organa za reševanje sporov. V poročilu odbora je v tem sporu v vsakem primeru izrecno navedeno, da določbe člena 2(6a) osnovne uredbe ne spadajo v okvir tega spora. Zato je to trditev zavrnila.

(70)

Tretjič, združenje CISA je trdilo, da praksa sklicevanja na pretekle preiskave kot „dokaz“ za nekatere trditve, kot je to storil vložnik v zahtevku v sedanji preiskavi, verjetno ne bi vzdržala pristopa pritožbenega organa glede dokaznega bremena, kot je določeno v odločbi pritožbenega organa STO v zadevi ZDA – dokončne protidampinške in izravnalne dajatve za nekatere izdelke (Kitajska) (DS 379). Združenje CISA se je sklicevalo zlasti na ugotovitve Komisije iz protisubvencijske preiskave v zvezi z vroče valjanimi ploščatimi izdelki (53).

(71)

Komisija to trditev zavrača. Zahtevek se ni opiral le na izravnalne dajatve za vroče valjane ploščate izdelke, temveč vključeval tudi dodatne vire za utemeljitev navedb o izkrivljanju na trgu vroče valjanih ploščatih izdelkov (54). Poleg tega pa Komisija svojih sklepov o uporabi člena 2(6a) ne sprejema na podlagi zahtevka, temveč na podlagi vseh razpoložljivih dokazov, ki so bili zbrani med preiskavo in so v celoti predstavljeni v tem oddelku.

(72)

Četrtič, združenje CISA je izpostavilo vprašanje 14. petletnega načrta in poudarilo, da je v njem sicer res omenjen jeklarski sektor, vendar le na splošno, saj je v njem izpostavljen pomen splošnega preoblikovanja in nadgradnje tradicionalnih industrij, ter da se načrt ne bi smel obravnavati kot zavezujoč zakon, temveč kot usmerjevalni dokument, v katerem so navedena politična stališča za prihodnost. Združenje CISA je poleg tega menilo, da taki načrti obstajajo tudi v EU, kjer se objavljajo v obliki belih knjig, zelenih knjig Evropske komisije itd.

(73)

Tega argumenta ni bilo mogoče sprejeti. Prvič, petletni načrti, ki jih objavlja kitajska vlada, niso le splošne smernice, temveč pravno zavezujoči dokumenti. V zvezi s tem se je sklicevala na podrobno analizo načrtov v poglavju 4 poročila, pri čemer je zavezujoča narava načrtov posebej obravnavana v oddelku 4.3.1. V 14. petletnem načrtu so vsi organi izrecno opozorjeni, naj načrte skrbno izvajajo: „Okrepili bomo sisteme za upravljanje načrtovanja, kot so priprava katalogov in seznamov, zbiranje in arhiviranje ter prilagajanje in usklajevanje, pripravili sezname in kataloge, kot so ‚14. petletni‘ posebni načrti na nacionalni ravni, spodbujali arhiviranje načrtov na podlagi nacionalne informacijske platforme za integrirano upravljanje načrtovanja ter uvedli enotno upravljanje različnih načrtov. Vzpostavili in izboljšali bomo mehanizme za prilagajanje in usklajevanje načrtovanja, prilagodili načrte, ki sta jih odobrila centralni komite KKP in državni svet, ter razvojne načrte provinc s tem načrtom, preden bodo predloženi v odobritev, ter zagotovili, da so prostorsko načrtovanje na nacionalni ravni, posebno načrtovanje, regionalno načrtovanje in druge ravni načrtovanja usklajeni s tem načrtom v smislu glavnih ciljev, razvojnih usmeritev, splošne ureditve, glavnih politik, glavnih projektov ter preprečevanja in obvladovanja tveganj.“ (55) Poleg tega je v 14. petletnem načrtu o razvoju industrije surovin določeno, da morajo „vsi kraji izkoristiti ta načrt za izboljšanje svojega položaja ter glavne vsebine in velike projekte vključiti v svoje glavne lokalne naloge“, medtem ko bodo „jeklarski in drugi ključni sektorji oblikovali konkretna izvedbena mnenja na podlagi ciljev in nalog iz tega načrta“ (56).

(74)

Kitajska vlada v tej preiskavi ni predložila nobenih nasprotnih dokazov ali protiargumentov.

(75)

Po razkritju je združenje CISA še enkrat poudarilo, da poročilo ne izpolnjuje standardov nepristranskih in objektivnih dokazov ter dokazov zadostne dokazne vrednosti. V zvezi z navedenim se je sklicevalo tudi na različne „petletne načrte“, ki bi jih bilo treba po njegovem mnenju obravnavati kot splošni politični dokument, ki določa različne prednostne naloge v smislu javnih naložb, in ne kot zavezujoč zakon.

(76)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 67 in 73, sta bili ti trditvi zavrnjeni, in ker ob razkritju niso bili predloženi nobeni dodatni dokazi ali argumenti, je odločitev Komisije ostala nespremenjena.

(77)

Razpoložljivi dokazi so torej pokazali, da cene ali stroški izdelka, ki se pregleduje, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, kot kaže dejanski ali možni učinek enega ali več zadevnih elementov iz navedenega člena. Na podlagi navedenega in zaradi nesodelovanja kitajske vlade je Komisija sklenila, da v tem primeru ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti. Komisija je zato normalno vrednost računsko določila izključno na podlagi proizvodnih in prodajnih stroškov, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih proizvodnih in prodajnih stroškov v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, kot je opisano v naslednjem oddelku.

3.4.1    Reprezentativna država

3.4.1.1   Splošne pripombe

(78)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe:

stopnji gospodarske razvitosti, ki je podobna stopnji LRK. Komisija je za ta namen uporabila države, ki imajo glede na podatkovno zbirko Svetovne banke podoben bruto nacionalni dohodek na prebivalca kot LRK (57);

proizvodnji izdelka, ki se pregleduje, v navedeni državi (58);

razpoložljivosti ustreznih javnih podatkov v reprezentativni državi;

če je možnih reprezentativnih držav več, imajo prednost države z ustrezno ravnjo socialne zaščite in varstva okolja, če je to primerno.

(79)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 38, je Komisija 29. avgusta 2022 izdala obvestilo o virih za določitev normalne vrednosti (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o proizvodnih dejavnikih), namenjeno vključitvi v spis. V obvestilu so bili opisani dejstva in dokazi, na katerih temeljijo ustrezna merila, zainteresirane strani pa so bile obveščene, da bo v tem primeru kot primerna reprezentativna država izbrana Mehika, če bo v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe potrjen obstoj znatnih izkrivljanj.

(80)

Komisija je v skladu z merili s seznama v členu 2(6a) osnovne uredbe Mehiko opredelila kot državo, ki je po gospodarski razvitosti podobna LRK. Svetovna banka Mehiko uvršča med države z „višjim srednjim dohodkom“ na podlagi bruto nacionalnega dohodka. Poleg tega je bila Mehika opredeljena kot država, v kateri se proizvaja izdelek, ki se pregleduje, in v kateri so takoj na voljo ustrezni podatki.

(81)

Nazadnje, zaradi nesodelovanja in ker je bilo ugotovljeno, da je na podlagi vseh navedenih elementov Mehika primerna reprezentativna država, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu z zadnjim stavkom člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe.

3.4.1.2   Zaključek

(82)

Komisija je zaradi nesodelovanja, v skladu s predlogom v zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepa in ob upoštevanju dejstva, da je Mehika izpolnjevala merila iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe, Mehiko izbrala kot primerno reprezentativno državo.

3.4.2    Viri, uporabljeni za določitev neizkrivljenih stroškov

(83)

Komisija je v obvestilu o zadevnih virih, ki jih je treba uporabiti za določitev normalne vrednosti, pojasnila, da se bo morala zaradi nesodelovanja opreti na dostopna dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Izbira reprezentativne države za določitev neizkrivljenih stroškov večine proizvodnih dejavnikov, zlasti surovin, je v skladu s členom 18(5) osnovne uredbe temeljila na informacijah iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa in drugih virih informacij, ki so se zdeli primerni na podlagi ustreznih meril iz člena 2(6a) osnovne uredbe, vključno s podatkovno zbirko Global Trade Atlas (GTA). Poleg tega je Komisija navedla, da bo za določitev neizkrivljenih stroškov energije uporabila naslednje vire: v zvezi z električno energijo najnovejše razpoložljive podatke o industrijskih cenah električne energije v Mehiki, objavljene na spletni strani Globalpetrolprices.com (59), v zvezi s plinom pa ceno iz referenčnih indeksov cen zemeljskega plina (Indices de Referencia de Precios de Gas Natural – IPGN) (60). Komisija je navedla tudi, da bo za določitev neizkrivljenih stroškov dela z namenom določitve palač v Mehiki uporabila najnovejše javno dostopne podatke statističnega urada Mednarodne organizacije dela (ILOSTAT) (61).

(84)

Komisija je vključila vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi zajela stroške, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike. Razmerje med režijskimi in neposrednimi proizvodnimi stroški je določila na podlagi podatkov proizvajalcev Unije, ki jih je predložil vložnik, s čimer so bile zagotovljene specifične informacije za ta namen.

(85)

Komisija je v obvestilu o proizvodnih dejavnikih navedla, da je kot državo, v kateri se proizvaja izdelek, ki se pregleduje, izbrala Mehiko. Kot proizvajalca izdelka, ki se pregleduje, je izbrala družbo Ternium S.A. ter njene nedavne javne finančne podatke, ki izkazujejo dobiček in razumen znesek PSA-stroškov, uporabila za določitev neizkrivljene normalne vrednosti.

(86)

Analiza podatkov o uvozu je pokazala tudi, da bi bilo mogoče kot primerno reprezentativno državo izbrati Mehiko, saj na njen uvoz glavnih proizvodnih dejavnikov ni pomembno vplival uvoz iz LRK oziroma katere koli od držav, navedenih v Prilogi I k Uredbi (EU) 2015/755 (62).

(87)

Komisija je glede na navedeno zainteresirane strani obvestila, da namerava v skladu s členom 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe uporabiti Mehiko kot primerno reprezentativno državo in družbo Ternium S.A., da bi pridobila neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti za izračun normalne vrednosti.

(88)

Zainteresirane strani so bile pozvane, naj predložijo pripombe o primernosti Mehike kot reprezentativne države in družbe Ternium S.A. kot proizvajalca v reprezentativni državi.

(89)

Združenje CISA je v svojih pripombah trdilo, da je med več reprezentativnimi državami, ki jih je Komisija izbrala pred kratkim, Mehika edina, ki ne more zagotoviti uvoznih cen na ravni CIF, in izpodbijala pristop Komisije, da ceno FOB zviša za 5 %, da bi jo pretvorila v ceno CIF. Komisija je ugotovila, da bi bila razlika v ceni med normalno vrednostjo in izvozno ceno za preostali svet, določena v uvodni izjavi 118, znatna, tudi če se to pretvorbeno razmerje ne bi uporabilo. Zato je trditev zavrnila.

(90)

Združenje CISA je trdilo tudi, da referenčna vrednost za železove zlitine ni zanesljiva, ker uporabljene oznake HS zajemajo več različnih zlitin z zelo različnimi cenami na enoto. Komisija je ugotovila, da združenje CISA ni navedlo, katere vrste zlitin je treba odstraniti iz zbirnih podatkov za določitev referenčne cene. Poleg tega je Komisija menila, da je ta trditev brezpredmetna, saj bi razlika v ceni med normalno vrednostjo in izvozno ceno za preostali svet ostala znatna, tudi če za ta vložek ne bi bila določena referenčna cena, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 118. Zato je trditev zavrnila.

(91)

Združenje CISA je izpodbijalo tudi ustreznost finančnih rezultatov družbe Ternium S.A., saj so bili sporočeni na konsolidirani ravni ter zajemali več držav in drugih izdelkov.

(92)

Komisija je menila, da je bila v zadevnem primeru uporaba konsolidiranih podatkov družbe Ternium S.A. ustrezna, saj podrobnejši podatki, ki bi se nanašali le na družbo Ternium Mexico in izdelek, ki se pregleduje, niso bili na voljo. Poleg tega družba proizvaja večinoma izdelke iz jekla. Njeni podatki so se zato šteli za reprezentativne za jeklarski sektor in izdelek, ki se pregleduje. Poleg tega mora biti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe znesek za PSA-stroške in dobiček, uporabljen pri računskem določanju normalne vrednosti, neizkrivljen in razumen. Združenje CISA ni niti trdilo niti utemeljilo trditve, da je bil uporabljeni znesek izkrivljen ali nerazumen. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(93)

Združenje CISA je trdilo, da finančni podatki družbe Ternium S.A. iz leta 2020 ne ustrezajo obdobju preiskave v zvezi s pregledom, ki zajema leto 2021. Komisija je številčne podatke družbe Ternium S.A. opredelila kot razumne, saj je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ustvarila dobiček, njeni računovodski izkazi so bili takoj na voljo, 52 % njene konsolidirane prodaje pa poteka v Mehiki. Poleg tega je Komisija menila, da je v okviru te preiskave uporaba leta 2020 kot referenčnega leta upravičena, saj je to zadnje leto, v katerem je družba Ternium S.A. poslovala z dobičkom in izkazovala razumno raven PSA-stroškov. Kot je pojasnjeno v obvestilu o proizvodnih dejavnikih, je bil dobiček v poslovnem letu 2021 izjemno visok, in sicer 58,25-odstoten, kar najverjetneje kaže na okrevanje po pandemiji COVID-19. Komisija je zato menila, da je uporaba podatkov za leto 2020 ustreznejša, in zahtevek zavrnila.

(94)

Po razkritju je združenje CISA trdilo, da Komisija ni zagotovila razkritja „referenčnih vrednosti, uporabljenih za določitev normalne vrednosti“, kar bi po mnenju združenja CISA lahko privedlo do neposredne kršitve osnovnega načela protidampinškega prava in postopka, zlasti člena 20 osnovne uredbe, ter pravice združenja CISA do obrambe v zvezi s temeljnimi vidiki preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa. Poleg tega je navedlo, da je zagotavljanje podrobnih referenčnih cen (in izračunov) za določitev normalne vrednosti ustaljena praksa Komisije v prvotnih preiskavah in pregledih zaradi izteka ukrepa, zato od Komisije zahteva, da uskladi svojo prakso v podobnih postopkih.

(95)

Komisija je navedla, da je referenčne cene, tj. vrednosti glavnih proizvodnih dejavnikov na enoto, skupaj z njihovimi viri zagotovila v obvestilu o proizvodnih dejavnikih z dne 29. avgusta 2022. Združenje CISA je bilo kot zainteresirana stran obveščeno, ko je bilo obvestilo o proizvodnih dejavnikih vloženo v spis, in je imelo dostop do njega. Nobena od referenčnih vrednosti, navedenih v zadevnem obvestilu, ni bila naknadno spremenjena. Poleg tega je Komisija za izračun normalne vrednosti uporabila enako metodologijo kot v zahtevku, ki je bil na voljo vsem zainteresiranim stranem. Nazadnje je Komisija opozorila, da nobeden od proizvajalcev v LRK ni sodeloval, zato ni bilo razkritja za posamezno družbo. Trditev je bila zato zavrnjena.

3.4.2.1   Zaključek

(96)

Glede na zgornjo analizo Mehika izpolnjuje merila iz člena 2(6a)(a), prva alinea, osnovne uredbe, da se lahko šteje za primerno reprezentativno državo.

3.4.3    Neizkrivljeni stroški in referenčne vrednosti

3.4.3.1   Proizvodni dejavniki

(97)

Ob upoštevanju vseh informacij iz zahtevka in po analizi pripomb zainteresiranih strani so bili za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a) osnovne uredbe opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in njihovi viri:

Preglednica 1

Proizvodni dejavniki nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla

Proizvodni dejavnik

Oznaka blaga

Neizkrivljena vrednost v CNY

Merska enota

Surovine

Odpadno jeklo

72041001 ; 72042101 ; 72042999 ; 72044101 ; 72044999

3 135,04

tona

Železova ruda

26011101 ; 260112

3 364,05

tona

Premog

270119 ; 27011201

757,98

tona

Koks

27040003 ; 27131101

1 249,21

tona

Železove zlitine

72022102 ; 72022199 ; 72022999 ; 72023001 ; 72024101 ; 72024999 ; 72027001 ; 72029104 ; 72029202 ; 72029301 ; 72029999

18 560,08

tona

Plošče

720712 ; 72072002 ; 72241006 ; 722490

4 980,54

tona

Stranski proizvodi

Dodatni prihodki in stranski proizvodi, vrednoteni kot odpadki

72041001 ; 72042101 ; 72042999 ; 72044101 ; 72044999

3 135,04

tona

Delo

Delo

 

13,00

na delovno uro

Energija

Električna energija

 

1 058,69

MWh

Zemeljski plin

 

34,42

GJ

Kisik

280440

514,52

Km3

3.4.3.2   Surovine

(98)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, dostavljenih do vrat proizvajalca iz reprezentativne države, kot osnovo uporabila tehtano povprečno uvozno ceno za reprezentativno državo, kot je navedena v podatkovni zbirki GTA, in ji prištela uvozne dajatve. Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtano povprečje cen uvoza na enoto iz vseh tretjih držav, razen LRK in držav, ki niso članice STO, naštetih v Prilogi I k Uredbi (EU) 2015/755. Komisija se je odločila, da bo izključila uvoz iz LRK v reprezentativno državo, saj je v uvodni izjavi 77 ugotovila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v LRK zaradi obstoja znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Glede na to, da ni dokazov, da ista izkrivljanja nimajo enakega vpliva na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da ista izkrivljanja vplivajo na izvozne cene. Po izključitvi uvoza iz LRK in držav, ki niso članice STO, v reprezentativno državo je obseg uvoza iz drugih tretjih držav ostal reprezentativen.

(99)

Običajno je treba tem uvoznim cenam dodati cene domačega prevoza. Vendar se je Komisija glede na ugotovitev iz oddelka 3.4 in naravo te preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa, ki je namesto na določitev natančnega obsega dampinga osredotočena na ugotavljanje, ali se je damping nadaljeval v obdobju preiskave v zvezi s pregledom oziroma ali bi se lahko ponovil, odločila, da prilagoditve za notranji prevoz niso potrebne. Zaradi takih prilagoditev bi se zgolj povečala normalna vrednost in posledično zvišala stopnja dampinga.

3.4.3.3   Delo

(100)

ILOSTAT objavlja podrobne informacije o plačah v različnih gospodarskih sektorjih v Mehiki. Komisija je za določitev povprečnih stroškov dela in povprečnega števila delovnih ur na teden v Mehiki uporabila najnovejše razpoložljive statistične podatke za leto 2021.

3.4.3.4   Električna energija

(101)

Cene električne energije za podjetja (industrijske odjemalce) v Mehiki se objavljajo na spletni strani Globalpetrolprices.com. Komisija je uporabila podatke o cenah električne energije za industrijske odjemalce, ki so veljale septembra 2021.

3.4.3.5   Zemeljski plin

(102)

Komisija je za obdobje preiskave v zvezi s pregledom uporabila ceno plina v Mehiki, navedeno v referenčnih indeksih cen zemeljskega plina (Indices de Referencia de Precios de Gas Natural – IPGN) (63), ki omogočajo določitev cene zemeljskega plina, dobavljenega industrijskim odjemalcem.

3.4.3.6   Režijski stroški proizvodnje, PSA-stroški, dobiček in amortizacija

(103)

V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Poleg tega je treba določiti vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike.

(104)

Komisija je uporabila finančne podatke družbe Ternium S.A., tj. proizvajalca v reprezentativni državi, kot je navedeno v uvodni izjavi 85.

(105)

Komisija je za določitev neizkrivljene vrednosti režijskih stroškov proizvodnje zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov v skladu s členom 18 osnovne uredbe uporabila dostopna dejstva. Zato je na podlagi podatkov, ki so jih proizvajalci Unije predložili v svojem zahtevku, določila razmerje med režijskimi stroški proizvodnje ter skupnimi stroški proizvodnje in stroški dela. Ta odstotni delež je bil nato uporabljen pri neizkrivljeni vrednosti stroškov proizvodnje, na podlagi česar je bila pridobljena neizkrivljena vrednost režijskih stroškov proizvodnje glede na proizvodni model.

3.4.4    Izračun normalne vrednosti

(106)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe normalno vrednost računsko določila na podlagi franko tovarna.

(107)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene stroške proizvodnje. Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov se je Komisija oprla na informacije o uporabi posameznih dejavnikov (materialov in dela) za proizvodnjo vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla, ki jih je v zahtevku za pregled zagotovil vložnik.

(108)

Ko so bili neizkrivljeni proizvodni stroški določeni, je prištela režijske stroške proizvodnje, PSA-stroške in dobiček. Režijski stroški proizvodnje so bili določeni na podlagi podatkov, ki jih je predložil vložnik. PSA-stroški in dobiček so bili določeni na podlagi računovodskih izkazov družbe Ternium S.A. za leto 2020, kot je navedeno v revidiranih računovodskih izkazih družbe (64). Komisija je neizkrivljenim proizvodnim stroškom dodala naslednje elemente:

režijske proizvodne stroške, ki so skupaj predstavljali 11,30 % neposrednih stroškov proizvodnje,

PSA-stroške in druge stroške, ki so predstavljali 10,74 % stroškov prodanega blaga družbe Ternium S.A., ter

dobiček družbe Ternium S.A., ki je predstavljal 16,33 % stroškov prodanega blaga in je bil uporabljen za celotne neizkrivljene proizvodne stroške.

(109)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe normalno vrednost računsko določila glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna. Normalna vrednost, določena na tej podlagi, znaša 1 381,50 EUR/tono.

(110)

Po razkritju se je združenje CISA strinjalo, da je Komisija uporabila finančne podatke za leto 2020 namesto za leto 2021, a je obenem trdilo, da 16,33-odstotni dobiček družbe Ternium S.A v letu 2020 še vedno ni bil majhen za železarsko in jeklarsko industrijo.

(111)

Po razkritju je združenje CISA izpodbijalo normalno vrednost, ki jo je določila Komisija. Kot je navedeno v uvodni izjavi 94, je združenje CISA trdilo, da ni moglo preveriti točnosti normalne vrednosti, ki jo je določila Komisija, in da je bila po njegovem mnenju normalna vrednost, določena med preiskavo, morda napačna. Razlog za to je bilo dejstvo, da sta se obdobji, uporabljeni v zahtevku in pregledu zaradi izteka ukrepa, večinoma prekrivali, vendar je Komisija v pregledu zaradi izteka ukrepa ugotovila normalno vrednost, ki je za več kot 80 % višja kot v zahtevku, čeprav je bila uporabljena ista metodologija izračuna in je bila kot reprezentativna država uporabljena ista država.

