ISSN 1977-0804
Uradni list
Evropske unije
L 86
Slovenska izdaja
Zakonodaja
Letnik 66
24. marec 2023
|
ISSN 1977-0804 |
||
|
Uradni list Evropske unije |
L 86 |
|
|
|
||
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Letnik 66 |
|
|
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP. |
|
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
II Nezakonodajni akti
MEDNARODNI SPORAZUMI
|
24.3.2023 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 86/1 |
SKLEP SVETA (EU) 2023/676
z dne 20. marca 2023
o podpisu, v imenu Unije, Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Čile na podlagi člena XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 v zvezi s spremembo koncesij za vse tarifne kvote, vključene na seznam EU CLXXV, zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 207(4), prvi pododstavek, v povezavi s členom 218(5) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Svet je 15. junija 2018 Komisijo pooblastil, da na podlagi člena XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT 1994) začne pogajanja o porazdelitvi tarifnih kvot, vključenih na seznam EU CLXXV,zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Unije. |
|
(2) |
Pogajanja z Republiko Čile so zaključena in Sporazum med Evropsko unijo in Republiko Čile na podlagi člena XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 v zvezi s spremembo koncesij za vse tarifne kvote, vključene na seznam EU CLXXV, zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je bil parafiran 1. decembra 2022. |
|
(3) |
Sporazum bi bilo treba podpisati – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Podpis, v imenu Unije, Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Čile na podlagi člena XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT 1994) v zvezi s spremembo koncesij za vse tarifne kvote, vključene na seznam EU CLXXV, zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije se odobri s pridržkom sklenitve navedenega sporazuma (1).
Člen 2
Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Sporazuma v imenu Unije.
Člen 3
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Bruslju, 20. marca 2023
Za Svet
predsednik
P. KULLGREN
(1) Besedilo Sporazuma se objavi skupaj s sklepom o njegovi sklenitvi.
UREDBE
|
24.3.2023 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 86/3 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/677
z dne 17. marca 2023
o odobritvi spremembe specifikacije proizvoda za ime, vpisano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb, ki ni manjša („Ricotta di Bufala Campana“ (ZOP))
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (1) ter zlasti člena 52(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Komisija je v skladu s členom 50(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 v povezavi s členom 53(1), prvi pododstavek, navedene uredbe proučila zahtevek Italije za odobritev spremembe specifikacije proizvoda za zaščiteno označbo porekla „Ricotta di Bufala Campana“, registrirano v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 634/2010 (2). |
|
(2) |
Ker zadevna sprememba ni manjša v smislu člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012, je Komisija v skladu s členom 50(2), točka (a), navedene uredbe zahtevek za spremembo objavila v Uradnem listu Evropske unije (3). |
|
(3) |
Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega utemeljenega ugovora, bi bilo treba spremembo specifikacije proizvoda odobriti – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Sprememba specifikacije proizvoda, objavljena v Uradnem listu Evropske unije v zvezi z imenom „Ricotta di Bufala Campana“ (ZOP), se odobri.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 17. marca 2023
Za Komisijo
v imenu predsednice
Janusz WOJCIECHOWSKI
član Komisije
(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.
(2) Uredba Komisije (EU) št. 634/2010 z dne 19. julija 2010 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Ricotta di Bufala Campana (ZOP)) (UL L 186, 20.7.2010, str. 14).
|
24.3.2023 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 86/5 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/678
z dne 17. marca 2023
o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb („Slavonska kobasica“ (ZGO))
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (1) ter zlasti člena 52(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
V skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 je bil zahtevek Hrvaške za registracijo imena „Slavonska kobasica“ objavljen v Uradnem listu Evropske unije (2). |
|
(2) |
Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba ime „Slavonska kobasica“ registrirati – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Ime „Slavonska kobasica“ (ZGO) se registrira.
Ime iz prvega odstavka opredeljuje proizvod skupine 1.2 Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.) iz Priloge XI k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 668/2014 (3).
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 17. marca 2023
Za Komisijo
v imenu predsednice
Janusz WOJCIECHOWSKI
član Komisije
(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.
(2) UL C 454, 30.11.2022, str. 119.