(112)

Komisija je v obvestilu o proizvodnih dejavnikih z dne 29. avgusta 2022 razkrila vrednosti glavnih „proizvodnih dejavnikov“ na enoto. Iz teh vrednosti je bilo razvidno, da se je referenčna cena železove rude, ki je ena najpomembnejših surovin, uporabljenih za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, znatno povečala, in sicer za 186 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Poleg tega ob predložitvi obvestila o proizvodnih dejavnikih v spis zadeve niso bile prejete nobene pripombe v zvezi z razlikami med cenami proizvodnih dejavnikov med obvestilom o proizvodnih dejavnikih in zahtevkom. Trditev je bila zato zavrnjena.

3.4.5    Nadaljevanje dampinga

(113)

Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov je bila izvozna cena v skladu s členom 18 osnovne uredbe določena na podlagi dostopnih dejstev. Komisija si je za določitev izvoznih cen prizadevala uporabiti razpoložljive statistične podatke Eurostata.

(114)

Vendar je bilo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom po Eurostatovih podatkih iz LRK uvoženih le 28 743 ton nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla, kar predstavlja 0,1 % potrošnje na prostem trgu. Komisija je zato sklenila, da te majhne količine ne zagotavljajo zadostne podlage za nadaljevanje analize dampinga. Pri preiskavi se je zato osredotočila na verjetnost ponovitve dampinga v primeru izteka ukrepov.

3.4.6    Verjetnost ponovitve dampinga

(115)

Komisija je glede na premisleke iz uvodnih izjav 113 in 114 nadalje analizirala, ali obstaja verjetnost ponovitve dampinga v primeru izteka ukrepov. Pri tem je analizirala naslednje elemente: izvozno ceno nekaterih kitajskih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla, ki se izvažajo v preostali svet, kitajsko proizvodno zmogljivost in prosto zmogljivost ter privlačnost trga Unije.

3.4.6.1   Primerjava med izvoznimi cenami pri izvozu v tretje države in normalno vrednostjo

(116)

Komisija je analizirala cenovni vzorec kitajskega izvoza v tretje države v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Zato je za obdobje preiskave v zvezi s pregledom uporabila javno dostopne informacije, kot so kitajski statistični podatki o izvozu, navedeni v podatkovni zbirki Global Trade Atlas (GTA), ter pridobila podatke o količinah in vrednostih izvoza nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz jekla.

(117)

Glede na statistične podatke o kitajskem izvozu, navedene v podatkovni zbirki GTA, je povprečna izvozna cena na ravni FOB iz Kitajske v druge države znašala 660 EUR/tono, po prilagoditvi ceni franko tovarna (prilagoditvi stroškom pomorskega in notranjega prevoza ter raztovarjanja) pa 626 EUR/tono.

(118)

Povprečna izvozna cena, ugotovljena v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, je bila za več kot 100 % nižja od normalne vrednosti, določene v oddelku 3.4.4. Zato se je štelo, da bodo kitajski proizvajalci izvozniki v primeru razveljavitve veljavnih ukrepov v Unijo verjetno začeli prodajati po cenah, ki so nižje od ugotovljene normalne vrednosti.

3.4.6.2   Proizvodna in prosta zmogljivost v LRK

(119)

Ker proizvajalci izvozniki iz LRK niso sodelovali, je Komisija svoje ugotovitve glede zmogljivosti drugih proizvajalcev izvoznikov utemeljila na dostopnih dejstvih ter se oprla na informacije iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa in druge razpoložljive vire.

(120)

Leta 2020 je Kitajska proizvedla 56,5 % surovega jekla na svetovni ravni, leta 2019 pa 53,3 % (65). V izjavi z 88. zasedanja Odbora OECD za jeklo, izdani septembra 2020, je navedeno, da so se „kljub negativnemu globalnemu šoku na področju povpraševanja proizvodnja in zaloge na Kitajskem v primerjavi s prejšnjim letom bistveno povečale“. Odbor za jeklo je z zaskrbljenostjo opozoril „na odstopanje od svetovnega trenda na Kitajskem, kjer je bila proizvodnja jekla v prvi polovici leta 2020 rekordna in kjer so zaloge dosegle zgodovinsko visoke ravni. Zaradi tega gibanja obstaja tveganje, da bo presežna ponudba na Kitajskem še povečala svetovna neravnovesja, ki so posledica šokov na področju povpraševanja, do katerih je prišlo zaradi pandemije COVID-19.“ Trend nenehnega povečevanja zmogljivosti za proizvodnjo jekla na Kitajskem so dodatno podprle „izrazita omilitev kreditnih pogojev“ in vse večje naložbe velikih proizvajalcev jekla, medtem ko so manjši akterji še vedno izključeni iz sistema nadzora zmogljivosti. Tudi v nedavnem poročilu OECD iz februarja 2021 so bile ugotovljene vse večje presežne zmogljivosti za proizvodnjo jekla po vsem svetu, ki jih spodbujajo azijske države, vključno s Kitajsko (66).

(121)

Kitajska vlada ima za svojo jeklarsko industrijo ambiciozne načrte (67), saj želi odstraniti zastarele obrate in nekonkurenčne družbe s previsokimi stroški ter se osredotočiti na krepitev in spodbujanje proizvajalcev jekla, ki delujejo v skladu z vladnimi politikami in prednostnimi nalogami. Namen je očistiti industrijo, okrepiti vodilne akterje in odstraniti tiste, ki niso dovolj uspešni ali ne delujejo v skladu z vladnimi prednostnimi nalogami (ali se jim ne prilagajajo). Cilj je vzgojiti „novo generacijo vodilnih industrijskih akterjev“. To se izvaja s politikami, kot so sistem zamenjav zmogljivosti in zamenjave terjatev v lastniške deleže, ki državi omogočajo precejšnjo diskrecijsko pravico pri poslovanju posameznih podjetij. Osnovni namen je povečati zmogljivosti „izbranih“ akterjev, ki so zelo uspešni proizvajalci in ki delujejo v skladu s trenutnimi cilji vlade na področju jeklarske industrije.

(122)

V skladu z informacijami iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa je bila celotna kitajska zmogljivost za proizvodnjo nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla ocenjena na več kot 345 milijonov ton, proizvodnja in kitajska potrošnja pa sta bili vsaka posebej ocenjeni na 314 milijonov ton v letu 2020. Na tej podlagi je bila prosta zmogljivost na Kitajskem v letu 2020 ocenjena na 31 milijonov ton, kar velja za prosto zmogljivost v obdobju preiskave v zvezi s pregledom in je skoraj enako celotni potrošnji Unije na prostem trgu (približno 35 milijonov ton) v navedenem obdobju.

(123)

Upad kitajskega povpraševanja po jeklu na začetku leta 2021 je in bo ključno gonilo za povečanje obsega izvoza. Zaradi posledičnega neravnovesja med zmogljivostmi in povpraševanjem bodo proizvajalci verjetno pod večjim pritiskom, da izvažajo. Kitajske zmogljivosti so v primerjavi z dejanskimi potrebami kitajskega gospodarstva prevelike.

(124)

Poleg tega je eden od glavnih trgov, tj. trg ZDA, zaščiten s protidampinškimi ukrepi za izdelek, ki se pregleduje, kar zmanjšuje dostop kitajskih proizvajalcev izvoznikov.

(125)

Na podlagi tega je verjetno, da bodo kitajski proizvajalci v primeru izteka ukrepov svoje proste zmogljivosti usmerili na trg Unije v velikih količinah po dampinških cenah.

3.4.6.3   Privlačnost trga Unije

(126)

Trg Unije je med največjimi trgi nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz jekla na svetu. Kitajski trg ne more absorbirati presežne jeklarske zmogljivosti, večji trgi tretjih držav pa so za kitajski izvoz zaprti, ker so navedene države proti LRK uvedle protidampinške, zaščitne ali druge varovalne ukrepe (68). Poleg tega so ravni cen v Uniji (povprečna cena, ki jo je industrija Unije zaračunavala v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, je znašala 734 EUR/tono) višje od povprečne cene, ki so jo kitajski proizvajalci izvozniki zaračunavali preostalemu svetu (714 EUR/tono na ravni CIF). Ker so vroče valjani ploščati izdelki, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 200, cenovno zelo občutljivi, bi imeli kitajski izvozniki v primeru izteka ukrepov močno spodbudo, da svoj izvoz usmerijo v Unijo.

(127)

Vložnik je v svojem zahtevku trdil, da zaščitni ukrepi Unije za jeklo, ki se uporabljajo za izdelek, ki se pregleduje, ne bodo zadostovali za zaščito trga Unije pred znatnim uvozom po dampinških cenah. Ker Kitajska za izdelek, ki se pregleduje, ni prejela nobene kvote za posamezno državo, imajo kitajski proizvajalci izvozniki dostop do velike količine preostale kvote, v okviru katere bi lahko v primeru izteka protidampinških ukrepov usmerili svoj izvoz na trg Unije. V primeru razveljavitve protidampinških ukrepov bi se obseg kitajskega izvoza v okviru preostale kvote zato verjetno znatno povečal in tako preplavil trg Unije, preden bi se začela uporabljati kakršna koli dajatev zunaj kvote v okviru zaščitnega ukrepa.

(128)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da bi bil trg Unije v primeru razveljavitve protidampinških ukrepov privlačna tarča, v katero bi LRK usmerila obstoječo prosto zmogljivost.

(129)

Po razkritju je združenje CISA trdilo, da čeprav normalna vrednost kitajskih izvoznikov temelji na dostopnih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe, ni razumno, da je skoraj dvakrat višja od stroškov proizvodnje industrije Unije.

(130)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 95 in 112, je Komisija predložila vrednosti proizvodnih dejavnikov na enoto in pojasnila metodologijo, uporabljeno za izračun normalne vrednosti. Ker proizvajalci izvozniki iz LRK niso sodelovali, so bile ugotovitve v zvezi z uvozom iz LRK sprejete na podlagi dostopnih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe, vključno s podatkovno zbirko Global Trade Atlas (GTA), da so se lahko določili neizkrivljeni stroški večine proizvodnih dejavnikov, zlasti surovin. Trditev je bila zato zavrnjena.

3.4.6.4   Sklep o verjetnosti ponovitve dampinga

(131)

Komisija je ob upoštevanju ugotovitev o prostih zmogljivostih, privlačnosti trga Unije v smislu velikosti in cen ter dejstva, da so cene, ki jih proizvajalci izvozniki iz LRK zaračunavajo tretjim državam, bistveno nižje od normalne vrednosti, sklenila, da v primeru izteka ukrepov obstaja verjetnost ponovitve dampinga.

4.   ŠKODA

4.1   Opredelitev pojmov industrija Unije in proizvodnja Unije

(132)

Po navedbah vložnika je podobni izdelek v obravnavanem obdobju v Uniji proizvajalo 21 proizvajalcev. Ti pomenijo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(133)

Celotna proizvodnja Unije izdelka, ki se pregleduje, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila določena na približno 70 milijonov ton. Komisija je to količino določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij v zvezi z industrijo Unije, kot so informacije iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa in izpolnjenega makro vprašalnika, ki ga je predložilo združenje EUROFER. Kot je navedeno v uvodni izjavi 13, so proizvajalci Unije, vključeni v vzorec, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljali 29 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

4.2   Potrošnja Unije

(134)

Izdelek, ki se pregleduje, velja za osnovni material za proizvodnjo različnih izdelkov z dodano vrednostjo na koncu proizvodne verige, začenši s hladno valjanimi izdelki. Ker je industrija Unije večinoma vertikalno integrirana in proizvaja tako izdelek, ki se pregleduje, kot izdelke na koncu proizvodne verige, sta bila zaprti in prosti trg po potrebi analizirana ločeno.

(135)

Razlikovanje med zaprtim in prostim trgom je za analizo škode pomembno, ker izdelki, namenjeni zaprtemu trgu, niso izpostavljeni neposredni konkurenci uvoženih izdelkov, morebitne transferne cene pa se določajo znotraj skupin v skladu z različnimi cenovnimi politikami. Nasprotno pa je proizvodnja, namenjena prostemu trgu, v neposredni konkurenci z uvozom zadevnega izdelka, cene pa se določajo v skladu s tržnimi pogoji. Poleg tega celoten prosti trg vključuje prodajo proizvajalcev Unije nepovezanim strankam in prodajo povezanim družbam, ki ni namenjena za lastne potrebe.

(136)

Da bi lahko Komisija čim celoviteje ponazorila industrijo Unije, je pridobila podatke za celotno dejavnost podobnega izdelka in določila, ali je proizvodnja namenjena za zaprti ali prosti trg. Komisija je ugotovila, da je bilo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom približno 60 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji namenjene zaprtemu trgu.

(137)

Komisija je potrošnjo na prostem trgu Unije določila na podlagi (a) prodaje vseh znanih proizvajalcev v Uniji na trgu Unije, navedene v makro vprašalniku, ki ga je izpolnilo združenje EUROFER, in (b) uvoza iz vseh tretjih držav v Unijo v skladu z Eurostatovimi podatki. Potrošnja na zaprtem trgu Unije je bila določena na podlagi uporabe za lastne potrebe in prodaje vseh znanih proizvajalcev Unije na trgu Unije za lastne potrebe, navedene v makro vprašalniku, ki ga je izpolnilo združenje EUROFER.

(138)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v tisočih tonah)

 

2018

2019

2020

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Potrošnja na prostem trgu

34 533

32 411

27 899

34 869

Indeks

100

94

81

101

Potrošnja na zaprtem trgu

45 289

42 011

36 989

40 424

Indeks

100

93

82

89

Celotna potrošnja Unije

79 822

74 422

64 888

75 293

Indeks

100

93

81

94

Vir: Eurostat in makro vprašalnik, ki ga je izpolnilo združenje EUROFER.

(139)

Celotna potrošnja Unije se je leta 2019 zmanjšala za 7 %, leta 2020 pa je zaradi upada povpraševanja, ki ga je povzročila pandemija COVID-19, močno upadla za dodatnih 12 %. Zaradi ponovnega povečanja povpraševanja po jeklu v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je temu zmanjšanju sledilo dobro okrevanje, vendar je bila raven potrošnje še vedno za 6 % nižja od ravni iz leta 2018.

(140)

Potrošnja na prostem trgu se je gibala podobno kot celotna potrošnja Unije. V letu 2020 se je močno zmanjšala, in sicer za 19 %, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa si je krepko opomogla in celo za 1 % presegla raven iz leta 2018.

(141)

Potrošnja na zaprtem trgu se je gibala skoraj enako kot celotna potrošnja Unije, saj se je v letu 2020 močno zmanjšala, in sicer za 18 %, si nato opomogla, vendar dosegla le 89 % ravni iz leta 2018.

(142)

Na splošno se je celotna potrošnja Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala za 6 %.

4.3   Uvoz iz zadevne države

4.3.1    Obseg in tržni delež uvoza iz zadevne države

(143)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Tržni delež uvoza je bil določen na podlagi primerjave obsega uvoza in potrošnje Unije na prostem trgu, kot je navedena v preglednici 2 zgoraj.

(144)

Uvoz iz zadevne države v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 3

Obseg uvoza (v tisočih tonah), tržni delež in cene (v EUR/tono)

 

2018

2019

2020

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Obseg uvoza iz LRK

1,7

0,5

0,3

28,7

Tržni delež

0,0  %

0,0  %

0,0  %

0,1  %

Izvozne cene LRK

1 674

3 177

2 482

664

Indeks

100

190

148

40

Vir: Eurostat in makro vprašalnik, ki ga je izpolnilo združenje EUROFER.

(145)

Po uvedbi ukrepov leta 2017 se je obseg uvoza iz Kitajske zmanjšal na neznatno raven, pri čemer je bil tržni delež leta 2018 zanemarljiv, saj je znašal 0,002 %. Med letoma 2018 in 2020 se je obseg uvoza še dodatno zmanjšal. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom, natančneje aprila 2021, se je obseg uvoza iz LRK vendarle povečal v primerjavi z nizkimi ravnmi iz prejšnjih treh let. Tržni delež je sicer ostal zelo majhen in znašal 0,1 %.

(146)

Kitajske uvozne cene, ki jih je sporočil Eurostat, so bile v letih 2018, 2019 in 2020 izjemno visoke, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa so se močno znižale. Izjemno visoke uvozne cene v obdobju 2018–2020 so verjetno povezane z dejstvom, da je Kitajska v Unijo izvozila zanemarljivo količino, ki se ne more šteti za zanesljivo.

(147)

Komisija je menila, da kitajske uvozne cene, ki jih je v zvezi z obravnavanim obdobjem sporočil Eurostat, zaradi zelo majhnega obsega uvoza iz LRK v navedenem obdobju niso reprezentativne povprečne cene vroče valjanih ploščatih izdelkov in da jih ni mogoče uporabiti za oblikovanje smiselnih ali ustreznih sklepov.

(148)

Uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz drugih tretjih držav se je gibal na naslednji način:

Preglednica 4

Uvoz iz tretjih držav

Država

 

2018

2019

2020

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Vse tretje države skupaj, razen LRK

Obseg (v tisočih tonah)

7 997

7 225

5 879

9 635

 

Indeks

100

90

74

120

 

Tržni delež

23  %

22  %

21  %

28  %

 

Povprečna cena (v EUR/tono)

532

482

428

765

 

Indeks

100

90

80

144

Vir: Eurostat.

(149)

Celotni uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz tretjih držav, ki ne vključujejo zadevne države, se je med letoma 2018 in 2020 zmanjšal za 26 %, leta 2021 pa se je močno povečal in dosegel 28-odstotni tržni delež, kar je 20 % več kot leta 2018. Na splošno Unija vroče valjane ploščate izdelke uvaža iz več kot 40 držav po vsem svetu. Med pet največjih izvoznikov vroče valjanih ploščatih izdelkov v EU so se v obdobju preiskave v zvezi s pregledom uvrščali Rusija, Indija, Turčija, Egipt in Tajvan, ki so predstavljali 18 % prostega trga Unije in 65 % celotnega uvoza vroče valjanih ploščatih izdelkov. Kar zadeva posamezne države, je bila največja izvoznica Rusija s 5,8-odstotnim tržnim deležem, tržni delež drugih štirih držav pa je znašal od 2 % do 4 %. Nobena druga država nima tržnega deleža, ki bi presegal 2 %. Kar zadeva protidampinške ukrepe zoper največje izvoznike, se ti trenutno uporabljajo za uvoz iz Rusije (69) in Turčije (70).

4.4   Gospodarski položaj industrije Unije

4.4.1    Splošne pripombe

(150)

Ocena gospodarskega položaja industrije Unije je vključevala vrednotenje vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(151)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 13, je bilo za oceno gospodarskega položaja industrije Unije uporabljeno vzorčenje.

(152)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Komisija je makroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov, ki jih je zagotovili vložnik in se nanašajo na vse proizvajalce Unije. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(153)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(154)

Mikroekonomski kazalniki so povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(155)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 136 in 137, je Komisija, da bi čim celoviteje ponazorila industrijo Unije, pridobila podatke o celotni proizvodnji podobnega izdelka in določila, ali je proizvodnja namenjena za zaprti ali prosti trg. Kjer je bilo ustrezno in mogoče, je Komisija kazalnike škode, povezane s prostim in zaprtim trgom, analizirala ločeno.

4.4.2    Makroekonomski kazalniki

4.4.2.1   Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(156)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

 

2018

2019

2020

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Obseg proizvodnje (v tisočih tonah)

75 626

70 920

61 096

69 531

Indeks

100

94

81

92

Proizvodna zmogljivost (v tisočih tonah)

90 923

92 584

91 965

93 249

Indeks

100

102

101

103

Izkoriščenost zmogljivosti

83  %

77  %

66  %

75  %

Indeks

100

92

80

90

Vir: makro vprašalnik, ki ga je izpolnilo združenje EUROFER.

(157)

Proizvodnja industrije Unije se je gibala podobno kot celotna potrošnja Unije, saj se je v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšala za približno 8 %, pri čemer se je znatno zmanjšala leta 2020, sledilo pa je okrevanje zaradi ponovnega povečanja povpraševanja po jeklu v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(158)

Medtem ko se je proizvodna zmogljivost industrije Unije v obravnavanem obdobju nekoliko povečala, in sicer za 3 %, je izkoriščenost zmogljivosti sledila enakemu negativnemu trendu kot proizvodnja in potrošnja ter se med letom 2018 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom zmanjšala za 10 %.

4.4.2.2   Obseg prodaje in tržni delež

(159)

Obseg prodaje industrije Unije in tržni delež na prostem trgu sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 6

Obseg prodaje in tržni delež na prostem trgu (v tisočih tonah)

 

2018

2019

2020

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Prodaja na prostem trgu

26 534

25 185

22 020

25 205

Indeks

100

95

83

95

Tržni delež

77 %

78 %

79 %

72 %

Indeks

100

101

104

99

Vir: makro vprašalnik, ki ga je izpolnilo združenje EUROFER.

(160)

Obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije se je v obravnavanem obdobju gibal enako kot potrošnja. Med letoma 2018 in 2020 se je iz razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi 139, zmanjšal, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa ponovno povečal. Kljub ponovnemu povečanju v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa je ostal pod ravnmi iz leta 2018.

(161)

V obravnavanem obdobju se je tržni delež industrije Unije v smislu potrošnje Unije med letoma 2018 in 2020 nekoliko povečal, in sicer s 77 % na 79 %, med letom 2020 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom pa zmanjšal na 72 %, tj. za 7 odstotnih točk. Kot je prikazano v preglednici 4, je to zmanjšanje mogoče pojasniti z dejstvom, da se je tržni delež uvoza iz tretjih držav med letom 2020 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom povečal za 7 %, kar pojasnjuje izgubo deleža industrije Unije na prostem trgu.

Preglednica 7

Obseg za lastne potrebe na trgu Unije in tržni delež (v tisočih tonah)

 

2018

2019

2020

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Obseg za lastne potrebe na trgu Unije

45 289

42 011

36 989

40 424

Indeks

100

93

82

89

Celotna proizvodnja industrije Unije

75 626

70 920

61 096

69 531

Delež količin za lastne potrebe glede na celotno proizvodnjo

59,9  %

59,2  %

60,5  %

58,1  %

Vir: makro vprašalnik, ki ga je izpolnilo združenje EUROFER.

(162)

Obseg industrije Unije za lastne potrebe (sestavljen iz uporabe in prodaje na trgu Unije za lastne potrebe) se je med letoma 2018 in 2020 zmanjšal za 18 %, leta 2021 pa povečal za 7 odstotnih točk, kar pomeni, da se je v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšal za 11 %, in sicer s približno 45 milijonov ton na 40 milijonov ton od začetka do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom. Na splošno je bil trend na zaprtem in prostem trgu enak. Komisija je zato sklenila, da razvoj zaprtega trga ni bistveno vplival na uspešnost industrije Unije na prostem trgu.

(163)

Delež industrije Unije na zaprtem trgu (izražen kot odstotek celotne proizvodnje) je v obravnavanem obdobju ostal razmeroma stabilen, saj je znašal od 58,1 % do 60,5 %.

4.4.2.3   Rast

(164)

Zaradi zmanjšanja potrošnje in proizvodnje je industrija Unije zabeležila izgubo obsega prodaje in tržnega deleža na prostem trgu. Na splošno industrija Unije v obravnavanem obdobju ni beležila rasti.

4.4.2.4   Zaposlenost in produktivnost

(165)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 8

Zaposlenost in produktivnost

 

2018

2019

2020

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Število zaposlenih

41 161

38 980

36 207

38 470

Indeks

100

95

88

93

Produktivnost (v enotah/zaposlenega)

1 824

1 819

1 687

1 807

Indeks

100

100

93

99

Vir: makro vprašalnik, ki ga je izpolnilo združenje EUROFER.

(166)

Med letom 2018 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom se je število zaposlenih, vključenih v proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, gibalo v skladu z obsegom proizvodnje Unije, pri čemer se je med letoma 2018 in 2020 močno zmanjšalo ter se v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nekoliko povečalo. Na splošno se je v obravnavanem obdobju zmanjšalo za 7 %.

(167)

Produktivnost delovne sile industrije Unije, merjena kot proizvodnja (v tonah) na zaposlenega, je v obravnavanem obdobju na splošno ostala stabilna.

4.4.2.5   Višina stopnje dampinga in okrevanje po preteklem dampingu

(168)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 114, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pozitivna ugotovitev dampinga ni bila mogoča. Stopnje dampinga zato ni bilo mogoče določiti. Preiskava se je zato osredotočila na verjetnost ponovitve dampinga ob morebitni razveljavitvi protidampinških ukrepov.

(169)

Protidampinški ukrepi, uvedeni po prvotni preiskavi, so industriji Unije omogočili, da si je opomogla od preteklega dampinga, kot je razvidno iz podatkov za leto 2018. To so potrdile tudi ugotovitve Komisije v protidampinški preiskavi v zvezi z vroče valjanimi ploščatimi izdelki iz Turčije (71).

4.4.3    Mikroekonomski kazalniki

4.4.3.1   Cene in dejavniki, ki vplivajo na cene

(170)

Povprečne prodajne cene na enoto vzorčenih proizvajalcev Unije za stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 9

Prodajne cene in stroški proizvodnje v Uniji (v EUR/tono)

 

2018

2019

2020

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Povprečna prodajna cena na enoto na prostem trgu

549

509

450

734

Indeks

100

93

82

134

Proizvodni stroški na enoto

518

557

534

669

Indeks

100

108

103

129

Vir: izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(171)

Povprečne prodajne cene industrije Unije so se med letoma 2018 in 2020 znižale za 18 %, leta 2021 pa so se v primerjavi z letom 2018 močno zvišale, in sicer za 34 %. Prodajne cene na enoto so bile v obravnavanem obdobju pod vplivom hudih motenj, ki jih je povzročila pandemija COVID-19, in ponovnega povečanja povpraševanja po pandemiji. V letu 2021 so se prodajne cene na enoto nenadno znatno povečale zaradi velikega povpraševanja po jeklu, omejene ponudbe in zvišanja proizvodnih stroškov.

(172)

Proizvodni stroški na enoto so se v zadevnem obdobju zvišali za 29 %. Medtem ko so se leta 2019 proizvodni stroški zvišali, pa so se prodajne cene na enoto znižale. Industrija Unije višjih proizvodnih stroškov ni mogla prenesti v prodajno ceno zaradi velikega obsega dampinškega uvoza iz Turčije, ki je nižal cene. V letu 2020 so se znižali tako proizvodni stroški kot tudi prodajne cene, pri čemer pa so se proizvodni stroški znižali v manjšem obsegu. Razlog za to je bilo poslabšanje razmer na trgu med pandemijo COVID-19, zaradi katerega so se cene bistveno znižale, vpliv na proizvodne stroške pa je bil manjši. Proizvodni stroški na enoto so se leta 2021 zvišali zaradi skokovitega zvišanja cen energentov in surovin. Vendar se je zaradi okrevanja po pandemiji COVID-19 povpraševanje močno povečalo, posledično pa so se bistveno zvišale tudi cene (za več kot 50 % med letom 2020 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom), celo bolj kot proizvodni stroški v istem obdobju.

4.4.3.2   Stroški dela

(173)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 10

Povprečni stroški dela na zaposlenega

 

2018

2019

2020

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Povprečni stroški dela na zaposlenega (v EUR/ekvivalent polnega delovnega časa)

64 164

69 352

69 748

78 444

Indeks

100

108

109

122

Vir: izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(174)

Povprečni stroški dela so se v obravnavanem obdobju zvišali za 22 %. Medtem ko se je število zaposlenih v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v primerjavi z letom 2018 zmanjšalo, so se povprečni stroški dela na zaposlenega zvišali.

4.4.3.3   Zaloge

(175)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 11

Zaloge

 

2018

2019

2020

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Končne zaloge (v tonah)

631 608

533 200

390 880

522 405

Indeks

100

84

62

83

Končne zaloge kot delež proizvodnje

5,0  %

4,5  %

3,8  %

4,6  %

Indeks

100

90

76

92

Vir: izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(176)

V obravnavanem obdobju so se zaloge vroče valjanih ploščatih izdelkov industrije Unije stalno zmanjševale, pri čemer so leta 2020 močno upadle, kar je mogoče pripisati učinkom pandemije COVID-19, in se leta 2021 ponovno povečale. Za industrijo vroče valjanih ploščatih izdelkov v Uniji so značilne (enomesečne, trimesečne, enoletne) okvirne pogodbe med proizvajalci in strankami, v katerih so določene količine in cene. Te okvirne pogodbe se izvajajo prek nabavnih nalogov glede na potrebe strank. Tako lahko industrija Unije načrtuje svojo proizvodnjo in zaloge. V skladu s tem in kot je bilo ugotovljeno tudi v prvotni preiskavi, se zaloge ne štejejo za pomemben kazalnik škode za to industrijo, saj večino vrst podobnega izdelka proizvaja industrija Unije na podlagi posebnih naročil uporabnikov.

4.4.3.4   Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala

(177)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 12

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

 

2018

2019

2020

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Dobičkonosnost prodaje na prostem trgu Unije (v odstotkih prihodkov od prodaje)

8,4

–7,2

–18,0

14,1

Indeks

100

–86

– 214

168

Denarni tok (v EUR)

496 319 788

–6 211 922

– 130 468 840

645 183 908

Indeks

100

–1,3

–26

130

Naložbe (v EUR)

216 927 207

433 154 031

181 406 902

394 535 083

Indeks

100

200

84

182

Donosnost naložb

9,1  %

–6,0  %

–13,3  %

17,4  %

Indeks

100

–66

– 146

191

Vir: zpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(178)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka na prostem trgu Unije izrazila kot delež prihodkov od navedene prodaje.

(179)

Dobičkonosnost je v obravnavanem obdobju nihala, na splošno pa se je v navedenem obdobju povečala za 5,7 odstotne točke. Po uvedbi ukrepov leta 2017 si je industrija opomogla in v letu 2018 zabeležila dobiček. V letu 2019 je zabeležila izgubo, na vrhuncu pandemije leta 2020 pa je bila dobičkonosnost najnižja, in sicer –18-odstotna, vendar se je leta 2021 močno povečala in dosegla 14,1 %. Po uvedbi ukrepov proti LRK leta 2017 se je obseg dampinškega uvoza po nizkih cenah iz Turčije hitro povečal, kar pojasnjuje padec dobičkonosnosti leta 2019. Te razmere zmanjšane dobičkonosnosti so se nato še zaostrile zaradi pretresov, ki jih je leta 2020 povzročila svetovna pandemija, kot so motnje v dobavni verigi in manjša poraba jekla. Zaradi skokovitega porasta povpraševanja po jeklu in zvišanja prodajnih cen je bila raven dobičkonosnosti leta 2021 zelo visoka, navedeno leto pa je bilo za industrijo Unije izjemno.

(180)

Neto denarni tok pomeni sposobnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Neto denarni tok se je gibal podobno kot dobičkonosnost: izrazitemu padcu v letih 2019 in 2020 je sledilo močno povečanje v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(181)

Med letom 2018 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom so se naložbe povečale za 82 %. Na splošno je bila porazdelitev naložbenih tokov v obravnavanem obdobju bimodalna: naložbe so se leta 2019 močno povečale, se leta 2020 zmanjšale, leta 2021 pa ponovno povečale. Naložbe so bile večinoma namenjene izboljšanju kakovosti in zmanjšanju vpliva proizvodnje na okolje.

(182)

Donosnost naložb je dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Donosnost naložb se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v primerjavi z letom 2018 bistveno izboljšala. V obravnavanem obdobju se je namreč povečala za 8,3 odstotne točke. Gibala se je podobno kot dobičkonosnost: izrazitemu padcu v letih 2019 in 2020 je sledilo močno povečanje v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(183)

Sposobnost vzorčenih proizvajalcev Unije za zbiranje kapitala se v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni spremenila, saj je prišlo do hitrega okrevanja po pandemiji.

4.5   Sklep o škodi

(184)

Po uvedbi protidampinških ukrepov v zvezi z uvozom vroče valjanih ploščatih izdelkov iz Kitajske leta 2017 se je obseg uvoza iz Kitajske zmanjšal in v obravnavanem obdobju ostal pod ravnjo de minimis, kar je industriji Unije omogočilo, da je začela odpravljati škodljive učinke dampinškega uvoza iz Kitajske in si do konca leta 2018 opomogla, kot je potrdila Komisija v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/1100 v zvezi z uvozom vroče valjanih ploščatih izdelkov s poreklom iz Turčije (72). Vendar se je gospodarsko okrevanje industrije Unije nenadoma ustavilo in trend okrevanja obrnil leta 2019, ko je morala industrija Unije začeti tekmovati z večjim obsegom dampinškega uvoza po nizkih cenah iz Turčije in bila prisiljena določiti cene, nižje od stroškov, da bi ohranila svoj tržni delež, zaradi česar je utrpela znatno škodo (73). Komisija je julija 2021 uvedla dokončne ukrepe proti Turčiji, pri čemer se je zaradi različnih dejavnikov, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 179, gospodarski položaj industrije Unije izboljšal in do konca leta 2021 postal podoben tistemu iz leta 2018. Zato se v obdobju preiskave v zvezi s pregledom industrija Unije ni več štela za oškodovano.

(185)

Natančneje, skoraj vsi kazalniki škode, zlasti proizvodnja, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje in prodajne cene, zaposlenost in produktivnost, dobiček, denarni tok in donosnost naložb, so v obravnavanem obdobju sledili podobnemu trendu. Za ta trend so bili značilni zmanjšanje v letu 2019, še izrazitejše zmanjšanje v letu 2020, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa ponovno povečanje na ravni, podobne tistim z začetka obravnavanega obdobja, in sicer iz leta 2018. Razlog za ta neenakomeren trend je predvsem sovpadanje znatnega obsega dampinškega uvoza vroče valjanih ploščatih izdelkov po nizkih cenah iz Turčije in edinstvene dinamike, ki je bila posledica pandemije COVID-19. Zaprtja in prekinitve industrijskih dejavnosti so v letu 2020 pripeljali do izjemno nizke ravni potrošnje in nizke ravni povpraševanja po jeklu, leta 2021, tj. med okrevanjem po pandemiji COVID-19, pa so se ravni povpraševanja po jeklu in cen jekla močno zvišale, kar je med drugim povzročilo izjemno visoke dobičke jeklarske industrije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(186)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(187)

Vseeno kazalnikov ni mogoče analizirati brez upoštevanja izjemno ugodnih razmer na trgu jekla v letu 2021. Vendar sta leta 2020 upočasnitev industrijske dejavnosti, ki jo je povzročila pandemija, in posledično zmanjšanje povpraševanja po jeklu povzročila resen upad uspešnosti jeklarske industrije in svetovnega gospodarstva na splošno. Leta 2021 so se zaradi ponovnega povečanja povpraševanja močno povečali tudi poraba jekla in njegove cene.

5.   VERJETNOST PONOVITVE ŠKODE

(188)

Komisija je v uvodni izjavi 186 pojasnila, da industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode. Po drugi strani pa je Komisija, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 131, sklenila, da bi se damping brez protidampinških ukrepov verjetno ponovil. Zato je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ocenila, ali v primeru izteka ukrepov obstaja verjetnost ponovitve škode, ki jo je povzročil dampinški uvoz iz LRK.

(189)

V zvezi s tem je Komisija proučila proizvodno in prosto zmogljivost na Kitajskem, privlačnost trga Unije, verjetne ravni cen uvoza iz Kitajske brez protidampinških ukrepov ter njihov vpliv na industrijo Unije.

5.1   Proizvodna in prosta zmogljivost v LRK

(190)

Kot je opisano v uvodni izjavi 122, imajo proizvajalci na Kitajskem precejšnjo prosto zmogljivost. Kitajska prosta zmogljivost po ocenah namreč ustreza 89 % obsega potrošnje na prostem trgu EU. Ta prosta zmogljivost bi se lahko v primeru izteka ukrepov uporabila za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, za izvoz v Unijo. Poleg tega, kot je navedeno v uvodni izjavi 123, upad kitajskega povpraševanja po jeklu je in bo ključno gonilo povečanja obsega izvoza. Zaradi posledičnega neravnovesja med zmogljivostmi in povpraševanjem na Kitajskem bodo kitajski proizvajalci verjetno pod večjim pritiskom, da izvažajo.

(191)

Poleg tega je eden od glavnih trgov, tj. trg ZDA, zaščiten s protidampinškimi ukrepi za izdelek, ki se pregleduje, kar zmanjšuje dostop kitajskih proizvajalcev.

5.2   Privlačnost trga Unije

(192)

Kot je opisano v uvodni izjavi 126, je trg Unije med največjimi trgi nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz jekla na svetu. Kitajski trg ne more absorbirati presežne jeklarske zmogljivosti, večji trgi tretjih držav pa so za kitajski izvoz zaprti, ker so navedene države proti LRK uvedle protidampinške, zaščitne ali druge varovalne ukrepe. Poleg tega so cene v Uniji višje od povprečne cene, ki jo kitajski izvozniki zaračunavajo preostalemu svetu. Trg Unije bi bil torej v primeru razveljavitve protidampinških ukrepov privlačna tarča, v katero bi LRK usmerila obstoječo prosto zmogljivost.

(193)

Po razkritju je združenje CISA izpodbijalo sklepe v zvezi s privlačnostjo trga Unije, pri čemer je trdilo, da se kitajska jeklarska industrija zanaša na domači trg in da je kitajska domača potrošnja desetkrat večja od tega segmenta prostega trga EU. Poudarilo je tudi, da od 1. avgusta 2021 nekateri izdelki iz jekla, vključno z vroče valjanim ploščatim jeklom, niso več upravičeni do izvoznih rabatov v zvezi z DDV, kar odvrača izvoz in kitajsko proizvodnjo jekla preusmerja v kitajsko domačo industrijo.

(194)

Komisija je priznala, da je kitajska domača potrošnja vroče valjanih ploščatih izdelkov znatno večja kot na prostem trgu EU, vendar imajo proizvajalci na Kitajskem, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 190, precejšnje neizkoriščene zmogljivosti, ki jih ne morejo uporabiti na domačem trgu. Kitajskim proizvajalcem torej nič ne preprečuje, da v primeru izteka ukrepov to prosto zmogljivost uporabijo za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, za izvoz v Unijo. Poleg tega, kot je navedeno v uvodni izjavi 123, upad kitajskega povpraševanja po jeklu je in bo ključno gonilo povečanja obsega izvoza. Zaradi posledičnega neravnovesja med proizvodno zmogljivostjo in povpraševanjem na Kitajskem bodo kitajski proizvajalci verjetno pod večjim pritiskom, da izvažajo. V zvezi z domnevno spremembo sistema DDV je Komisija ugotovila, da združenje CISA ni predložilo nobenih dokazov, ki bi podpirali trditev, da bi sprememba rabatov v zvezi z DDV povzročila ali bo povzročila kakršne koli znatne spremembe v izvoznem ravnanju kitajskih proizvajalcev. Zato je Komisija to trditev zavrnila kot neutemeljeno.

5.3   Verjetne kitajske uvozne cene in vpliv na industrijo Unije

(195)

Komisija je ob upoštevanju majhnega obsega uvoza iz LRK od leta 2018 do leta 2021 sklenila, da se na uvozne cene, ki jih je sporočil Eurostat, ni mogoče zanesti za določitev verjetnih uvoznih cen vroče valjanih ploščatih izdelkov iz Kitajske v primeru odsotnosti protidampinških ukrepov. Namesto tega je kot reprezentativen približek upoštevala cene izvoza iz LRK v vse tretje države razen Unije (v nadaljnjem besedilu: preostali svet).

(196)

Kot je opisano v uvodni izjavi 117, je Komisija ugotovila, da je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kitajska izvozna cena (na ravni FOB) pri izvozu v preostali svet v povprečju znašala 660 EUR/tono. Da bi določila verjetno ceno, po kateri bi kitajski izvoz prispel na mejo Unije, je Komisija navedeni ceni prištela stroške zavarovanja in prevoza. Ker kitajski proizvajalci izvozniki niso sodelovali, je Komisija kot najboljša dostopna dejstva uporabila stroške iz prvotne preiskave, tj. 52 EUR/tono ali 7,9 % cene/tono. Zato je sklenila, da bi verjetna uvozna cena CIF kitajskega izvoza vroče valjanih ploščatih izdelkov v Unijo brez ukrepov znašala največ 712 EUR/tono.

(197)

Ker so bili zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov uporabljeni statistični podatki, je bilo mogoče določiti le povprečno ceno zelo različnih vrst izdelkov na tono. Komisija zaradi pomanjkanja informacij na ravni vrste izdelka torej ni mogla natančno izračunati nelojalnega nižanja prodajnih cen in se je morala omejiti na primerjavo povprečnih cen na tono.

(198)

Tako določena kitajska izvozna cena je bila primerjana s tehtanimi povprečnimi prodajnimi cenami v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, ki so jih vzorčeni proizvajalci Unije zaračunavali strankam na trgu Unije in so bile prilagojene na raven cene franko tovarna.

(199)

Cene so bile primerjane na isti ravni trgovanja, rezultat primerjave pa je bil po analogiji z natančno metodologijo za izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen izražen kot odstotek teoretičnih prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Izkazalo se je, da bi kitajski izvoz v Unijo povprečne prodajne cene industrije Unije v povprečju nelojalno znižal za približno 8 %.

(200)

Vroče valjani ploščati izdelki so cenovno zelo občutljivi, kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi v zvezi z uvozom vroče valjanih ploščatih izdelkov iz Kitajske in tudi v preiskavi v zvezi z enakim izdelkom iz Turčije, pa imajo lahko tudi precej nizke ravni nelojalnega nižanja prodajnih cen v kombinaciji z velikimi količinami znaten in takojšen vpliv na uspešnost industrije Unije (74). V obeh navedenih preiskavah so stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen, nižje od 5 %, industrijo Unije prisilile, da je prodajne cene znižala (ali izgubila tržni delež) do te mere, da je kratkoročno utrpela znatno škodo.

(201)

Ker je industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom komaj okrevala po turbulentnem in gospodarsko težkem obdobju, ki je zajemalo pandemijo COVID-19 in v katerem so se nakopičile izgube, je njen položaj še vedno nestabilen. Zato je zelo verjetno, da bi ponovna pojavitev večjega obsega dampinškega uvoza po nizkih cenah iz Kitajske, ki bi nelojalno nižal prodajne cene Unije, znatno negativno vplivala na uspešnost industrije Unije, zlasti v smislu proizvodnje, obsega prodaje, prodajnih cen, dobičkonosnosti in potreb po naložbah, ter torej ponovno povzročila znatno škodo.

(202)

Po razkritju je združenje CISA izpodbijalo izbiro obdobja, obravnavanega za analizo škode. Trdilo je, da so bili zaradi dampinškega uvoza vroče valjanih ploščatih izdelkov v povečanem obsegu iz Turčije leta 2019, upočasnitve gospodarske rasti zaradi COVID-19 in hitrega okrevanja po pandemiji dokazi, ki so bili podlaga za analizo dampinga in škode, izkrivljeni. Trdilo je tudi, da bi morala Komisija analizirati drugačno obdobje, in predlagala preučitev daljšega obdobja, ki bi zajemalo eno ali dve leti pred obravnavanim obdobjem (2016–2018) in po OPP (2022).

(203)

Komisija je to trditev zavrnila. Opozorila je, da so bili različni elementi, ki jih je združenje CISA navedlo kot elemente, ki bi lahko v obravnavanem obdobju izkrivljali dokaze, priznani in skrbno proučeni v analizi škode, ki jo je izvedla Komisija. Komisija je nadalje ugotovila, da bi bili isti elementi še vedno prisotni, tudi če bi se upoštevalo daljše obdobje pred obdobjem preiskave v zvezi s pregledom, kot je predlagalo združenje CISA. V zvezi z obdobjem preiskave v zvezi s pregledom je Komisija opozorila, da se v skladu s členom 6(1) osnovne uredbe „določi obdobje preiskave, ki v primeru dampinga običajno pokriva obdobje najmanj šest mesecev neposredno pred začetkom postopka. Informacije, ki se nanašajo na obdobje, ki sledi obdobju preiskave, se običajno ne upoštevajo.“ V skladu z ustaljeno sodno prakso od Komisije ni mogoče zahtevati, da v svoje izračune vključi dejavnike, ki se nanašajo na obdobje po obdobju preiskave, razen če ti dejavniki razkrivajo nov razvoj dogodkov, zaradi katerega je predlagana protidampinška dajatev očitno neprimerna (75). Enaka utemeljitev bi se morala po analogiji uporabljati za preiskave v zvezi s pregledom, začete v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. Združenje CISA ni predložilo nobenih dokazov, ki bi kazali, da je bila zaradi razvoja dogodkov, ki je sledil obdobju preiskave v zvezi s pregledom, ponovna uvedba dajatve očitno neprimerna.

5.4   Zaključek

(204)

Na podlagi zgoraj navedenega se sklene, da bi se brez ukrepov najverjetneje močno povečal dampinški uvoz iz LRK po škodljivih cenah, znatna škoda pa bi se zato verjetno ponovila.

6.   INTERES UNIJE

(205)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na proučitvi vseh različnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

6.1   Interes industrije Unije

(206)

Industrija Unije se nahaja v 15 državah članicah (Avstriji, Belgiji, na Češkem, Finskem, v Franciji, Italiji, na Madžarskem, v Nemčiji, na Nizozemskem, Poljskem, Portugalskem, v Romuniji, na Slovaškem, v Sloveniji in Španiji). V zvezi z izdelkom, ki se pregleduje, zaposluje več kot 38 000 delavcev.

(207)

Brez ukrepov industrija Unije ne bo več zaščitena pred verjetnim povečanjem dampinškega uvoza iz Kitajske, kar bo povzročilo znatno škodo. Učinek protidampinških ukrepov bo za proizvajalce Unije pozitiven, saj bodo ukrepi industriji Unije pomagali pri nadaljnjem okrevanju po preteklem dampingu. Zato je v interesu industrije Unije, da se ukrepi ohranijo.

6.1.1    Interes uporabnikov in nepovezanih uvoznikov

(208)

Komisija je stopila v stik z vsemi znanimi uporabniki in nepovezanimi uvozniki. Noben uporabnik ali nepovezani uvoznik se ni javil niti sodeloval v tej preiskavi s predložitvijo izpolnjenega vprašalnika. Ker uporabniki in nepovezani uvozniki niso sodelovali ter ker ni dokazov o nasprotnem, se šteje, da nadaljevanje ukrepov ni v nasprotju z interesi uporabnikov in uvoznikov.

(209)

Poleg tega je Komisija analizirala, ali bi lahko ukrepi proti Kitajski negativno vplivali na zanesljivost oskrbe, saj se ukrepi v zvezi z vroče valjanimi ploščatimi izdelki uporabljajo tudi proti Turčiji, Braziliji, Iranu in Rusiji. Po podatkih iz makro vprašalnika, ki ga je izpolnilo združenje EUROFER, je bila izkoriščenost zmogljivosti industrije Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom 75-odstotna, celotna proizvodna zmogljivost pa je celotno potrošnjo Unije presegala za 18 milijonov ton. Poleg tega je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom izdelek, ki se pregleduje, kljub ukrepom proti nekaterim največjim izvoznikom vroče valjanih ploščatih izdelkov v Unijo izvažalo skoraj 40 držav, kar kaže, da uvedba ukrepov ne bi vplivala na raznolikost ponudbe. Iz teh razlogov in glede na to, da uporabniki in uvozniki niso sodelovali, je Komisija sklenila, da na ravni ponudbe ni potencialnih tveganj za nadaljnje uporabnike.

(210)

Po razkritju se je združenje CISA sklicevalo na zaščitni ukrep EU za uvoz, med drugim vroče valjanih ploščatih izdelkov iz Kitajske, ki znatno omejuje možnost kitajskih proizvajalcev za izvoz vroče valjanih ploščatih izdelkov na trg EU in omejuje prostotrgovinske tokove v škodo proizvajalcev na koncu proizvodne verige in končnih uporabnikov.

(211)

Komisija je opozorila, da zadevnega zaščitnega ukrepa ni mogoče šteti za trajnega in da trenutno veljavni ukrep (76) ne vpliva na oceno verjetnosti povečanega uvoza v odsotnosti protidampinških dajatev. Glede na začasno naravo zaščitnih ukrepov za jeklo je Komisija ugotovila, da ne morejo vplivati na njene sklepe v tej preiskavi. Kar zadeva zanesljivost oskrbe, kot je navedeno v uvodni izjavi 209, je celotna proizvodna zmogljivost industrije Unije presegla celotno potrošnjo Unije, več drugih tretjih držav pa je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v Unijo izvažalo vroče valjane ploščate izdelke. Poleg tega se zaščitni ukrep redno pregleduje in po potrebi prilagaja, da se zagotovi zadostna oskrba z jeklom na trgu Unije. Zato zaščitni ukrepi ne bi pomenili tveganja za zanesljivost oskrbe za nadaljnje uporabnike.

(212)

Združenje CISA je trdilo tudi, da bi uvedba mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM) poslabšala dostop do trga EU zaradi obremenjujočih obveznosti poročanja in dodatnih dajatev, povezanih s CBAM.

(213)

Komisija je opozorila, da bo CBAM začel veljati šele oktobra 2023 in da bodo morali uvozniki v prehodnem obdobju, tj. do leta 2026, poročati le o emisijah, vgrajenih v njihovem blagu, vendar to zanje ne bo pomenilo finančnih stroškov. Navedeni razlog za to prehodno obdobje je omogočiti stranem, da se prilagodijo pred vzpostavitvijo končnega sistema, in zmanjšati tveganje motenj v trgovini. Zato je Komisija menila, da je prezgodaj za kakršno koli oceno morebitnega učinka CBAM na prihodnje trgovinske tokove vroče valjanih ploščatih izdelkov, in trditev zavrnila.

6.1.2    Sklep o interesu Unije

(214)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da ni utemeljenih razlogov proti ohranitvi veljavnih ukrepov za uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz LRK, ki bi bili v interesu Unije.

7.   TRDITVE, DA BI BILO TREBA UKREPE ZAČASNO OPUSTITI

(215)

Združenje CISA je trdilo, da bi bilo treba veljavne protidampinške ukrepe začasno opustiti v skladu s členom 14(4) osnovne uredbe, saj naj bi bila izpolnjena oba pogoja iz navedenega člena. Trdilo je, da so se razmere na trgu začasno spremenile v tolikšni meri, da je malo verjetno, da bi se škoda zaradi opustitve nadaljevala ali da bi nastala. Pri tem se je združenje CISA sklicevalo na pričakovano rast industrije Unije na koncu proizvodne verige in pričakovano gospodarsko okrevanje v obdobju po pandemiji COVID-19, zvišanje cen zadevnega izdelka, pričakovano zmanjšanje obsega uvoza iz Rusije in Ukrajine ter izvedbeni sklep o začasni opustitvi dokončnih protidampinških dajatev, uvedenih na uvoz ploščato valjanih izdelkov iz aluminija iz LRK (77).

(216)

Komisija je trditev združenja CISA zavrnila kot presplošno in neutemeljeno. Poleg tega je bilo v preiskavi v zvezi s pregledom ugotovljeno, da bi se škoda verjetno ponovila, če ukrepi ne bi bili uvedeni, torej tudi v primeru, da bi bili opuščeni. Po razkritju je združenje CISA ponovilo to trditev, vendar ni predložilo nobenega novega argumenta.

8.   PROTIDAMPINŠKI UKREPI

(217)

Na podlagi sklepov Komisije v zvezi s ponovitvijo dampinga, ponovitvijo škode in interesom Unije bi bilo treba protidampinške ukrepe za uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz LRK ohraniti.

(218)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo posamezne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega navedeni račun ni bil predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(219)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Tudi če predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko kot v vseh drugih primerih zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je poznejša uporaba nižje stopnje dajatve upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(220)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takšnih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim prouči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(221)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, opredeljene v tej uredbi, se uporabljajo izključno za uvoz izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz LRK, ki ga proizvajajo poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz izdelka, ki se pregleduje in ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Zanje se ne bi smela uporabljati nobena individualna stopnja protidampinške dajatve.

(222)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če naknadno spremeni ime subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (78). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno pravico do izkoriščanja ugodnosti stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi uredba o spremembi imena.

(223)

Izvoznik ali proizvajalec, ki v obdobju, ki je bilo uporabljeno za določitev stopnje dajatve, ki se trenutno uporablja za njegov izvoz, zadevnega izdelka ni izvažal v Unijo, lahko od Komisije zahteva, naj zanj velja stopnja protidampinške dajatve za sodelujoče družbe, ki niso bile vključene v vzorec. Komisija bi morala ugoditi taki zahtevi, če so izpolnjeni trije pogoji. Novi proizvajalec izvoznik bi moral dokazati, da: (i) v obdobju, ki je bilo uporabljeno za določitev stopnje dajatve, ki se uporablja za njegov izvoz, zadevnega izdelka ni izvažal v Unijo; (ii) ni povezan z družbo, ki je to počela in se zato zanjo uporabljajo protidampinške dajatve, in (iii) je po tem izvažal zadevni izdelek ali prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da bo izvozil znatno količino.

(224)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (79) je obrestna mera, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(225)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz nekaterih valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla, v kolobarjih ali ne (vključno z „razrezanimi izdelki“ in „ozkimi trakovi“), vroče valjanih, brez nadaljnje obdelave, neplatiranih, neprevlečenih in neprekritih, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN 7208 10 00, 7208 25 00, 7208 26 00, 7208 27 00, 7208 36 00, 7208 37 00, 7208 38 00, 7208 39 00, 7208 40 00, 7208 52 10, 7208 52 99, 7208 53 10, 7208 53 90, 7208 54 00, 7211 13 00, 7211 14 00, 7211 19 00, ex 7225 19 10 (oznaka TARIC 7225191090), 7225 30 90, ex 7225 40 60 (oznaka TARIC 7225406090), 7225 40 90, ex 7226 19 10 (oznaki TARIC 7226191091 in 7226191095), 7226 91 91 in 7226 91 99, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

Ta pregled ne obravnava naslednjih izdelkov:

(i)

izdelkov iz nerjavnega jekla in zrnato usmerjenih izdelkov iz silicijevega jekla za elektropločevine;

(ii)

izdelkov iz orodnega jekla in hitroreznega jekla;

(iii)

izdelkov, ki niso v kolobarjih, brez reliefnih vzorcev, debeline več kot 10 mm in širine 600 mm ali več, ter

(iv)

izdelkov, ki niso v kolobarjih, brez reliefnih vzorcev, debeline 4,75 mm ali več, toda največ 10 mm, in širine 2 050 mm ali več.

2.   Stopnje dokončne protidampinške dajatve, ki se uporabljajo za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve za izdelek iz odstavka 1, ki ga proizvajajo spodaj navedene družbe, so:

Država

Podjetje

Protidampinška dajatev

Dodatna oznaka TARIC

Ljudska republika Kitajska

Bengang Steel Plates Co., Ltd.

0  %

C157

 

Handan Iron & Steel Group Han-Bao Co., Ltd.

10,3  %

C158

 

Hesteel Co., Ltd. Tangshan Branch (80)

10,3  %

C159

 

Hesteel Co., Ltd. Chengde Branch (81)

10,3  %

C160

 

Zhangjiagang Hongchang Plate Co., Ltd.

31,3  %

C161

 

Zhangjiagang GTA Plate Co., Ltd.

31,3  %

C162

 

Shougang Jingtang United Iron & Steel Co. Ltd.

0  %

C164

 

Beijing Shougang Co. Ltd., Qian’an Iron & Steel branch

0  %

C208

 

Angang Steel Company Limited

10,8  %

C150

 

Inner Mongolia Baotou Steel Union Co., Ltd

0  %

C151

 

Jiangyin Xingcheng Special Steel Works Co., Ltd.

0  %

C147

 

Shanxi Taigang Stainless Steel Co., Ltd.

0  %

C163

 

Maanshan Iron & Steel Co., Ltd.

10,8  %

C165

 

Rizhao Steel Wire Co., Ltd.

10,8  %

C166

 

Rizhao Baohua New Material Co., Ltd.

10,8  %

C167

 

Tangshan Yanshan Iron and Steel Co., Ltd.

0  %

C168

 

Wuhan Iron & Steel Co., Ltd.

10,8  %

C156

 

Vse druge družbe

0  %

C999

3.   Pogoj za uporabo individualnih stopenj dajatve, določenih za družbe iz odstavka 2, je, da se carinskim organom držav članic predloži veljaven trgovinski račun, ki vsebuje izjavo z datumom in podpisom uradnika subjekta, ki izdaja tak račun, ter njegovim imenom in funkcijo, in sicer: „Podpisani potrjujem, da je (količina) (izdelka, ki se pregleduje), prodanega za izvoz v Evropsko unijo, ki ga zajema ta račun, proizvedla družba (ime in naslov družbe) (dodatna oznaka TARIC) v [zadevna država]. Izjavljam, da so informacije na tem računu popolne in točne.“ Če tak račun ni predložen, se uporabi dajatev, ki se uporablja za vse druge družbe.

4.   Kadar novi proizvajalec izvoznik v Ljudski republiki Kitajski Komisiji zagotovi zadostne dokaze, da:

(a)

v obdobju od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015 (obdobje prvotne preiskave) ni izvažal blaga iz člena 1(1) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske;

(b)

ni povezan z nobenim izvoznikom ali proizvajalcem, za katerega veljajo ukrepi, uvedeni s to uredbo, ter

(c)

je izdelek, ki se pregleduje, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske dejansko izvažal ali je prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da bo po koncu obdobja prvotne preiskave izvozil znatno količino zadevnega izdelka v Unijo.

Člen 1(2) se lahko spremeni tako, da se nov proizvajalec izvoznik doda na seznam družb, ki so navedene v preglednici in za katere velja individualna dajatev, ki ne presega stopnje dajatve za družbe, ki so sodelovale v protidampinški preiskavi, ne pa tudi v protisubvencijski preiskavi, tj. 0 %.

5.   Če bi se dokončne izravnalne dajatve, uvedene s členom 1 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/969, spremenile ali odpravile, se bodo dajatve iz odstavka 2 povečale v enakem razmerju, pri čemer bodo omejene na dejansko ugotovljeno stopnjo dampinga ali ugotovljeno stopnjo škode, kot je ustrezno za posamezno družbo, in se uporabljale od začetka veljavnosti te uredbe.

Kadar se izravnalna dajatev odšteje od protidampinške dajatve za nekatere proizvajalce izvoznike, zahtevki za nadomestilo v skladu s členom 21 Uredbe (EU) 2016/1037 sprožijo tudi oceno stopnje dampinga za navedenega proizvajalca izvoznika, ki prevladuje v obdobju preiskave v zvezi z nadomestilom. Znesek, ki se povrne vložniku zahtevka za nadomestilo, ne sme presegati razlike med pobrano dajatvijo ter kombinirano izravnalno in protidampinško dajatvijo, določeno v preiskavi v zvezi z nadomestilom.

6.   Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavne določbe o carinskih dajatvah.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. junija 2023

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 176, 30.6.2016, str. 21.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/649 z dne 5. aprila 2017 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 92, 6.4.2017, str. 68).

(3)  Uredba Komisije (EU) 2017/649, kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/969 z dne 8. junija 2017 o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/649 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 146, 9.6.2017, str. 17).

(4)  UL C 277, 12.7.2021, str. 3.

(5)  UL C 150, 5.4.2022, str. 3.

(6)  https://trade.ec.europa.eu/tdi/case_details.cfm?id=2594

(7)  https://www.gtis.com/gta

(8)  Izraz „kitajska vlada“ se v tej uredbi uporablja široko, tako da vključuje državni svet ter vsa ministrstva, službe, agencije in uprave na centralni, regionalni ali lokalni ravni.

(9)  Uvodna izjava 76 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/1778 z dne 6. oktobra 2016 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 272, 7.10.2016, str. 33).

(10)  Glej prejšnjo opombo.

(11)  https://www.gtis.com/gta/

(12)  Uredba (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav (UL L 123, 19.5.2015, str. 33). Člen 2(7) osnovne uredbe določa, da se domače cene v teh državah ne morejo uporabljati za določitev normalne vrednosti in da so taki podatki o uvozu v vsakem primeru zanemarljivi.

(13)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2068 z dne 26. oktobra 2022 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih hladno valjanih ploščatih izdelkov iz jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Ruske federacije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 277, 27.10.2022, str. 149); Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/191 z dne 16. februarja 2022 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 36, 17.2.2022, str. 1); Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/95 z dne 24. januarja 2022 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterega železnega ali jeklenega pripora (fitingov) za cevi s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, kakor je bila razširjena na uvoz nekaterega železnega ali jeklenega pripora (fitingov) za cevi, poslanega s Tajvana, iz Indonezije, s Šrilanke in Filipinov, ne glede na to, ali je deklariran kot izdelek s poreklom iz teh držav ali ne, po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 16, 25.1.2022, str. 36); Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/2239 z dne 15. decembra 2021 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih velikih jeklenih vetrnih stolpov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 450, 16.12.2021, str. 59); Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/635 z dne 16. aprila 2021 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih varjenih cevi iz železa ali nelegiranega jekla s poreklom iz Belorusije, Ljudske republike Kitajske in Rusije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 132, 19.4.2021, str. 145).

(14)  Glej Izvedbeno uredbo (EU) 2022/2068, uvodna izjava 80; Izvedbeno uredbo (EU) 2022/191, uvodna izjava 208, Izvedbeno uredbo (EU) 2022/95, uvodna izjava 59, Izvedbeno uredbo (EU) 2021/2239, uvodne izjave 67–74, ter Izvedbeno uredbo (EU) 2021/635, uvodni izjavi 149 in 150.

(15)  Glej Izvedbeno uredbo (EU) 2022/2068, uvodna izjava 64; Izvedbeno uredbo (EU) 2022/191, uvodna izjava 192, Izvedbeno uredbo (EU) 2022/95, uvodna izjava 46, Izvedbeno uredbo (EU) 2021/2239, uvodne izjave 67–74, ter Izvedbeno uredbo (EU) 2021/635, uvodne izjave 115–118.

(16)  Glej Izvedbeno uredbo (EU) 2022/2068, uvodna izjava 66; Izvedbeno uredbo (EU) 2022/191, uvodni izjavi 193 in 194, Izvedbeno uredbo (EU) 2022/95, uvodna izjava 47, Izvedbeno uredbo (EU) 2021/2239, uvodne izjave 67–74, ter Izvedbeno uredbo (EU) 2021/635, uvodne izjave 119–122. Čeprav se lahko šteje, da pravica ustreznih državnih organov do imenovanja in razrešitve ključnega poslovodnega osebja v podjetjih v državni lasti, kot je določena v kitajski zakonodaji, izraža ustrezne lastniške pravice, so celice KKP v podjetjih v državni lasti in zasebnih podjetjih še en pomemben kanal, prek katerega lahko država vpliva na poslovne odločitve. V skladu s pravom gospodarskih družb LRK je treba v vsaki družbi ustanoviti organizacijo KKP (z vsaj tremi člani KKP, kot je določeno v statutu KKP), družba pa zagotovi potrebne pogoje za dejavnosti organizacije partije. Zdi se, da se v preteklosti ta zahteva ni vedno upoštevala ali strogo izvrševala. Vendar je KKP vsaj od leta 2016 okrepila zahteve po nadzoru nad poslovnimi odločitvami podjetij v državni lasti v smislu uveljavljanja političnega načela. Po poročilih naj bi tudi izvajala pritisk na zasebne družbe ter zahtevala, naj na prvo mesto postavijo „patriotizem“ in sledijo partijski disciplini. Leta 2017 so poročali o obstoju partijskih celic v 70 % od približno 1,86 milijona družb v zasebni lasti, pri čemer se je vse bolj povečeval pritisk, da morajo imeti organizacije KKP zadnjo besedo pri poslovnih odločitvah v svojih družbah. Ta pravila se splošno uporabljajo v celotnem kitajskem gospodarstvu, in sicer v vseh sektorjih, vključno s proizvajalci izdelka, ki se pregleduje, in dobavitelji vložkov za te proizvajalce.

(17)  Glej Izvedbeno uredbo (EU) 2022/2068, uvodna izjava 68; Izvedbeno uredbo (EU) 2022/191, uvodne izjave 195–201, Izvedbeno uredbo (EU) 2022/95, uvodne izjave 48–52, Izvedbeno uredbo (EU) 2021/2239, uvodne izjave 67–74, in Izvedbeno uredbo (EU) 2021/635, uvodne izjave 123–129.

(18)  Glej Izvedbeno uredbo (EU) 2022/2068, uvodna izjava 74; Izvedbeno uredbo (EU) 2022/191, uvodna izjava 202, Izvedbeno uredbo (EU) 2022/95, uvodna izjava 53, Izvedbeno uredbo (EU) 2021/2239, uvodne izjave 67–74, ter Izvedbeno uredbo (EU) 2021/635, uvodne izjave 130–133.

(19)  Glej Izvedbeno uredbo (EU) 2022/2068, uvodna izjava 75; Izvedbeno uredbo (EU) 2022/191, uvodna izjava 203, Izvedbeno uredbo (EU) 2022/95, uvodna izjava 54, Izvedbeno uredbo (EU) 2021/2239, uvodne izjave 67–74, ter Izvedbeno uredbo (EU) 2021/635, uvodni izjavi 134 in 135.

(20)  Glej Izvedbeno uredbo (EU) 2022/2068, uvodna izjava 76; Izvedbeno uredbo (EU) 2022/191, uvodna izjava 204, Izvedbeno uredbo (EU) 2022/95, uvodna izjava 55, Izvedbeno uredbo (EU) 2021/2239, uvodne izjave 67–74, ter Izvedbeno uredbo (EU) 2021/635, uvodne izjave 136–145.

(21)  Delovni dokument služb Komisije SWD(2017) 483 final/2 z dne 20. decembra 2017, na voljo na: https://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2017/december/tradoc_156474.pdf.

(22)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/649 z dne 5. aprila 2017 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 92, 6.4.2017, str. 68); Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/969 z dne 8. junija 2017 o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/649 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 146, 9.6.2017, str. 17); Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/688 z dne 2. maja 2019 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih vrst jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 18 Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 116, 3.5.2019, str. 39).

(23)  Svetovni forum o presežni jeklarski zmogljivosti, ministrsko poročilo, 20. september 2018.

(24)  Nacionalni ljudski kongres, 14. petletni načrt; prevod v angleščino je zagotovil center za varnost in nastajajočo tehnologijo (Center for Security and Emerging Technology), 12. marec 2021,

https://cset.georgetown.edu/wp-content/uploads/t0284_14th_Five_Year_Plan_EN.pdf

(25)  Uvod v načrt za prilagoditev in posodobitev jeklarske industrije.

(26)  Katalog s smernicami za prestrukturiranje industrije (različica iz leta 2011) (sprememba iz leta 2013), izdan na podlagi odredbe št. 9 nacionalne komisije za razvoj in reforme z dne 27. marca 2011 in spremenjen v skladu s sklepom nacionalne komisije za razvoj in reforme o spremembi ustreznih klavzul kataloga s smernicami za prestrukturiranje industrije (različica iz leta 2011), izdanim na podlagi odredbe št. 21 nacionalne komisije za razvoj in reforme z dne 16. februarja 2013.

(27)  OECD: Latest developments in steelmaking capacity (Nedavni razvoj na področju zmogljivosti proizvodnje jekla), februar 2021, str. 11.

(28)  Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 214/2013 z dne 11. marca 2013 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 73, 15.3.2013, str. 1).

(29)  Marketplace, Industrial Policy: If China does it, why can’t we? (Industrijska politika: če to počne Kitajska, zakaj ne bi lahko tudi mi?), 1. marec 2021:

https://www.marketplace.org/2021/03/01/industrial-policy-if-china-does-it-why-cant-we/.

(30)  Glej: https://www.miit.gov.cn/jgsj/ycls/gzdt/art/2020/art_8fc2875eb24744f591bfd946c126561f.html (obiskano 6. februarja 2023).

(31)  Glej oddelek IV, pododdelek 3, 14. petletnega načrta za razvoj industrije surovin.

(32)  Glej oddelek II, pododdelek 1, 14. petletnega načrta za razvoj industrije odpadnega jekla.

(33)  Glej triletni akcijski načrt province Hebei za oblikovanje grozdov v verigi jeklarske industrije, poglavje I, oddelek 3; na voljo na: https://huanbao.bjx.com.cn/news/20200717/1089773.shtml (obiskano 6. februarja 2023).

(34)  Glej triletni akcijski načrt province Hebei za oblikovanje grozdov v verigi jeklarske industrije, oddelek II, poglavje 4, odstavek 12; na voljo na: https://huanbao.bjx.com.cn/news/20200717/1089773.shtml.

(35)  Glej izvedbeni načrt province Henan za preoblikovanje in nadgradnjo jeklarske industrije v okviru 14. petletnega načrta, poglavje II, oddelek 3; na voljo na: https://huanbao.bjx.com.cn/news/20211210/1192881.shtml (obiskano 6. februarja 2023).

(36)  Glej izvedbeni načrt province Henan za preoblikovanje in nadgradnjo jeklarske industrije v okviru 14. petletnega načrta, poglavje II, oddelek 3; na voljo na: https://huanbao.bjx.com.cn/news/20211210/1192881.shtml.

(37)  Delovni načrt province Jiangsu za preoblikovanje in nadgradnjo jeklarskega sektorja ter optimizacijo razporeditve za obdobje 2019–2025; na voljo na: http://www.jiangsu.gov.cn/art/2019/5/5/art_46144_8322422.html (obiskano 6. februarja 2023).

(38)  14. petletni načrt province Shandong za razvoj jeklarske industrije; na voljo na: http://gxt.shandong.gov.cn/art/2021/11/18/art_15681_10296246.html (obiskano 6. februarja 2023).

(39)  Akcijski načrt province Shanxi iz leta 2020 za preoblikovanje in nadgradnjo jeklarske industrije; na voljo na: http://gxt.shanxi.gov.cn/zfxxgk/zfxxgkml/cl/202110/t20211018_2708031.shtml (obiskano 6. februarja 2023).

(40)  Akcijski načrt province Zhejiang za spodbujanje visokokakovostnega razvoja jeklarske industrije: „Spodbujati je treba združitve in reorganizacijo podjetij, pospešiti proces koncentracije, zmanjšati število talilnic jekla na približno deset podjetij“; na voljo na: https://www.dl.gov.cn/art/2021/12/20/art_854_1995411.html (obiskano 6. februarja 2023).

(41)  14. petletni načrt občine Liaoning Dalian za razvoj predelovalne industrije: „Do leta 2025 bo vrednost industrijske proizvodnje novih materialov dosegla 15 milijonov juanov, raven opreme in sposobnost zagotavljanja ključnih materialov pa se bosta očitno izboljšala“; na voljo na: https://www.dl.gov.cn/art/2021/12/20/art_854_1995411.html (obiskano 6. februarja 2023).

(42)  Glej spletno mesto skupine: http://www.ansteel.cn/about/jituangaoguan/ (obiskano 6. februarja 2023).

(43)  Glej spletno mesto družbe: https://www.baosteel.com/about/manager (obiskano 6. februarja 2023).

(44)  Poročilo, del III, poglavje 14, str. 346 in naslednje.

(45)  Glej del III, člen VIII 14. petletnega načrta za gospodarski in družbeni razvoj Ljudske republike Kitajske ter dolgoročne cilje za leto 2035, na voljo na povezavi: https://cset.georgetown.edu/publication/china-14th-five-year-plan/ (obiskano 6. februarja 2023).

(46)  Glej zlasti oddelka I in II 14. petletnega načrta za razvoj industrije surovin.

(47)  Glej 14. petletni načrt za razvoj industrije surovin, str. 22.

(48)  Glej akcijski načrt 1 + 3 občine Tangshan v provinci Hebei za železo in jeklo za leto 2022, poglavje 4, oddelek 2; na voljo na: http://www.chinaisa.org.cn/gxportal/xfgl/portal/content.html?articleId=e2bb5519aa49b566863081d57aea9dfdd59e1a4f482bb7acd243e3ae7657c70b&columnId=3683d857cc4577e4cb75f76522b7b82cda039ef70be46ee37f9385ed3198f68a (obiskano 6. februarja 2023).

(49)  Glej članek na spletnem mestu skupine Ansteel: 鞍钢集团网站 (ansteel.cn) (vir: dnevnik Angang, 24. november 2021).

(50)  Glej Izvedbeno uredbo (EU) 2021/635, uvodni izjavi 134 in 135, ter Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/508 z dne 7. aprila 2020 (UL L 110, 8.4.2020, str. 3), uvodni izjavi 143 in 144.

(51)  Pripombe, ki jih je združenje CISA 19. maja 2022 predložilo v okviru pregleda zaradi izteka protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

(52)  Pripombe, ki jih je združenje CISA 16. septembra 2022 predložilo v zvezi z obvestilom o virih za določitev normalne vrednosti v okviru pregleda EU zaradi izteka protidampinških ukrepov v zvezi z uvozom nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

(53)  UL L 146, 9.6.2017, str. 17.

(54)  Na primer sklic na Izvedbeno uredbo (EU) št. 214/2013 (odstavek 80 zahtevka) (UL L 73, 15.3.2013, str. 1).

(55)  Glej člen LXIV, oddelek 2, 14. petletnega načrta.

(56)  Glej oddelek VIII 14. petletnega načrta za razvoj industrije surovin.

(57)  Odprti podatki Svetovne banke – višji srednji dohodek, https://data.worldbank.org/income-level/upper-middle-income.

(58)  Če nobena država s podobno stopnjo razvitosti ne proizvaja izdelka, ki se pregleduje, se lahko upošteva proizvodnja izdelka, ki je v isti splošni kategoriji in/ali sektorju kot izdelek, ki se pregleduje.

(59)  https://www.globalpetrolprices.com/Mexico/electricity_prices/

(60)  https://www.cre.gob.mx/IPGN/index.html

(61)  https://ilostat.ilo.org/data/country-profiles/

(62)  Uredba (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 123, 19.5.2015, str. 33), kot je bila spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/749 z dne 24. februarja 2017 o spremembi Uredbe (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta glede črtanja Kazahstana s seznama držav v Prilogi I k Uredbi (UL L 113, 29.4.2017, str. 11).

(63)  https://www.cre.gob.mx/IPGN/index.html

(64)  https://s2.q4cdn.com/156255844/files/doc_financials/quarterly/2021/4Q2021/FS-Ternium-Dec31-2021.pdf

(65)  Worldsteel, 26. januar 2021, v ThinkDesk China Research & Consulting: China’s State-Business Nexus Revisited – Government Interventions and Market Distortions in the Chinese Steel Industry (Ponovni pregled povezave med državo in podjetji na Kitajskem – poseganja države in izkrivljanje trga v kitajski jeklarski industriji), 17. oktober 2021, str. 92.

(66)  OECD: Latest developments in steelmaking capacity (Nedavni razvoj na področju zmogljivosti proizvodnje jekla), februar 2021, str. 11.

(67)  ThinkDesk China Research & Consulting: China’s State-Business Nexus Revisited – Government Interventions and Market Distortions in the Chinese Steel Industry (Ponovni pregled povezave med državo in podjetji na Kitajskem – poseganja države in izkrivljanje trga v kitajski jeklarski industriji), 17. oktober 2021.

(68)  Protidampinški ukrepi trenutno veljajo v Kanadi, ZDA, Turčiji, Mehiki in Združenem kraljestvu. Zalivske države (članice Sveta za sodelovanje v Zalivu) so uvedle zaščitne ukrepe, ZDA pa tudi ukrepe, sprejete na podlagi člena 232 zakona o širitvi trgovine.

(69)  UL L 258, 6.10.2017, str. 24.

(70)  UL L 238, 6.7.2021, str. 32.

(71)  Uvodna izjava 139 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/9 z dne 6. januarja 2021 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Turčije (UL L 3, 7.1.2021, str. 4).

(72)  Uvodna izjava 210 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/1100 z dne 5. julija 2021 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve na uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Turčije (UL L 238, 6.7.2021, str. 32).

(73)  Prav tam.

(74)  Uvodna izjava 98, UL L 3, 7.1.2021, str. 4.

(75)  Sodba z dne 17. decembra 2008, HEG in Graphite India/Svet, T-462/04, ECLI:EU:T:2008:586, točka 67.

(76)  Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2019/159 uvedla zaščitni ukrep v zvezi z nekaterimi izdelki iz jekla za obdobje treh let. Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/1029 je bil zaščitni ukrep podaljšan do 30. junija 2024.

(77)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/1788 z dne 8. oktobra 2021 o opustitvi dokončnih protidampinških dajatev, uvedenih z Izvedbeno uredbo (EU) 2021/1784 na uvoz ploščato valjanih izdelkov iz aluminija s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 359, 11.10.2021, str. 105).

(78)  European Commission, Directorate-General for Trade, Directorate G, Rue de la Loi 170, 1040 Bruxelles/Brussel, Belgique/België.

(79)  Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(80)  Prej „Hebei Iron & Steel Co., Ltd. Tangshan Branch“.

(81)  Prej „Hebei Iron & Steel Co., Ltd. Chengde Branch“.


8.6.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

L 148/84


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/1123

z dne 7. junija 2023

o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske na podlagi pregleda zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), in zlasti člena 18 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

1.1   Prejšnje preiskave in veljavni ukrepi

(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/969 (2) uvedla izravnalno dajatev na uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK ali zadevna država ali Kitajska) (v nadaljnjem besedilu: prvotna uredba). Trenutno veljavne izravnalne dajatve znašajo od 4,6 % do 35,9 % (v nadaljnjem besedilu: prvotni ukrepi). Za preiskavo, zaradi katere so bili uvedeni prvotni ukrepi, se v nadaljnjem besedilu uporablja izraz prvotna preiskava.

(2)

Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/649 (3) uvedla dokončne protidampinške ukrepe v zvezi z uvozom nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (LRK). Trenutno veljavne protidampinške dajatve znašajo od 0 % do 31,3 %.

1.2   Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa

(3)

Komisija je po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnosti (4) ukrepov prejela zahtevek za začetek pregleda zaradi izteka izravnalnih ukrepov v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(4)

Zahtevek za pregled (v nadaljnjem besedilu: zahtevek) je 9. marca 2022 vložilo združenje evropskih jeklarjev EUROFER (v nadaljnjem besedilu: vložnik) v imenu industrije Unije za nekatere vroče valjane ploščate izdelke iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla v smislu člena 10(6) osnovne uredbe.

(5)

Vložnik je trdil, da bi iztek izravnalnih ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje ali ponovitev subvencioniranja in ponovitev škode industriji Unije.

1.3   Začetek pregleda zaradi izteka ukrepa

(6)

Komisija je ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, zato je 8. junija 2022 na podlagi člena 18(2) osnovne uredbe začela pregled zaradi izteka ukrepa v zvezi z uvozom nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz LRK v Unijo. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (5) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(7)

Komisija je pred začetkom pregleda v skladu s členom 10(7) osnovne uredbe 12. maja 2022 uradno obvestila kitajsko vlado (6), da je prejela pravilno dokumentiran zahtevek, in jo povabila na posvetovanje. Istega dne je kitajska vlada predložila tudi pisne pripombe, v katerih je trdila, da zahtevek na splošno ne vsebuje zadostnih dokazov za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, zlasti glede specifičnosti domnevnih subvencij za proizvajalce vroče valjanih ploščatih izdelkov. Komisija se je seznanila s pripombami kitajske vlade in jim med preiskavo v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa namenila posebno pozornost.

1.4   Ločena preiskava v zvezi z istim zadevnim izdelkom

(8)

Komisija je z obvestilom, ki je bilo 5. aprila 2022 objavljeno v Uradnem listu Evropske unije (7), v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (8) napovedala tudi začetek pregleda zaradi izteka veljavnih dokončnih protidampinških ukrepov v zvezi z uvozom nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz LRK v Unijo.

1.5   Obdobje preiskave v zvezi s pregledom in obravnavano obdobje

(9)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo subvencioniranja je zajela obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2018 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

1.6   Zainteresirane strani

(10)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj stopijo v stik z njo, če želijo sodelovati v preiskavi. Komisija je vložnika, vse znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce iz LRK, organe LRK ter znane uvoznike, uporabnike in trgovce izrecno obvestila o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa ter jih povabila k sodelovanju.

(11)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

1.7   Vzorčenje

(12)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 27 osnovne uredbe.

1.7.1    Vzorčenje proizvajalcev Unije

(13)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Vzorec je v skladu s členom 27 osnovne uredbe izbrala na podlagi največjega obsega proizvodnje podobnega izdelka v Uniji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem obdobju. Ta vzorec je zajemal tri proizvajalce Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali približno 29 % ocenjene celotne proizvodnje v Uniji. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca. Ker pripomb ni prejela, je začasno izbrani vzorec potrdila. Vzorec je reprezentativen za industrijo Unije.

1.7.2    Vzorčenje uvoznikov

(14)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je znane nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Odzval se ni noben nepovezan izvoznik, ki bi predložil zahtevane informacije.

1.7.3    Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov v LRK

(15)

Da bi se lahko Komisija odločila, ali je vzorčenje v zvezi s proizvajalci izvozniki potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce iz LRK pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je pozvala predstavništvo LRK pri Evropski uniji, da navede morebitne druge proizvajalce, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali vzpostavi stik z njimi. Zahtevanih informacij ni predložil noben proizvajalec iz LRK.

(16)

Zato je Komisija z verbalno noto z dne 2. septembra 2022 obvestila organe LRK, da bo pri proučevanju nadaljevanja ali ponovitve subvencioniranja morda morala uporabiti razpoložljiva dejstva v skladu s členom 28(1) osnovne uredbe. Organi LRK na verbalno noto niso odgovorili.

1.8   Vprašalnik in preverjanje

(17)

Komisija je poslala vprašalnike trem vzorčenim proizvajalcem Unije, vložniku in kitajski vladi. Izpolnjene vprašalnike so poslali trije vzorčeni proizvajalci Unije in vložnik.

(18)

Komisija je preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve subvencioniranja in škode ter za ugotovitev interesa Unije. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih zainteresiranih strani:

 

proizvajalci Unije:

Arcelor Mittal Poland (Dąbrowa Górnicza, Poljska),

Tata Steel Ijmuiden (IJmuiden, Nizozemska),

ThyssenKrupp Steel Europe AG (Duisburg, Nemčija) in njena povezana družba ThyssenKrupp Material Processing (Krefeld, Nemčija).

1.9   Razkritje

(19)

Komisija je 4. aprila 2023 razkrila bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih namerava uvesti izravnalne dajatve. Za vse strani je bil določen rok za pošiljanje pripomb v zvezi z navedenim razkritjem.

(20)

Komisija je obravnavala pripombe zainteresiranih strani in jih ustrezno upoštevala. Stranem, ki so to zahtevale, je bilo odobreno zaslišanje. Združenju CISA je bilo 12. aprila 2023 na njegovo zahtevo odobreno zaslišanje pred službami Komisije.

2.   IZDELEK, KI SE PREGLEDUJE, ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

2.1   Izdelek, ki se pregleduje

(21)

Izdelki, ki se pregledujejo, so enaki kot v prvotni preiskavi, tj. nekateri ploščato valjani izdelki iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla, v kolobarjih ali ne (vključno z „razrezanimi izdelki“ in „ozkimi trakovi“), vroče valjani, brez nadaljnje obdelave, neplatirani, neprevlečeni in neprekriti (v nadaljnjem besedilu: vroče valjani ploščati izdelek ali izdelek, ki se pregleduje).

Ta pregled ne obravnava naslednjih izdelkov:

(a)

izdelkov iz nerjavnega jekla in zrnato usmerjenih izdelkov iz silicijevega jekla za elektropločevine,

(b)

izdelkov iz orodnega jekla in hitroreznega jekla,

(c)

izdelkov, ki niso v kolobarjih, brez reliefnih vzorcev, debeline več kot 10 mm in širine 600 mm ali več, ter

(d)

izdelkov, ki niso v kolobarjih, brez reliefnih vzorcev, debeline 4,75 mm ali več, toda največ 10 mm, in širine 2 050 mm ali več.

Zadevni izdelek se trenutno uvršča pod oznake KN 7208 10 00, 7208 25 00, 7208 26 00, 7208 27 00, 7208 36 00, 7208 37 00, 7208 38 00, 7208 39 00, 7208 40 00, 7208 52 10, 7208 52 99, 7208 53 10, 7208 53 90, 7208 54 00, 7211 13 00, 7211 14 00, 7211 19 00, ex 7225 19 10 (oznaka TARIC 7225191090), 7225 30 90, ex 7225 40 60 (oznaka TARIC 7225406090), 7225 40 90, ex 7226 19 10 (oznake TARIC 7226191091, 7226191095), 7226 91 91 in 7226 91 99. Oznake KN in TARIC so zgolj informativne in ne vplivajo na naknadno spremembo tarifne uvrstitve.

(22)

Vroče valjani ploščati izdelki iz jekla se proizvajajo z vročim valjanjem. Gre za postopek oblikovanja kovin, pri katerem se vroča kovina vstavi med enega ali več parov vročih valjev, da se njena debelina stanjša in poenoti, pri čemer temperatura kovine presega njeno temperaturo rekristalizacije. Dobavijo se lahko v različnih oblikah: v kolobarjih (naoljeni ali nenaoljeni, luženi ali neluženi), razrezani (v ploščah) ali v ozkih trakovih.

(23)

Vroče valjani ploščati izdelki iz jekla se uporabljajo v glavnem za dva namena. So osnovni material za proizvodnjo različnih izdelkov iz jekla z dodano vrednostjo na koncu proizvodne verige, ki se začne s hladno valjanimi ploščatimi in prevlečenimi izdelki iz jekla. Uporabljajo pa se tudi kot surovina v industriji, ki jo končni uporabniki kupujejo za različne uporabe, vključno z gradnjo (proizvodnja jeklenih cevi), ladjedelništvom, plinskimi rezervoarji, avtomobili, tlačnimi posodami in cevovodi za oskrbo z energijo.

2.2   Zadevni izdelek

(24)

Zadevni izdelek v tej preiskavi je izdelek, ki se pregleduje, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

2.3   Podobni izdelek

(25)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi in potrjeno v tej preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa, imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne lastnosti ter so namenjeni enakim osnovnim uporabam:

zadevni izdelek, kadar se izvaža v Unijo,

izdelek, ki se pregleduje ter ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu LRK, in

izdelek, ki se pregleduje in ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije.

(26)

Ti izdelki se torej v smislu člena 2(c) osnovne uredbe štejejo za podobne izdelke.

3.   VERJETNOST NADALJEVANJA SUBVENCIONIRANJA

(27)

Komisija je v skladu s členom 18 osnovne uredbe in navedbo v obvestilu o začetku najprej proučila, ali obstaja verjetnost, da se bo zaradi izteka obstoječih ukrepov subvencioniranje nadaljevalo.

3.1   Nesodelovanje in uporaba razpoložljivih dejstev v skladu s členom 28(1) osnovne uredbe

(28)

Komisija je 12. julija 2022 kitajski vladi poslala vprašalnik. Kitajska vlada je bila pozvana, naj vprašalnik posreduje bankam in drugim finančnim institucijam, za katere ve, da zagotavljajo posojila zadevni industriji, ter proizvajalcem in distributerjem vroče in hladno valjanega jekla, ki zagotavljajo vložke za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje.

(29)

Komisija ni prejela nobenega odgovora.

(30)

Komisija je z verbalno noto z dne 2. septembra 2022 kitajske organe obvestila, da namerava zaradi nesodelovanja kitajske vlade in proizvajalcev izdelka, ki se pregleduje, oblikovati ugotovitve na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 28(1) osnovne uredbe. Kitajski organi so bili tudi obveščeni, da je ugotovitev na podlagi razpoložljivih dejstev lahko manj ugodna, kot bi bila, če bi kitajska vlada in proizvajalci sodelovali.

(31)

V zvezi s tem ni prejela nobene pripombe. Komisija je menila, da je treba v skladu s členom 28 osnovne uredbe za ugotovitev nadaljevanja subvencijskih praks Kitajske v industriji vroče valjanih ploščatih izdelkov iz jekla uporabiti razpoložljiva dejstva.

(32)

Zato je Komisija za svojo analizo uporabila vsa dejstva, ki jih je imela na voljo, zlasti:

(a)

zahtevek;

(b)

ugotovitve iz prvotne preiskave, ki jo je Komisija izvedla v zvezi z istim kitajskim izdelkom, tj. vroče valjanimi ploščatimi izdelki (9);

(c)

ugotovitve iz zadnjih protisubvencijskih preiskav, ki jih je Komisija izvedla v zvezi s spodbujanimi industrijami na Kitajskem, kot so industrija pnevmatik (10) (v nadaljnjem besedilu: preiskava v zvezi s pnevmatikami), električnih koles (11) (v nadaljnjem besedilu: preiskava v zvezi z električnimi kolesi), jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi (12) (v nadaljnjem besedilu: preiskava v zvezi z jeklenimi izdelki, prevlečenimi z organskimi premazi), kablov iz optičnih vlaken (13) (v nadaljnjem besedilu: preiskava v zvezi s steklenimi vlakni) in konverterske aluminijaste folije (14) (v nadaljnjem besedilu: preiskava v zvezi z aluminijasto folijo), in v okviru katerih so bile proučene podobne subvencije;

(d)

delovni dokument služb Komisije o znatnem izkrivljanju konkurence v gospodarstvu LRK za namene preiskav v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite (v nadaljnjem besedilu: poročilo o Kitajski) (15).

3.2   Splošne pripombe glede jeklarskega sektorja na Kitajskem

(33)

Komisija je pred analizo domnevnega subvencioniranja v obliki posebnih subvencij ali programov subvencij (oddelek 3.3 in naslednji v nadaljevanju) ocenila vladne načrte, projekte in druge dokumente, ki so bili pomembni za več kot eno subvencijo ali program subvencij. Ugotovila je, da so vse subvencije ali programi subvencij, ki se ocenjujejo, del izvajanja centralnega načrtovanja kitajske vlade iz naslednjih razlogov.

3.2.1    14. petletni načrt

(34)

Komisija je v sedanji preiskavi ugotovila, da je bil glavni dokument, pomemben v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, 14. petletni načrt za razvoj industrije surovin, kot je jeklarska industrija. Ker je jeklarska industrija pomemben del industrije surovin, predstavlja ključno področje, ki zagotavlja mednarodno konkurenčno prednost Kitajske, ter „glavno bojišče“ za prestrukturiranje industrijskih temeljev in zeleni industrijski razvoj. V navedenem načrtu je poudarjeno, da je treba krepiti skupino glavnih podjetij v industrijski verigi z vodilno vlogo na ekološkem področju in ključno konkurenčnostjo.

(35)

Triletni akcijski načrt province Hebei za oblikovanje grozdov v verigi jeklarske industrije (2020–2022) vključuje reformo mešanega lastništva podjetij v državni lasti ter se osredotoča na spodbujanje medregionalnih združitev in reorganizacije zasebnih jeklarskih podjetij.

(36)

V 14. petletnem načrtu province Shangdong za razvoju jeklarske industrije sta izpostavljena cilj glede konkurenčnosti jeklarske industrije in strog nadzor proizvodne zmogljivosti. Načrt vključuje tudi cilje glede optimizacije industrijske ureditve, krepitve inovacijskega zagona, spodbujanja zelenega razvoja in izgradnje napredne industrijske baze za proizvodnjo jekla s prvovrstno domačo konkurenčnostjo in mednarodnim vplivom.

(37)

Združenje CISA je po razkritju trdilo, da se je Komisija močno zanašala na „14. petletni načrt“, da bi dokazala strateški pomen zadevne industrije, in pri tem dokazala obstoj subvencij v zvezi s tem specifičnim sektorjem. Poudarilo je, da so „petletni načrti“ zgolj usmerjevalni dokumenti, v katerih so navedena politična stališča za prihodnost, in kot taki niso zavezujoči, ker v takih načrtih ni klavzule o kršitvi ali kazni. Poleg tega se je združenje CISA v zvezi s tem sklicevalo na enakovredne dokumente in poročila Evropske komisije, kot je publikacija Komisije z naslovom „Nova industrijska strategija“, v kateri je Komisija sama opredelila različne prednostne naloge v smislu javnih naložb, da bi jasno usmerila prihodnji razvoj ključnih industrij EU.

(38)

Tega argumenta ni bilo mogoče sprejeti. Prvič, petletni načrti, ki jih objavlja kitajska vlada, niso le splošne smernice, temveč pravno zavezujoči dokumenti. V 14. petletnem načrtu so vsi organi izrecno opozorjeni, naj načrte skrbno izvajajo: „Okrepili bomo sisteme za upravljanje načrtovanja, kot so priprava katalogov in seznamov, zbiranje in arhiviranje ter prilagajanje in usklajevanje, pripravili sezname in kataloge, kot so ‚14. petletni‘ posebni načrti na nacionalni ravni, spodbujali arhiviranje načrtov na podlagi nacionalne informacijske platforme za integrirano upravljanje načrtovanja ter uvedli enotno upravljanje različnih načrtov. Vzpostavili in izboljšali bomo mehanizme za prilagajanje in usklajevanje načrtovanja, prilagodili načrte, ki sta jih odobrila centralni komite KKP in državni svet, ter razvojne načrte provinc s tem načrtom, preden bodo predloženi v odobritev, ter zagotovili, da so prostorsko načrtovanje na nacionalni ravni, posebno načrtovanje, regionalno načrtovanje in druge ravni načrtovanja usklajeni s tem načrtom v smislu glavnih ciljev, razvojnih usmeritev, splošne ureditve, glavnih politik, glavnih projektov ter preprečevanja in obvladovanja tveganj.“ (16) Poleg tega je v 14. petletnem načrtu o razvoju industrije surovin določeno, da morajo „vsi kraji izkoristiti ta načrt za izboljšanje svojega položaja ter glavne vsebine in velike projekte vključiti v svoje glavne lokalne naloge“, medtem ko bodo „jeklarski in drugi ključni sektorji oblikovali konkretna izvedbena mnenja na podlagi ciljev in nalog iz tega načrta“. Trditev je bila zato zavrnjena.

(39)

Kitajska vlada v tej preiskavi ni predložila nobenih nasprotnih dokazov ali protiargumentov.

3.2.2    Odredba št. 35

(40)

Odredba št. 35 Komisije za nacionalni razvoj in reforme z naslovom „Politike za razvoj železarstva in jeklarstva“ (2005) (v nadaljnjem besedilu: odredba št. 35) je še en dokument politike, ki ureja kitajski jeklarski sektor. Sprejel ga je državni svet, obravnava pa različne vidike nadzora kitajske vlade nad industrijo, med katerimi so tudi:

prepoved večinskega tujega lastništva jeklarjev na Kitajskem (člen 1);

določitev ciljev v smislu rezultatov za največje proizvajalce jekla (člen 3);

opredelitev pravil v zvezi s spremembami v strukturi jeklarskih družb (člen 20);

določitev postopkov odobritve kitajske vlade za naložbe v proizvodnjo jekla (člen 22);

zagotavljanje posojil in pravic do uporabe zemljišč samo za proizvajalce jekla, ki upoštevajo nacionalne razvojne politike za ta sektor (člena 24 in 25); ter

poseganje države, usmerjeno v podpiranje skupin velikih družb s temeljno vlogo zaradi vzpostavitve čezmorske proizvodnje in oskrbovalne baze surovin (člen 30).

3.2.3    Sklep št. 40

(41)

Sklep št. 40 je odredba državnega sveta, ki za namene naložb industrijske sektorje razvršča v različne kategorije, tj. „spodbujane, omejene in izključene projekte“. V tem sklepu je navedeno, da je „katalog s smernicami za prilagajanje industrijske strukture“, ki je izvedbeni ukrep sklepa št. 40, pomembna podlaga za vodenje usmeritev naložb. Kitajsko vlado tudi usmerja k upravljanju naložbenih projektov ter oblikovanju in izvajanju politik na področju javnih financ, obdavčitve, posojil, zemljišč, uvoza in izvoza (17). Jeklarstvo je kot spodbujana industrija navedeno v poglavju VIII tega kataloga s smernicami. Komisija je v zvezi s pravno naravo sklepa št. 40 opozorila, da je ta sklep odredba državnega sveta, ki je najvišji upravni organ v LRK. Zato je pravno zavezujoč za druge javne organe in gospodarske subjekte (18).

3.2.4    Načrt za oživitev

(42)

Načrt za prilagoditev in oživitev jeklarstva (2009) je akcijski načrt za jeklarstvo. Njegov cilj je soočiti se z mednarodno finančno krizo in obravnavati splošne zahteve politike kitajske vlade za ohranjanje rasti. Obenem si prizadeva za „zagotavljanje stabilnega delovanja industrije,“ saj se ta šteje „za pomembno temeljno panogo nacionalnega gospodarstva“. Dokument določa:

povečanje finančne podpore za „ključne proizvajalce jekla s temeljno vlogo“,

pospešitev strukturnega prilagajanja ter spodbujanje nadgradnje industrije,

podporo ključnim družbam, ki se s svojim razvojem, tehničnim sodelovanjem ter združitvami in prevzemi širijo v tujino,

povečanje obsega izvoznih posojil za metalurško opremo.

3.2.5    Katalog s smernicami za prilagoditev industrijske strukture

(43)

V skladu s poglavjem VIII kataloga s smernicami za prilagoditev industrijske strukture (2019) je jeklarski sektor spodbujan sektor.

3.2.6    Splošne ugotovitve o poseganju kitajske vlade v jeklarski sektor

(44)

Komisija je ob upoštevanju zgoraj navedenih dokumentov in njihovih določb, za katere ne obstajajo dokazi, da ne bi več veljali, ponovno poudarila svoj sklep iz prvotne preiskave, da je kitajsko jeklarstvo tudi v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ostalo ključna/strateška industrija, katere razvoj še vedno dejavno podpira in usmerja kitajska vlada kot strateški cilj politike.

3.3   Subvencije in programi subvencij, proučeni v sedanjem pregledu zaradi izteka

(45)

Komisija se je zaradi nesodelovanja kitajske vlade in kitajskih proizvajalcev, kot je navedeno v uvodnih izjavah 27 in 30, odločila, da bo proučila, ali se je subvencioniranje nadaljevalo. Najprej je proučila, ali je imela industrija vroče valjanih ploščatih izdelkov iz jekla še naprej korist od subvencij, proti katerim so bili v prvotni preiskavi uvedeni izravnalni ukrepi. Nato je analizirala, ali je imela industrija korist od subvencij, proti katerim v prvotni preiskavi izravnalni ukrepi niso bili uvedeni (v nadaljnjem besedilu: dodatne subvencije ali nove subvencije), kot je bilo navedeno v zahtevku.

(46)

Komisija se je glede na ugotovitve, ki potrjujejo obstoj nadaljnjega subvencioniranja v zvezi z večino subvencij, proti katerim so bili v prvotni preiskavi uvedeni izravnalni ukrepi, in nekaterimi dodatnimi subvencijami, odločila, da drugih subvencij, ki naj bi obstajale po trditvah vložnika, ni treba preiskati.

(47)

Po razkritju je združenje CISA trdilo, da ugotovitev iz preteklih protisubvencijskih preiskav ni mogoče zgolj prenesti na sedanjo preiskavo Komisije, saj tako obrnjeno dokazno breme odstopa od pravice do obrambe, ki jo je v takih preiskavah sprejel kateri koli toženec. Po navedbah združenja CISA je Komisija uporabila pretekle ugotovitve v drugih ločenih in nepovezanih preiskavah, da bi gospodarske prakse na Kitajskem opredelila kot primere subvencioniranja. Vendar ta pristop ne dokazuje obstoja subvencioniranja v zvezi z izdelkom, ki se pregleduje.

(48)

Komisija je menila, da je vložnik predložil zadostne dokaze o obstoju, znesku, naravi, ugodnostih in specifičnosti, ki so mu bili razumno na voljo. Poleg tega je Komisija menila tudi, da so bile, glede na nesodelovanje, v nedavnih protisubvencijskih preiskavah EU v zvezi z istimi programi subvencioniranja, kot so navedeni v zahtevku, prav tako proučene ugodnosti, specifičnosti in zneski subvencioniranja istih programov. Te prejšnje ugotovitve o subvencioniranju so skupaj s številnimi informacijami iz zahtevka, ki jih je Komisija potrdila med to preiskavo, pomenile dostopna dejstva v zvezi z nadaljevanjem subvencioniranja v skladu s členom 28 osnovne uredbe. Trditev je bila zato zavrnjena.

3.4   Subvencije, proti katerim so bili v prvotni preiskavi uvedeni izravnalni ukrepi

3.4.1    Preferenčna posojila

3.4.1.1   Ugotovitve iz prvotne preiskave

(49)

Komisija je v prvotni preiskavi (19) ugotovila, da so banke v državni lasti javni organi, saj opravljajo vladne funkcije in pri tem izvajajo vladna pooblastila.

(50)

Banke, ki so zagotavljale posojila proizvajalcem, ki so sodelovali v prvotni preiskavi, so bile večinoma v državni lasti. Razpoložljive informacije, pridobljene v okviru prvotne preiskave, so pokazale, da je vsaj 35 od 45 evidentiranih bank v državni lasti, vključno z velikimi poslovnimi bankami na Kitajskem, kot so Banka Kitajske, Kitajska konstrukcijska banka ter Kitajska industrijska in poslovna banka. Ugotovljeno je bilo tudi, da imajo poslovne banke v državni lasti prevladujoč položaj na trgu in da so kot javni organi vključene v ponujanje posojil po obrestnih merah, ki so pod ravnjo tržne obrestne mere. V skladu s tem je bilo ugotovljeno, da je politika kitajske vlade zagotavljati preferenčna posojila sektorju vroče valjanih ploščatih izdelkov.

(51)

Komisija je med drugim na podlagi členov 34 in 38 zakona o poslovnem bančništvu ter členov 17 in 18 odredbe št. 40 ugotovila, da kitajska vlada zasebnim poslovnim bankam na Kitajskem zaupa in ukazuje, da proizvajalcem zagotovijo preferenčna posojila v skladu s členom 3(1), točka (a)(iv), osnovne uredbe.

(52)

Komisija je zato sklenila, da so proizvajalci vroče valjanih ploščatih izdelkov prejeli finančni prispevek v obliki neposrednega prenosa sredstev vlade v smislu člena 3(1), točka (a)(i), osnovne uredbe in da je vlada zasebnim bankam zaupala ali ukazala, da istim proizvajalcem zagotovijo finančni prispevek v smislu člena 3(1), točka (a)(iv), osnovne uredbe.

(53)

Ugotovljeno je bilo, da obstajajo ugodnosti v smislu člena 3(2) in člena 6(b) osnovne uredbe, saj so bila vladna posojila dodeljena pod pogoji, ugodnejšimi od tistih, ki bi jih prejemnik dejansko lahko pridobil na trgu. Ker je bilo ugotovljeno, da nevladna posojila na Kitajskem ne zagotavljajo ustrezne tržne referenčne vrednosti (kitajska vlada zaupa in ukazuje zasebnim bankam), je bila ta oblikovana na podlagi standardne posojilne obrestne mere Ljudske banke Kitajske. Ta obrestna mera je bila prilagojena tako, da je odražala običajno tržno tveganje z dodajanjem ustrezne premije, ki se pričakuje za obveznice, ki jih izdajo družbe z bonitetno oceno obveznic „zunaj naložbenega razreda“ (ocena BB).

(54)

Ugotovljeno je bilo, da je ta program subvencij specifičen v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj je jeklarstvo v skladu s sklepom št. 40 uvrščeno v kategorijo spodbujanih industrij, zagotavljanje posojil pa je omejeno samo na jeklarske družbe, ki v celoti upoštevajo razvojne politike za železarstvo in jeklarstvo (odredba št. 35).

(55)

Ugotovljeno je bilo tudi, da je program specifičen na podlagi člena 4(2)(b) osnovne uredbe, saj je vlada v nekaterih svojih načrtih in dokumentih spodbujala in ukazovala zagotavljanje finančne podpore jeklarstvu, tudi v specifičnih geografskih regijah Kitajske.

(56)

Stopnja subvencij, ki je bila v prvotni preiskavi ugotovljena v zvezi z vzorčenimi proizvajalci izvozniki, je znašala od 1,99 % do 27,91 %.

3.4.1.2   Nadaljevanje programa subvencij

(57)

Vložnik je v svojem zahtevku in ustreznih prilogah (20) predložil dokaze o tem, da so bili kitajski proizvajalci vroče valjanih ploščatih izdelkov še naprej upravičeni do preferenčnih posojil in obrestnih mer, ki so bile pod tržnimi obrestnimi merami in ki so jim jih zagotavljale domače kitajske banke.

(58)

Vložnik je zagotovil dokaze o znatni prisotnosti in stalni tržni prevladi bank v državni lasti v kitajskem bančnem sektorju. V točki 67 zahtevka so bile naštete glavne banke v državni lasti, ki so proizvajalcem vroče valjanih ploščatih izdelkov na Kitajskem zagotavljale posojila pod preferenčnimi pogoji.

(59)

Vložnik je navedel tudi, da kitajska vlada zasebnim bankam še vedno zaupa in ukazuje, da zagotavljajo subvencionirana posojila v skladu s členom 3(1), točka (a)(iv), osnovne uredbe. Zato so ugotovitve Komisije iz prvotne preiskave v zvezi s tem še vedno veljavne.

(60)

Zaradi nesodelovanja kitajske vlade ni bilo predstavljenih nobenih argumentov zoper dokaze, ki jih je v tej zvezi predložil vložnik in se nanašajo na sedanje razmere v kitajskem bančnem sistemu.

(61)

Poleg tega so bile kritične točke pri vzpostavljanju tega subvencioniranega programa in njegovega nadaljevanja, tj. ravnanje bank v državni lasti kot javnih organov, njihova prevlada v bančnem sektorju ter zaupanje in ukazovanje zasebnim bankam, potrjene v poročilu o Kitajski (21) ter ugotovitvah iz zadnjih preiskav v zvezi s pnevmatikami (22), električnimi kolesi (23), jeklenimi izdelki, prevlečenimi z organskimi premazi (24), steklenimi vlakni (25) in aluminijasto folijo (26).

3.4.1.3   Ugodnost

(62)

Komisija zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev ni imela informacij o posameznih družbah, na podlagi katerih bi bilo mogoče izračunati znesek subvencije, dodeljene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Čeprav zneska subvencije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zaradi nesodelovanja ni bilo mogoče natančno določiti, je bilo na podlagi zahtevka, ugotovitev iz prejšnjih preiskav iz uvodne izjave 61 in odsotnosti dokazov o nasprotnem mogoče skleniti, da so kitajski proizvajalci vroče valjanih ploščatih izdelkov še naprej prejemali subvencije.

3.4.1.4   Specifičnost

(63)

Zadevni program subvencij je bil še vedno specifičen v smislu člena 4(2)(a) in (b) osnovne uredbe, pri čemer se upošteva, da se pravni položaj, opisan v uvodni izjavi 54, ni spremenil in da nov 14. petletni načrt za jeklarski sektor potrjuje, da jeklarstvo spada med spodbujane industrije.

3.4.1.5   Zaključek

(64)

Komisija je v skladu s tem sklenila, da je na voljo dovolj dokazov, ki kažejo, da se je preferencialno posojanje kot subvencija, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, nadaljevalo tudi v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

3.4.2    Zagotavljanje pravic do uporabe zemljišč za plačilo, ki je nižje od primernega

3.4.2.1   Ugotovitve iz prvotne preiskave

(65)

Komisija je v prvotni preiskavi (27) ugotovila, da je treba pravice do uporabe zemljišč, ki jih zagotavlja kitajska vlada, šteti za subvencijski ukrep v smislu člena 3(1)(a)(iii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Ker na Kitajskem ni delujočega trga za zemljišča, kitajska vlada zagotavlja pravice do uporabe zemljišč za plačilo, ki je nižje od primernega, s čimer družbam prejemnicam podeljuje ugodnost. Uporaba zunanje referenčne vrednosti je pokazala, da je znesek, ki so ga proizvajalci vroče valjanih ploščatih izdelkov plačali za pravice do uporabe zemljišč, precej nižji od normalnega tržnega tečaja.

(66)

Komisija je tudi ugotovila, da je subvencija specifična na podlagi člena 4(2)(a) in (c) osnovne uredbe, saj je dostop do industrijskih zemljišč zakonsko omejen le na tiste družbe, ki upoštevajo industrijske politike države. Poleg tega so bili v razpisni postopek vključeni le določeni posli, cene so pogosto določali organi, vladne prakse na tem področju pa so nejasne in nepregledne.

(67)

Z uporabo referenčnih cen zemljišč na Tajvanu je bilo v prvotni preiskavi pri vzorčenih proizvajalcih ugotovljeno, da se je stopnja subvencioniranja v zvezi s tem ukrepom gibala med 1,20 % in 7,63 %.

3.4.2.2   Nadaljevanje programa subvencij

(68)

Vložnik je v svojem zahtevku in ustreznih prilogah (28) predložil dokaze o tem, da so kitajski proizvajalci vroče valjanih ploščatih izdelkov še naprej prejemali ugodnosti iz pravic do uporabe zemljišč za plačilo, ki je nižje od primernega.

(69)

Vložnik je navedel, da se zakonodaja, ki ureja to vprašanje, po prvotni preiskavi ni spremenila. Zasebno lastništvo zemljišč je na Kitajskem prepovedano. Zakon o upravljanju z zemljišči in zlasti člen 2 navedenega zakona še vedno določata, da je končni lastnik vseh zemljišč na Kitajskem kitajska vlada, saj skupaj pripadajo Kitajski. Zakon o lastninskih razmerjih (členi 45 do 48) določa, da so zemljišča na Kitajskem bodisi „v skupni lasti“ ali „v državni lasti“. Zemljišč ni mogoče prodati, lahko pa se pravice do uporabe zemljišč dodelijo prek javnih razpisov, ponudb ali dražb.

(70)

Kitajska vlada in proizvajalci niso predložili dokazov o tem, da industrija vroče valjanih ploščatih izdelkov ni več prejemala ugodnosti od zagotavljanja pravic do uporabe zemljišč za plačilo, ki je nižje od primernega.

(71)

Komisija je na podlagi razpoložljivih informacij, vključno s sklepi iz poročila o Kitajski (29) v zvezi s tem in ugotovitvami iz zadnjih preiskav za uvedbo izravnalne dajatve v zvezi s pnevmatikami (30), električnimi kolesi (31) in kabli iz optičnih vlaken (32) iz LRK, sklenila, da so se cene, ki so se plačevale za uporabo zemljišč, še naprej subvencionirale, saj sistem, ki ga je uvedla kitajska vlada, ni v skladu s tržnimi načeli.

3.4.2.3   Ugodnost

(72)

Komisija zaradi nesodelovanja kitajske vlade in kitajskih proizvajalcev ni imela nobenih informacij o posameznih družbah, na podlagi katerih bi lahko izračunala znesek subvencije, dodeljene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Čeprav zneska subvencije zaradi nesodelovanja ni bilo mogoče natančno določiti, je bilo na podlagi zahtevka, ugotovitev iz prejšnjih preiskav iz uvodne izjave 71 in odsotnosti dokazov o nasprotnem mogoče skleniti, da so kitajski proizvajalci vroče valjanih ploščatih izdelkov še naprej prejemali subvencije.

3.4.2.4   Specifičnost

(73)

Subvencija je specifična v smislu člena 4(2)(a) in (c) osnovne uredbe. Pravice do uporabe zemljišč se dodelijo samo omejeni skupini družb. Poleg tega jeklarski sektor, ki je v okviru sklepa državnega sveta št. 40 uvrščen v kategorijo spodbujane industrije, spada v sektorje, ki prejemajo ugodnosti iz pravic do uporabe zemljišč.

3.4.2.5   Zaključek

(74)

Komisija je v skladu s tem sklenila, da je na voljo dovolj dokazov, ki kažejo, da se je zagotavljanje pravic do uporabe zemljišč za plačilo, ki je nižje od primernega, v obliki subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, nadaljevalo tudi v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

3.4.3    Programi neposrednih oprostitev in znižanja davka

3.4.3.1   Ugotovitve iz prvotne preiskave

(75)

Komisija je v prvotni preiskavi (33) ugotovila, da proizvajalci vroče valjanih ploščatih izdelkov prejemajo subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi ter ki se nanašajo na ugodnejšo obravnavo v okviru programov in politik na področju davkov od dohodkov in drugih neposrednih davkov.

(76)

Komisija je v zvezi s tremi posebnimi programi, in sicer ugodnostmi pri davku od dohodka družb za izdelke iz virov, pridobljenih s sinergijsko uporabo, izravnavo pri davku od dohodka družb za stroške raziskav in razvoja ter davčno oprostitvijo za uporabo zemljišč, svoje ugotovitve glede pravne podlage, upravičenosti, narave subvencije in njene specifičnosti utemeljila na preverjenih izpolnjenih vprašalnikih, zato je lahko izračunala posamezne stopnje subvencij za vzorčene družbe.

(77)

Ugotovljeno je bilo, da so programi na področju davka od dohodkov in drugih neposrednih davkov subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe v obliki izpadlega dohodka vlade, ki družbam prejemnicam prinaša ugodnost.

(78)

Ugotovljeno je bilo tudi, da so ti programi subvencij specifični v smislu člena 4(2), točka (a), osnovne uredbe, saj se je z zakonodajo, v skladu s katero ravna organ, ki dodeljuje subvencije, dostop do programov omejil le na nekatere družbe in industrije, uvrščene v kategorijo spodbujanih, kot so tiste, ki spadajo v industrijo vroče valjanih ploščatih izdelkov.

(79)

Stopnja subvencij, ki je bila v prvotni preiskavi ugotovljena v zvezi z vzorčenimi proizvajalci izvozniki, je znašala od 0,00 % do 0,66 %.

3.4.3.2   Nadaljevanje programa subvencij

(80)

V zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepa (34) je vložnik predložil dokaze o tem, da številni kitajski proizvajalci vroče valjanih ploščatih izdelkov še vedno prejemajo koristi v okviru več programov ugodnosti pri davku od dohodka družb, v zvezi s katerimi so bili v prvotni preiskavi uvedeni izravnalni ukrepi. Pravna podlaga za program ugodnosti pri davku od dohodka družb sta člen 28 zakona o davku od dohodka družb in člen 93 predpisov za izvajanje zakona LRK o davku od dohodka družb. Poleg tega je vložnik predložil dokaze o subvenciji, namenjeni izravnavi pri davku od dohodka družb za stroške raziskav in razvoja, pri čemer pravno podlago predstavljajo člen 30(1) zakona o davku od dohodka družb in predpisi za izvajanje zakona LRK o davku od dohodka družb.

(81)

Preiskavi v zvezi s kabli iz optičnih vlaken (35) oziroma aluminijasto folijo (36) sta potrdili, da se programi še vedno uporabljajo in da se njihova narava ni spremenila.

(82)

Zaradi nesodelovanja kitajske vlade ni bilo predstavljenih nobenih argumentov zoper dokaze, ki jih je vložnik predložil v zvezi s stalnimi ugodnostmi za proizvajalce vroče valjanih ploščatih izdelkov v okviru programov in politik na področju davka od dohodkov in drugih neposrednih davkov.

(83)

Zadevni programi se štejejo za subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe v obliki opuščenega prihodka vlade, ki družbam prejemnicam prinaša ugodnost.

3.4.3.3   Ugodnost

(84)

Komisija zaradi nesodelovanja kitajske vlade in kitajskih proizvajalcev ni imela nobenih informacij o posameznih družbah, na podlagi katerih bi lahko izračunala znesek subvencije, dodeljene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Čeprav zneska subvencije zaradi nesodelovanja ni bilo mogoče natančno določiti, je bilo na podlagi ugotovitev iz prejšnjih preiskav iz uvodne izjave 81 in odsotnosti dokazov o nasprotnem mogoče skleniti, da so kitajski proizvajalci vroče valjanih ploščatih izdelkov še naprej prejemali subvencije.

3.4.3.4   Specifičnost

(85)

Programi so specifični v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj je z zakonodajo, v skladu s katero ravna organ, ki dodeljuje subvencije, dostop do teh programov omogočen samo nekaterim družbam in industrijam.

3.4.3.5   Zaključek

(86)

Komisija je v skladu s tem sklenila, da je na voljo dovolj dokazov, ki kažejo, da so se nekateri davčni programi v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še vedno šteli za subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

3.4.4    Programi in politike na področju posrednih davkov in uvoznih tarif

3.4.4.1   Ugotovitve iz prvotne preiskave

(87)

Komisija je v prvotni preiskavi (37) ugotovila, da proizvajalci vroče valjanih ploščatih izdelkov prejemajo subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi in ki se nanašajo na ugodnejšo obravnavo v okviru naslednjih dveh programov na področju posrednih davkov in uvoznih tarif:

(a)

oprostitve plačila DDV in rabati v zvezi z uvoznimi tarifami za uporabo uvožene opreme in tehnologije;

(b)

oprostitve davka za preselitev na podlagi politike.

(88)

Ugotovljeno je bilo, da so programi na področju posrednih davkov in uvoznih tarif subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe v obliki opuščenega prihodka vlade, ki družbam prejemnicam prinaša ugodnost.

(89)

Ta program subvencij je prav tako specifičen v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj je zakonodaja, v skladu s katero ravna organ, ki podeljuje subvencije, dostop do teh programov omogočila le določenim družbam in industrijam. Poleg tega Komisija zaradi nesodelovanja kitajske vlade ni mogla sprejeti sklepa o tem, ali obstajajo objektivna merila upravičenosti do določenih programov, zaradi česar so ti programi specifični tudi na podlagi člena 4(2)(b) osnovne uredbe.

(90)

Stopnja subvencij, ki je bila v prvotni preiskavi ugotovljena v zvezi z vzorčenimi proizvajalci izvozniki, je znašala 1,01 %.

3.4.4.2   Nadaljevanje programa subvencij

(91)

Zahtevek in ugotovitve iz zadnjih protisubvencijskih preiskav, ki jih je Komisija izvedla v zvezi s spodbujanimi industrijami na Kitajskem, kot so preiskave v zvezi s pnevmatikami (38), jeklenimi izdelki, prevlečenimi z organskimi premazi (39), in aluminijasto folijo (40), so potrdili, da se programi še vedno uporabljajo in da se njihova narava ni spremenila.

(92)

Zaradi nesodelovanja kitajske vlade in kitajskih proizvajalcev vroče valjanih ploščatih izdelkov ni bilo predstavljenih nobenih argumentov zoper dokaze, ki jih je vložnik predložil v zvezi s stalnimi ugodnostmi za proizvajalce vroče valjanih ploščatih izdelkov v okviru programov in politik na področju posrednih davkov in uvoznih tarif.

(93)

Zadevni programi se štejejo za subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe v obliki opuščenega prihodka vlade, ki družbam prejemnicam prinaša ugodnost.

3.4.4.3   Ugodnost

(94)

Komisija zaradi nesodelovanja kitajske vlade in kitajskih proizvajalcev vroče valjanih ploščatih izdelkov ni imela nobenih informacij o posameznih družbah, na podlagi katerih bi lahko izračunala znesek subvencije, dodeljene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Čeprav zneska subvencije zaradi nesodelovanja ni bilo mogoče natančno določiti, je bilo na podlagi ugotovitev iz prejšnjih preiskav iz uvodne izjave 91 in odsotnosti dokazov o nasprotnem mogoče skleniti, da so proizvajalci vroče valjanih ploščatih izdelkov še naprej prejemali subvencije.

3.4.4.4   Specifičnost

(95)

Programi so specifični v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj je dostop do njih omogočen samo nekaterim družbam in industrijam.

3.4.4.5   Zaključek

(96)

Komisija je v skladu s tem sklenila, da je na voljo dovolj dokazov, ki kažejo, da so se programi na področju posrednih davkov in uvoznih tarif v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še vedno šteli za subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

3.4.5    Programi nepovratnih sredstev

3.4.5.1   Ugotovitve iz prvotne preiskave

(97)

V prvotni preiskavi (41) je Komisija ugotovila, da so vse vzorčene družbe prejemale različna nepovratna sredstva, povezana z varstvom okolja in zmanjšanjem emisij, ter nepovratna sredstva, povezana z raziskavami in razvojem, tehnološko nadgradnjo in inovacijami.

(98)

V prvotni preiskavi je bilo pozitivno ugotovljeno tudi, da obstajajo številne ad hoc subvencije, ki so jih nekaterim proizvajalcem vroče valjanih ploščatih izdelkov dodeljevali različni vladni organi na različnih ravneh, tj. lokalni, regionalni in nacionalni ravni. Taka nepovratna sredstva so bila na primer sredstva za patente, sredstva in nagrade za znanost in tehnologijo, sredstva za razvoj podjetništva, nepovratna sredstva za osnovno infrastrukturo, podporna sredstva, ki se zagotavljajo na okrajni ali provincialni ravni, sredstva za uvoz železove rude, sredstva za preselitev družbe, posebni sklad za uvedbo čezmorske napredne tehnologije in popusti pri obrestih na posojila za uvoženo opremo.

(99)

Ugotovljeno je bilo, da ta nepovratna sredstva in druge ad hoc subvencije pomenijo subvencijo v smislu člena 3(1), točka (a)(i), in člena 3(2) osnovne uredbe, tj. sredstva, ki jih kitajska vlada proizvajalcem zadevnega izdelka prenese v obliki nepovratnih sredstev.

(100)

Ugotovljeno je bilo tudi, da so subvencije specifične bodisi na podlagi člena 4(2), točka (a), osnovne uredbe, saj so omejene na nekatere družbe ali določene projekte v določenih regijah in/ali jeklarski industriji, bodisi na podlagi člena 4(2), točka (b), saj pogoji glede upravičenosti in dejanska merila za izbor upravičenih podjetij niso pregledni in objektivni ter se ne uporabljajo samodejno.

(101)

Stopnja subvencij, ki je bila v prvotni preiskavi ugotovljena v zvezi z vzorčenimi proizvajalci izvozniki, je znašala od 0,09 % do 1,45 %.

3.4.5.2   Nadaljevanje programov subvencij

(102)

Vložnik je v zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepa (42) predložil dokaze o tem, da številni proizvajalci vroče valjanih ploščatih izdelkov še naprej prejemajo ugodnosti v okviru programov nepovratnih sredstev.

(103)

Ugotovitve iz zadnjih protisubvencijskih preiskav, ki jih je Komisija izvedla v zvezi s spodbujanimi industrijami na Kitajskem, kot sta preiskavi v zvezi z jeklenimi izdelki, prevlečenimi z organskimi premazi (43), oziroma aluminijasto folijo (44), so potrdile, da se programi še vedno uporabljajo in da se njihova narava ni spremenila.

(104)

Večina nepovratnih sredstev je bila zagotovljena za financiranje določenih projektov ali sredstev, nagrade za ohranjanje energije in varstvo okolja in posodobitev jeklarn.

(105)

Vložnik je predložil tudi dokaze, ki temeljijo na analizi letnih računovodskih izkazov določenih družb, o tem, da je subvencije med letoma 2018 in 2021 prejelo vsaj 12 proizvajalcev vroče valjanih ploščatih izdelkov.

(106)

Ugotovljeno je bilo, da vsa nepovratna sredstva in ad hoc subvencije, analizirane v okviru preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa, pomenijo subvencijo v smislu člena3(1), točka (a)(i), osnovne uredbe v obliki neposrednega prenosa nepovratnih sredstev ali podobnih prenosov sredstev.

(107)

Zaradi nesodelovanja kitajske vlade in proizvajalcev vroče valjanih ploščatih izdelkov ni bilo predstavljenih nobenih argumentov zoper dokaze, ki jih je vložnik predložil v zvezi s stalnimi ugodnostmi v obliki nepovratnih sredstev ali ad hoc subvencij za proizvajalce vroče valjanih ploščatih izdelkov.

3.4.5.3   Ugodnost

(108)

Komisija zaradi nesodelovanja kitajske vlade in kitajskih proizvajalcev ni imela nobenih informacij o posameznih družbah, na podlagi katerih bi lahko izračunala znesek subvencije, dodeljene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Čeprav zneska subvencije zaradi nesodelovanja ni bilo mogoče natančno določiti, je bilo na podlagi zahtevka, ugotovitev iz prejšnjih preiskav iz uvodne izjave 103 in odsotnosti dokazov o nasprotnem mogoče skleniti, da so proizvajalci vroče valjanih ploščatih izdelkov še naprej prejemali subvencije.

3.4.5.4   Specifičnost

(109)

Te subvencije so se pravno in dejansko štele za specifične v smislu člena 4(2) osnovne uredbe. Zaradi nesodelovanja kitajske vlade in kitajskih proizvajalcev vroče valjanih ploščatih izdelkov in/ali glede na to, kako organi, ki subvencije dodeljujejo, izvajajo diskrecijsko pravico pri tem dodeljevanju, se šteje, da so zadevne subvencije dodeljene omejenemu številu proizvajalcev vroče valjanih ploščatih izdelkov.

3.4.5.5   Zaključek

(110)

Komisija je v skladu s tem sklenila, da je na voljo dovolj dokazov, ki kažejo, da so proizvajalci še naprej prejemali nepovratna sredstva v obliki subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, tudi v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

3.5   Dodatne subvencije

3.5.1    Zamenjave terjatev v lastniške deleže

3.5.1.1   Uvod

(111)

Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa (45) je vseboval obširne dokaze o tem, da je bilo več kitajskih proizvajalcev vroče valjanih ploščatih izdelkov vključenih v drugo generacijo instrumentov za zamenjavo terjatev v lastniške deleže, ki so se uporabljali med letoma 2016 in 2019, pri čemer je skupna vrednosti terjatev znašala 237 milijard RMB. V zahtevku je navedeno, da so bile neporavnane terjatve poslovnih bank v državni lasti do jeklarjev v državni lasti odpisane v zameno za lastniške deleže z udeležbo različnih vrst izvajalskih agencij, ki so nebančne finančne institucije v pristojnosti komisije bančnih in zavarovalniških regulatorjev Kitajske. Najpogostejša oblika izvajalskih agencij za zamenjavo terjatev v lastniške deleže so družbe za naložbe v finančna sredstva, ki se odcepijo od bank ali zavarovalnic. V zahtevku je bilo navedeno tudi, da so bile izvajalske agencije ustanovljene posebej za to, da bi se odpravila obsežna slaba posojila v ključnih industrijah, tudi v jeklarskem sektorju, in da bi se prestrukturirale terjatve družb v državni lasti, med drugim z zamenjavami terjatev v lastniške deleže.

(112)

Glede na to, da kitajska vlada ni predložila informacij o tem programu, je Komisija svoje ugotovitve o tem programu sprejela na podlagi informacij iz zahtevka in informacij iz protisubvencijske preiskave, ki jo je Komisija izvedla v zvezi z jeklarskim sektorjem na Kitajskem, tj. jeklenimi izdelki, prevlečenimi z organskimi premazi (46).

(113)

Kot je bilo proučeno v uvodni izjavi 91, je Komisija ugotovila, da so vroče valjani ploščati izdelki spodbujana industrija, v oddelku 3.4.1 pa je ugotovila, da proizvajalci vroče valjanih ploščatih izdelkov izkoriščajo preferenčno financiranje, ker je kitajska vlada imela politiko zagotavljanja preferenčnih posojil sektorju vroče valjanih ploščatih izdelkov prek bank v državni lasti, kitajska vlada pa je bankam v zasebni lasti zaupala in ukazala zagotavljanje takih preferenčnih posojil proizvajalcem vroče valjanih ploščatih izdelkov. Komisija je ugotovila tudi, da je kitajska vlada vzpostavila celoten regulativni ekosistem na podlagi koncepta zamenjave terjatev v lastniške deleže, ki zajema vse večje število in raznolikost upnikov, ciljnih družb, izvajalskih agencij, vlagateljev, storitvenih platform in nadzornih institucij. Čeprav dokumenti kitajske vlade dosledno poudarjajo tržno usmerjenost tega sistema, udeležence opozarjajo tudi, da se od njih pričakuje, da bodo služili dobrobiti družbe in nadaljnjim ciljem nacionalne gospodarske politike.

(114)

V skladu z dokumentom z naslovom „Guiding Opinions on Regulating the Asset Management Business of Financial Institutions“ (Usmerjevalna mnenja o urejanju poslovanja v zvezi z upravljanjem sredstev finančnih institucij), ki je naveden v zahtevku, se finančne institucije spodbuja, da z izdajo produktov za upravljanje sredstev zbirajo sredstva za naložbe na področjih, ki izpolnjujejo zahteve nacionalnih strategij in industrijskih politik ter izpolnjujejo zahteve nacionalnih politik strukturnih reform na strani ponudbe, pri čemer se predpostavljata skladnost z zakoni in drugimi predpisi ter vzdržnost poslovanja. Poleg tega se finančne institucije spodbuja tudi k zbiranju sredstev z izdajo produktov za upravljanje sredstev, da bi se podprla preoblikovanje gospodarske strukture ter tržno usmerjena in legalizirana zamenjava terjatev v lastniške deleže in zmanjšal korporativni vzvod.

(115)

Zahtevek se je nanašal tudi na dokument z naslovom „Opinions on Resolving Excess Capacity in the Steel Industry and Realizing a Recovery“ (Mnenja o reševanju presežne zmogljivosti v jeklarski industriji in uresničitvi okrevanja), v katerem sta bili poudarjeni potreba po povečanju finančne podpore jeklarskim podjetjem in potreba po privabljanju naložbenega kapitala iz virov, ki niso državni proračun in finančne institucije, kot so produkti za upravljanje premoženja, pokojninski skladi itd. Poleg tega ta dokument poziva k razvoju tržnih pristopov k obravnavanju dolga podjetij in podpori bankam pri odtujitvi problematičnega dolga s prenosom težavnega stanja posojil na korporacije za upravljanje premoženja.

(116)

Dokument z naslovom „Opinions on Supporting the Steel and Coal Industries in Resolving Excess Capacity and Realising a Recovery“ (Mnenja o podpori jeklarski in premogovniški industriji pri reševanju presežne zmogljivosti in uresničitvi okrevanja), ki so ga leta 2016 objavile Ljudska banka Kitajske in nadzorne komisije, odgovorne za spremljanje bančnega in zavarovalniškega sektorja ter sektorja vrednostnih papirjev, vsebuje navodila o tem, kako pomagati jeklarski in premogovniški industriji pri reševanju težav s presežno zmogljivostjo in insolventnostjo. To se doseže s podjetji, ki imajo „vodilno vlogo pri finančnih storitvah“ ter bi premogovniški in jeklarski industriji omogočila izboljšanje finančne, tehnološke in okoljske učinkovitosti. Poleg tega lahko prilagoditev obdobij kreditiranja koristi podjetjem, ki spoštujejo nacionalne industrijske politike in lahko izpolnjujejo več nejasno opredeljenih pogojev v zvezi s prestrukturiranjem, solventnostjo in varstvom okolja.

(117)

Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa vsebuje informacije o vzpostavitvi sistema skupnih konferenc pod vodstvom Državnega sveta, ki je pregledal in odobril regulativne in podporne politike, vključno z izvajanjem novega kroga zamenjave terjatev v lastniške deleže. Obenem so bili oblikovani skupni mehanizmi kaznovanja za sankcioniranje kršitev pravil. Poleg tega je skupna konferenca pozvala, naj transakcije v zvezi z zamenjavo terjatev v lastniške deleže koristijo podjetjem in industrijam, ki so zelo pomembne za gospodarsko preobrazbo in nacionalno varnost.

(118)

Na finančni delovni konferenci Centralnega komiteja Komunistične partije Kitajske (CPCCC) leta 2017 je generalni sekretar Xi Jinping ponovno poudaril dolgoletna stališča, da morajo finančne institucije razumeti svojo vlogo predvsem kot storitev, namenjeno realnemu gospodarstvu, in narediti vse, kar je v njihovi moči, da okrepijo njegove šibke točke. V svoji izjavi je pojasnil dolžnost finančnega sektorja, da služi realnemu gospodarstvu, tako da ga varuje pred finančnimi tveganji. S tem bi moral finančni sektor izboljšati učinkovitost in kakovost storitev ter več sredstev usmeriti v pomembna in šibka področja gospodarskega in socialnega razvoja. Poleg tega si vlada prizadeva za razdolževanje gospodarstva, tako da odločno sprejema preudarno monetarno politiko in daje prednost zmanjševanju korporativnega vzvoda v podjetjih v državni lasti.

(119)

Na sestanku stalnega odbora Državnega sveta Kitajske leta 2017 je bilo razdolževanje podjetij v državni lasti postavljeno v središče splošne naloge razdolževanja podjetij. Stalni odbor je predlagal razvoj ustreznih ukrepov fiskalne podpore za premoženje v državni lasti s prevelikim korporativnim vzvodom v jeklarski in premogovniški industriji. Razpravljal je tudi o vzpostavitvi dopolnilnega mehanizma kapitala v državni lasti in zagotovitvi kapitala, potrebnega za preoblikovanje in nadgradnjo.

(120)

Glede na zgornje premisleke je Komisija sklenila, da se zamenjave terjatev za lastniški kapital štejejo kot finančni prispevek v obliki infuzije lastniškega kapitala in/ali posojila v smislu člena 3(1)(a)(i) osnovne uredbe ali v obliki opuščenega prihodka, ki izvira iz odpisa ali nepoplačila terjatev v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Vlada je zagotovila ta finančni prispevek prek javnih organov, vključenih v te transakcije, tj. štirih izvajalskih agencij in različnih poslovnih bank v državni lasti. Komisija je zaradi nesodelovanja kitajske vlade v preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa sklenila, da zabeleženi dokazi v zadostni meri kažejo, da so izvajalske agencije javni organi, saj jih je kitajska vlada ustanovila posebej za to, da bi se odpravila obsežna slaba posojila v ključnih industrijah, vključno z jeklarskim sektorjem, in da bi se prestrukturirale terjatve družb v državni lasti. Zato se je štelo, da je njihovo ravnanje ustrezalo izvajanju vladnih pooblastil.

(121)

Zahtevek je poleg tega vseboval dokaze o tem, da pri tem ogromnem znesku odpisa terjatev niso bili upoštevani običajni tržni premisleki, saj kitajska vlada ni izvedla ocene o tem, ali bi običajni zasebni vlagatelj izvedel to zamenjavo terjatev v lastniške deleže, če bi pričakoval, da bi se sčasoma ustvarila zmerna stopnja donosnosti. V zahtevku je bilo navedeno, da je kitajska vlada ogromne zneske terjatev zamenjala v lastniške deleže, da bi zmanjšala razmerje med sredstvi in obveznostmi proizvajalcev vroče valjanih ploščatih izdelkov in s tem povečala njihovo konkurenčnost, pri tem pa zanemarila tržne premisleke, ki bi jih imel zasebni vlagatelj. Komisija je po temeljiti analizi informacij iz zahtevka in ob odsotnosti drugih informacij v spisu sklenila, da navedeni ukrepi prinašajo ugodnosti v smislu člena 6, točka (a), osnovne uredbe.

3.5.1.2   Ugodnost

(122)

Zamenjave terjatev za lastniški kapital se štejejo kot finančni prispevek v obliki infuzije lastniškega kapitala in/ali posojila v smislu člena 3(1)(a)(i) osnovne uredbe ali v obliki opuščenega prihodka, ki izvira iz odpisa ali nepoplačila terjatev v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe.

(123)

Ker kitajska vlada in kitajski proizvajalci vroče valjanih ploščatih izdelkov v tem pregledu niso sodelovali, je Komisija po temeljiti analizi informacij iz zahtevka in ob odsotnosti drugih informacij v spisu sklenila, da navedeni ukrepi torej prinašajo ugodnosti v smislu člena 6, točka (a), osnovne uredbe.

3.5.1.3   Specifičnost

(124)

Subvencija je bila specifična v skladu s členom 4(2)(b) osnovne uredbe, saj ni bilo nobenih objektivnih meril za zagotavljanje subvencij, poleg tega pa je bilo nejasno, pod kakšnimi pogoji se proizvajalci vroče valjanih ploščatih izdelkov lahko vključijo oziroma ne morejo vključiti v ta program. Zamenjave so bile tudi specifične v skladu s členom 4(2)(c) osnovne uredbe glede na veliko diskrecijsko pravico javnih organov pri dodeljevanju subvencij, ugodnosti od subvencije pa so imeli samo nekateri sektorji, na primer tisti s presežno zmogljivostjo.

3.5.1.4   Zaključek

(125)

Komisija je v skladu s tem sklenila, da je na voljo dovolj dokazov o tem, da so bile proizvajalcem vroče valjanih ploščatih izdelkov v obdobju preiskave v zvezi s pregledom na voljo zamenjave terjatev v lastniške deleže, pri čemer gre za subvencijo, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, in sicer v obliki finančne pomoči za zmanjšanje terjatev močno zadolženih družb.

3.6   Splošni sklep glede nadaljevanja subvencioniranja

(126)

Komisija je v skladu z navedenim sklenila, da so proizvajalci vroče valjanih ploščatih izdelkov na Kitajskem v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še naprej prejemali subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

4.   RAZVOJ UVOZA OB MOREBITNI RAZVELJAVITVI UKREPOV

(127)

Komisija je po ugotovitvi obstoja subvencioniranja v obdobju preiskave v zvezi s pregledom preiskala verjetnost nadaljevanja subvencioniranega uvoza iz zadevne države v primeru razveljavitve ukrepov. Analizirani so bili naslednji dodatni elementi: proizvodno in prosto zmogljivost v LRK ter privlačnost trga Unije.

4.1.   Proizvodna in prosta zmogljivost v LRK

(128)

Ker proizvajalci iz LRK niso sodelovali, je Komisija svoje ugotovitve glede zmogljivosti drugih proizvajalcev utemeljila na razpoložljivih dejstvih ter se oprla na informacije iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa in druge razpoložljive vire.

(129)

Leta 2020 je Kitajska proizvedla 56,5 % surovega jekla na svetovni ravni, leta 2019 pa 53,3 % (47). V izjavi z 88. zasedanja Odbora OECD za jeklo, izdani septembra 2020, je navedeno, da so se „kljub negativnemu globalnemu šoku na področju povpraševanja proizvodnja in zaloge na Kitajskem v primerjavi s prejšnjim letom bistveno povečale“. Odbor za jeklo je z zaskrbljenostjo opozoril „na odstopanje od svetovnega trenda na Kitajskem, kjer je bila proizvodnja jekla v prvi polovici leta 2020 rekordna in kjer so zaloge dosegle zgodovinsko visoke ravni. Zaradi tega gibanja obstaja tveganje, da bo presežna ponudba na Kitajskem še povečala svetovna neravnovesja, ki so posledica šokov na področju povpraševanja, do katerih je prišlo zaradi pandemije COVID-19.“ Trend nenehnega povečevanja zmogljivosti za proizvodnjo jekla na Kitajskem so dodatno podprle „izrazita omilitev kreditnih pogojev“ in vse večje naložbe velikih proizvajalcev jekla, medtem ko so manjši akterji še vedno izključeni iz sistema nadzora zmogljivosti. Tudi v poročilu OECD iz februarja 2021 so bile ugotovljene vse večje presežne zmogljivosti za proizvodnjo jekla po vsem svetu, ki jih spodbujajo azijske države, vključno s Kitajsko (48).

(130)

Kitajska vlada ima za svojo jeklarsko industrijo ambiciozne načrte (49), saj želi odstraniti zastarele obrate in nekonkurenčne družbe s previsokimi stroški ter se osredotočiti na krepitev in spodbujanje proizvajalcev jekla, ki delujejo v skladu z vladnimi politikami in prednostnimi nalogami. Namen je očistiti industrijo, okrepiti vodilne akterje in odstraniti tiste, ki niso dovolj uspešni ali ne delujejo v skladu z vladnimi prednostnimi nalogami (ali se jim ne prilagajajo). Cilj je vzgojiti „novo generacijo vodilnih industrijskih akterjev“. To se izvaja s politikami, kot so sistem zamenjav zmogljivosti in zamenjave terjatev v lastniške deleže, ki državi omogočajo precejšnjo diskrecijsko pravico pri poslovanju posameznih podjetij. Osnovni namen je povečati zmogljivosti „izbranih“ akterjev, ki so zelo uspešni proizvajalci in ki delujejo v skladu s trenutnimi cilji vlade na področju jeklarske industrije.

(131)

V skladu z informacijami iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa je bila celotna kitajska zmogljivost za proizvodnjo nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla ocenjena na več kot 345 milijonov ton, proizvodnja in kitajska potrošnja pa sta bili vsaka posebej ocenjeni na 314 milijonov ton v letu 2020. Na tej podlagi je bila prosta zmogljivost na Kitajskem v letu 2020 ocenjena na 31 milijonov ton, kar velja za prosto zmogljivost v obdobju preiskave v zvezi s pregledom in je skoraj enako celotni potrošnji Unije na prostem trgu (približno 35 milijonov ton) v navedenem obdobju.

(132)

Upad kitajskega povpraševanja po jeklu na začetku leta 2021 je in bo ključno gonilo za povečanje obsega izvoza. Zaradi posledičnega neravnovesja med zmogljivostmi in povpraševanjem bodo proizvajalci verjetno pod večjim pritiskom, da izvažajo. Kitajske zmogljivosti so v primerjavi z dejanskimi potrebami kitajskega gospodarstva prevelike.

(133)

Na podlagi tega je verjetno, da bodo kitajski proizvajalci v primeru izteka ukrepov svojo prosto zmogljivost usmerili na trg Unije v velikih količinah po subvencioniranih cenah.

4.2   Privlačnost trga Unije

(134)

Trg Unije je med največjimi trgi nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz jekla na svetu. Kitajski trg ne more absorbirati presežne jeklarske zmogljivosti, večji trgi tretjih držav pa so za kitajski izvoz zaprti, ker so navedene države proti LRK uvedle protidampinške, zaščitne ali druge varovalne ukrepe (50). Poleg tega so ravni cen v Uniji (povprečna cena, ki jo je industrija Unije zaračunavala v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, je znašala 734 EUR/tono) višje od povprečne cene, ki so jo kitajski proizvajalci izvozniki zaračunavali preostalemu svetu (714 EUR/tono na ravni CIF). Ker so vroče valjani ploščati izdelki, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 206, cenovno zelo občutljivi, bi imeli kitajski izvozniki v primeru izteka ukrepov močno spodbudo, da svoj izvoz usmerijo v Unijo.

(135)

Vložnik je v svojem zahtevku trdil, da zaščitni ukrepi Unije za jeklo, ki se uporabljajo za izdelek, ki se pregleduje, ne bodo zadostovali za zaščito trga Unije pred znatnim uvozom po subvencijskih cenah. Ker Kitajska za izdelek, ki se pregleduje, ni prejela nobene kvote za posamezno državo, imajo kitajski proizvajalci dostop do velike količine preostale kvote, v okviru katere bi lahko v primeru izteka izravnalnih ukrepov usmerili svoj izvoz na trg Unije. V primeru razveljavitve izravnalnih ukrepov bi se obseg kitajskega izvoza v okviru preostale kvote zato verjetno znatno povečal in tako preplavil trg Unije, preden bi se začela uporabljati kakršna koli dajatev zunaj kvote v okviru zaščitnega ukrepa.

4.3   Sklep o verjetnosti nadaljevanja subvencioniranja

(136)

Komisija je na podlagi najboljših razpoložljivih dejstev sklenila, da obstaja dovolj dokazov, da se je subvencioniranje industrije vroče valjanih ploščatih izdelkov v LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljevalo in da se bo verjetno nadaljevalo tudi v prihodnosti. Ni bilo dokazov, ki bi pokazali, da se bodo zadevne subvencije in programi subvencij v bližnji prihodnosti prenehali izvajati.

(137)

Kitajski proizvajalci lahko zaradi subvencioniranja industrije vroče valjanih ploščatih izdelkov ohranijo svoje proizvodne zmogljivosti na ravni, ki močno presega domače povpraševanje in bi morda lahko zadostila potrebam celotne potrošnje Unije.

(138)

Zato je Komisija menila, da bi bila verjetna posledica razveljavitve izravnalnih ukrepov preusmeritev znatnih količin subvencioniranega uvoza izdelka, ki se pregleduje, na trg Unije. Kitajska vlada je industriji vroče valjanih ploščatih izdelkov še naprej ponujala različne programe subvencij, Komisija pa je ugotovila, da je industrija vroče valjanih ploščatih izdelkov v obdobju preiskave v zvezi s pregledom prejela ugodnosti v okviru številnih zadevnih programov.

5.   ŠKODA

5.1   Opredelitev pojmov industrija Unije in proizvodnja Unije

(139)

Podobni izdelek je v obravnavanem obdobju v Uniji proizvajalo 21 proizvajalcev. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 9(1) osnovne uredbe.

(140)

Celotna proizvodnja Unije izdelka, ki se pregleduje, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila določena na približno 70 milijonov ton. Komisija je to količino določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij v zvezi z industrijo Unije, kot so informacije iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa in izpolnjenega makro vprašalnika, ki ga je predložilo združenje EUROFER. Kot je navedeno v uvodni izjavi 13, so proizvajalci Unije, vključeni v vzorec, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljali 29 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

5.2   Potrošnja Unije

(141)

Izdelek, ki se pregleduje, velja za osnovni material za proizvodnjo različnih izdelkov z dodano vrednostjo na koncu proizvodne verige, začenši s hladno valjanimi izdelki. Ker je industrija Unije večinoma vertikalno integrirana in proizvaja tako izdelek, ki se pregleduje, kot izdelke na koncu proizvodne verige, sta bila zaprti in prosti trg po potrebi analizirana ločeno.

(142)

Razlikovanje med zaprtim in prostim trgom je za analizo škode pomembno, ker izdelki, namenjeni zaprtemu trgu, niso izpostavljeni neposredni konkurenci uvoženih izdelkov, morebitne transferne cene pa se določajo znotraj skupin v skladu z različnimi cenovnimi politikami. Nasprotno pa je proizvodnja, namenjena prostemu trgu, v neposredni konkurenci z uvozom zadevnega izdelka, cene pa se določajo v skladu s tržnimi pogoji.

(143)

Da bi lahko Komisija čim celoviteje ponazorila industrijo Unije, je pridobila podatke za celotno dejavnost podobnega izdelka in določila, ali je proizvodnja namenjena za zaprti ali prosti trg. Komisija je ugotovila, da je bilo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom približno 60 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji namenjene zaprtemu trgu.

(144)

Komisija je potrošnjo na prostem trgu Unije določila na podlagi (a) prodaje vseh znanih proizvajalcev v Uniji na trgu Unije, navedene v makro vprašalniku, ki ga je izpolnilo združenje EUROFER, in (b) uvoza iz vseh tretjih držav v Unijo v skladu z Eurostatovimi podatki. Potrošnja na zaprtem trgu Unije je bila določena na podlagi uporabe za lastne potrebe in prodaje vseh znanih proizvajalcev Unije na trgu Unije za lastne potrebe, navedene v makro vprašalniku, ki ga je izpolnilo združenje EUROFER.

(145)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 1

Potrošnja Unije (v tisočih tonah)

 

2018

2019

2020

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Potrošnja na prostem trgu

34 533

32 411

27 899

34 869

Indeks

100

94

81

101

Potrošnja na zaprtem trgu

45 289

42 011

36 989

40 424

Indeks

100

93

82

89

Celotna potrošnja Unije

79 822

74 422

64 888

75 293

Indeks

100

93

81

94

Vir: Eurostat in makro vprašalnik, ki ga je izpolnilo združenje EUROFER.

(146)

Celotna potrošnja Unije se je leta 2019 zmanjšala za 7 %, leta 2020 pa je zaradi upada povpraševanja, ki ga je povzročila pandemija COVID-19, močno upadla za dodatnih 12 %. Zaradi ponovnega povečanja povpraševanja po jeklu v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je temu zmanjšanju sledilo dobro okrevanje, vendar je bila raven potrošnje še vedno za 6 % nižja od ravni iz leta 2018.

(147)

Potrošnja na prostem trgu se je gibala podobno kot celotna potrošnja Unije. V letu 2020 se je močno zmanjšala, in sicer za 19 %, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa si je krepko opomogla in celo za 1 % presegla raven iz leta 2018.

(148)

Potrošnja na zaprtem trgu se je gibala skoraj enako kot celotna potrošnja Unije, saj se je v letu 2020 močno zmanjšala, in sicer za 18 %, si nato opomogla, vendar dosegla le 89 % ravni iz leta 2018.

(149)

Na splošno se je celotna potrošnja Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala za 6 %.

5.3   Uvoz iz zadevne države

5.3.1    Obseg in tržni delež uvoza iz zadevne države

(150)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Tržni delež uvoza je bil določen na podlagi primerjave obsega uvoza in potrošnje Unije na prostem trgu, kot je navedena v preglednici 2 zgoraj.

(151)

Uvoz iz zadevne države v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 2

Obseg uvoza (v tisočih tonah), tržni delež in cene (v EUR/tono)

 

2018

2019

2020

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Obseg uvoza iz LRK

1,7

0,5

0,3

28,7

Tržni delež v (%)

0,0

0,0

0,0

0,1

Izvozne cene LRK

1 674

3 177

2 482

664

Indeks

100

190

148

40

Vir: Eurostat in makro vprašalnik, ki ga je izpolnilo združenje EUROFER.

(152)

Po uvedbi ukrepov leta 2017 se je obseg uvoza iz Kitajske zmanjšal na neznatno raven, pri čemer je bil tržni delež leta 2018 zanemarljiv, saj je znašal 0,002 %. Med letoma 2018 in 2020 se je obseg uvoza še dodatno zmanjšal. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom, natančneje aprila 2021, se je obseg uvoza iz LRK vendarle povečal v primerjavi z nizkimi ravnmi iz prejšnjih treh let. Tržni delež je sicer ostal zelo majhen in znašal 0,1 %.

(153)

Kitajske uvozne cene, ki jih je sporočil Eurostat, so bile v letih 2018, 2019 in 2020 izjemno visoke, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa so se znižale. Izjemno visoke uvozne cene v obdobju 2018–2020 so verjetno povezane z dejstvom, da je Kitajska v Unijo izvozila zanemarljivo količino, ki se ne more šteti za zanesljivo.

(154)

Komisija je menila, da kitajske uvozne cene, ki jih je v zvezi z obravnavanim obdobjem sporočil Eurostat, zaradi zelo majhnega obsega uvoza iz LRK v navedenem obdobju niso reprezentativne povprečne cene vroče valjanih ploščatih izdelkov in da jih ni mogoče uporabiti za oblikovanje smiselnih ali ustreznih sklepov.

(155)

Uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz drugih tretjih držav se je gibal na naslednji način:

Preglednica 3

Uvoz iz tretjih držav

Država

 

2018

2019

2020

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Vse tretje države skupaj, razen LRK

Obseg (v tisočih tonah)

7 997

7 225

5 879

9 635

 

Indeks

100

90

74

120

 

Tržni delež

23  %

22  %

21  %

28  %

 

Povprečna cena (v EUR/tono)

532

482

428

765

 

Indeks

100

90

80

144

Vir: Eurostat.

(156)

Celotni uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz tretjih držav, ki ne vključujejo zadevne države, se je med letoma 2018 in 2020 zmanjšal za 26 %, leta 2021 pa se je močno povečal in dosegel 28-odstotni tržni delež, kar je 20 % več kot leta 2018. Na splošno Unija vroče valjane ploščate izdelke uvaža iz več kot 40 držav po vsem svetu. Med pet največjih izvoznikov vroče valjanih ploščatih izdelkov v EU so se v obdobju preiskave v zvezi s pregledom uvrščali Rusija, Indija, Turčija, Egipt in Tajvan, ki so predstavljali 18 % prostega trga Unije in 65 % celotnega uvoza vroče valjanih ploščatih izdelkov. Kar zadeva posamezne države, je bila največja izvoznica Rusija s 5,8-odstotnim tržnim deležem, tržni delež drugih štirih držav pa je znašal od 2 % do 4 %. Nobena druga država nima tržnega deleža, ki bi presegal 2 %. Kar zadeva protidampinške ukrepe zoper največje izvoznike, se ti trenutno uporabljajo za uvoz iz Rusije (51) in Turčije (52).

5.4   Gospodarski položaj industrije Unije

5.4.1    Splošne pripombe

(157)

V skladu s členom 8(4) osnovne uredbe je bila v proučitev vpliva subvencioniranega uvoza na industrijo Unije vključena ocena vseh gospodarskih kazalnikov, ki so vplivali na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(158)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Komisija je makroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov, ki jih je zagotovili vložnik in se nanašajo na vse proizvajalce Unije. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(159)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, zaposlenost, produktivnost, višina subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, in okrevanje od preteklega subvencioniranja.

(160)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(161)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 143 in 144, je Komisija, da bi čim celoviteje ponazorila industrijo Unije, pridobila podatke o celotni proizvodnji podobnega izdelka in določila, ali je proizvodnja namenjena za zaprti ali prosti trg. Kjer je bilo ustrezno in mogoče, je Komisija kazalnike škode, povezane s prostim in zaprtim trgom, analizirala ločeno.

5.4.2    Makroekonomski kazalniki

5.4.2.1   Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(162)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 4

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

 

2018

2019

2020

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Obseg proizvodnje (v tisočih tonah)

75 626

70 920

61 096

69 531

Indeks

100

94

81

92

Proizvodna zmogljivost (v tisočih tonah)

90 923

92 584

91 965

93 249

Indeks

100

102

101

103

Izkoriščenost zmogljivosti v (%)

83

77

66

75

Indeks

100

92

80

90

Vir: makro vprašalnik, ki ga je izpolnilo združenje EUROFER.

(163)

Proizvodnja industrije Unije se je gibala podobno kot celotna potrošnja Unije, saj se je v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšala za približno 8 %, pri čemer se je močno zmanjšala leta 2020, sledilo pa je okrevanje, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 146.

(164)

Medtem ko se je proizvodna zmogljivost industrije Unije v obravnavanem obdobju nekoliko povečala, in sicer za 3 %, je izkoriščenost zmogljivosti sledila enakemu negativnemu trendu kot proizvodnja in potrošnja ter se med letom 2018 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom zmanjšala za 10 %.

5.4.2.2   Obseg prodaje in tržni delež

(165)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 5

Obseg prodaje in tržni delež na prostem trgu (v tisočih tonah)

 

2018

2019

2020

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Prodaja na prostem trgu

26 534

25 185

22 020

25 205

Indeks

100

95

83

95

Tržni delež v (%)

77

78

79

72

Indeks

100

101

104

99

Vir: makro vprašalnik, ki ga je izpolnilo združenje EUROFER.

(166)

Obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije se je v obravnavanem obdobju gibal enako kot potrošnja. Med letoma 2018 in 2020 se je iz razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi 146, zmanjšal, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa ponovno povečal. Kljub ponovnemu povečanju v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa je ostal pod ravnmi iz leta 2018.

(167)

V obravnavanem obdobju se je tržni delež industrije Unije v smislu potrošnje Unije med letoma 2018 in 2020 nekoliko povečal, in sicer s 77 % na 79 %, med letom 2020 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom pa zmanjšal na 72 %, tj. za 7 odstotnih točk. Kot je prikazano v preglednici 4, je to zmanjšanje mogoče pojasniti z dejstvom, da se je tržni delež uvoza iz tretjih držav med letom 2020 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom povečal za 7 %, kar pojasnjuje izgubo deleža industrije Unije na prostem trgu.

Preglednica 6

Obseg za lastne potrebe na trgu Unije in tržni delež (v tisočih tonah)

 

2018

2019

2020

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Obseg za lastne potrebe na trgu Unije

45 289

42 011

36 989

40 424

Indeks

100

93

82

89

Celotna proizvodnja industrije Unije

75 626

70 920

61 096

69 531

Delež količin za lastne potrebe glede na celotno proizvodnjo v (%)

59,9

59,2

60,5

58,1

Vir: makro vprašalnik, ki ga je izpolnilo združenje EUROFER.

(168)

Obseg industrije Unije za lastne potrebe (sestavljen iz uporabe in prodaje na trgu Unije za lastne potrebe) se je med letoma 2018 in 2020 zmanjšal za 18 %, leta 2021 pa povečal za 7 odstotnih točk, kar pomeni, da se je v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšal za 11 %, in sicer s približno 45 milijonov ton na 40 milijonov ton od začetka do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom. Na splošno je bil trend na zaprtem in prostem trgu enak. Komisija je zato sklenila, da razvoj zaprtega trga ni bistveno vplival na uspešnost industrije Unije na prostem trgu.

(169)

Delež industrije Unije na zaprtem trgu (izražen kot odstotek celotne proizvodnje) je v obravnavanem obdobju ostal razmeroma stabilen, saj je znašal od 58,1 % do 60,5 %.

5.4.2.3   Rast

(170)

Zaradi zmanjšanja potrošnje in proizvodnje je industrija Unije zabeležila izgubo obsega prodaje in tržnega deleža na prostem trgu. Na splošno industrija Unije v obravnavanem obdobju ni beležila rasti.

5.4.2.4   Zaposlenost in produktivnost

(171)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 7

Zaposlenost in produktivnost

 

2018

2019

2020

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Število zaposlenih

41 161

38 980

36 207

38 470

Indeks

100

95

88

93

Produktivnost (v enotah/zaposlenega)

1 824

1 819

1 687

1 807

Indeks

100

100

93

99

Vir: makro vprašalnik, ki ga je izpolnilo združenje EUROFER.

(172)

Med letom 2018 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom se je število zaposlenih, vključenih v proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, gibalo v skladu z obsegom proizvodnje Unije, pri čemer se je med letoma 2018 in 2020 močno zmanjšalo ter se v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nekoliko povečalo. Na splošno se je v obravnavanem obdobju zmanjšalo za 7 %.

(173)

Produktivnost delovne sile industrije Unije, merjena kot proizvodnja (v tonah) na zaposlenega, je v obravnavanem obdobju na splošno ostala stabilna.

5.4.2.5   Višina zneska subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, in okrevanje od preteklega subvencioniranja

(174)

Komisija je sklenila, da je na voljo dovolj dokazov o tem, da so proizvajalci v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še naprej prejemali subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Znesek subvencij za Kitajsko, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, ki je naveden v poglavju o subvencijah, je precej visok.

(175)

Protisubvencijski ukrepi, uvedeni po prvotni preiskavi, so industriji Unije omogočili, da si je opomogla od preteklega subvencioniranja, kot je razvidno iz podatkov za leto 2018. To so potrdile tudi ugotovitve Komisije v protidampinški preiskavi v zvezi z vroče valjanimi ploščatimi izdelki iz Turčije (53).

5.4.3    Mikroekonomski kazalniki

5.4.3.1   Cene in dejavniki, ki vplivajo na cene

(176)

Povprečne prodajne cene na enoto vzorčenih proizvajalcev Unije za stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 8

Prodajne cene in stroški proizvodnje v Uniji (v EUR/tono)

 

2018

2019

2020

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

Povprečna prodajna cena na enoto na prostem trgu

549

509

450

734

Indeks

100

93

82

134

Proizvodni stroški na enoto

518

557

534

669

Indeks

100

108

103

129

Vir: izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(177)

Povprečne prodajne cene industrije Unije so se med letoma 2018 in 2020 znižale za 17 %, leta 2021 pa so se močno zvišale, in sicer za 34 %. Prodajne cene na enoto so bile v obravnavanem obdobju pod vplivom hudih motenj, ki jih je povzročila pandemija COVID-19, in ponovnega povečanja povpraševanja po pandemiji. V letu 2021 so se prodajne cene na enoto nenadno znatno povečale zaradi velikega povpraševanja po jeklu, omejene ponudbe in zvišanja proizvodnih stroškov.