(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 668/2014 z dne 13. junija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 179, 19.6.2014, str. 36).
|
24.3.2023 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 86/6 |
UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/679
z dne 23. marca 2023
o spremembi prilog II in III k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 glede mejnih vrednosti ostankov za piridaben, piridat, piriproksifen in triklopir v ali na nekaterih proizvodih
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (1) in zlasti člena 14(1), točka (a), Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Mejne vrednosti ostankov (v nadaljnjem besedilu: MRL) za piridaben. piridat in triklopir so bile določene v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 396/2005. Za piriproksifen so bile MRL določene v delu A Priloge III k navedeni uredbi. |
|
(2) |
V skladu s členom 6(2) in (4) Uredbe (ES) št. 396/2005 je bila vložena vloga za uvozne tolerance za piridaben glede uporabe navedene snovi na grenivkah v Združenih državah Amerike. Vložnik je predložil podatke, ki kažejo, da ob odobrenih uporabah navedene snovi na tej kmetijski rastlini v Združenih državah Amerike ostanki presegajo MRL iz Uredbe (ES) št. 396/2005 in da je za preprečevanje trgovinskih ovir pri uvozu navedene kmetijske rastline v Unijo potrebna višja MRL za piridaben. |
|
(3) |
Za piridat je bila vložena vloga v skladu s členom 6(1) Uredbe (ES) št. 396/2005 za spremembo obstoječe MRL za drobnjak. Za piriproksifen je bila taka vloga vložena za marelice in breskve. Za triklopir je bila taka vloga vložena za pomaranče, limone in mandarine. |
|
(4) |
V skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 396/2005 so zadevne države članice vse navedene vloge ocenile in Komisiji posredovale ocenjevalna poročila. |
|
(5) |
Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je proučila vloge in ocenjevalna poročila, zlasti glede tveganj za potrošnike in po potrebi za živali, ter predložila obrazložena mnenja o predlaganih MRL (2). Navedena mnenja je posredovala vložnikom, Komisiji in državam članicam ter jih javno objavila. |
|
(6) |
Za piridat je Agencija ugotovila, da je bila vrzel v podatkih glede analiznih metod za določanje ostankov piridata, ki je bila opredeljena v okviru pregleda MRL za to aktivno snov v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 396/2005 (3), obravnavana v medsebojnem strokovnem pregledu pesticidov EU za aktivno snov piridat (4), v katerem je bila zagotovljena zadostno validirana metoda. Zato je primerno črtati zadevne opombe v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 396/2005 o odsotnosti podatkov. |
|
(7) |
Kar zadeva MRL za triklopir v pomarančah, limonah in mandarinah, je Agencija ugotovila, da predloženi podatki zadostujejo za izpeljavo predloga nižje MRL v višini 0,07 mg/kg na podlagi predvidene uporabe. Kljub temu je Agencija ugotovila, da so bili pri tekočem pregledu MRL v skladu s členom 12 za navedeno aktivno snov potrebni potrditveni podatki, ki podpirajo obstoječo MRL v višini 0,1 mg/kg, in je zato sklenila, da je potreben nadaljnji premislek odgovornih za obvladovanje tveganja. Do ocene potrditvenih podatkov je bilo odločeno, da je primerno ohraniti trenutno okvirno MRL v višini 0,1 mg/kg. |
|
(8) |
V zvezi s spremembami MRL, ki so jih vložniki zahtevali za vse štiri snovi, je Agencija ugotovila, da so v celoti izpolnjene zahteve po popolnosti predloženih podatkov in da so spremembe MRL, ki jih zahtevajo vložniki, sprejemljive z vidika varnosti potrošnikov na podlagi ocene izpostavljenosti potrošnikov za 27 posebnih skupin evropskih potrošnikov. Pri tem je upoštevala najnovejše podatke o toksikoloških značilnostih snovi. Niti pri dolgoročni izpostavljenosti tem snovem z uživanjem vseh živil, ki bi te snovi lahko vsebovala, niti pri kratkotrajni izpostavljenosti zaradi čezmernega uživanja zadevnih proizvodov ni bilo ugotovljeno tveganje, da se sprejemljivi dnevni vnos ali akutni referenčni odmerek preseže. |
|
(9) |
Na podlagi obrazloženih mnenj Agencije in ob upoštevanju ustreznih dejavnikov iz člena 14(2) Uredbe (ES) št. 396/2005 predlagane spremembe MRL izpolnjujejo zahteve iz člena 14(2) navedene uredbe. |
|
(10) |
Uredbo (ES) št. 396/2005 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
|
(11) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Prilogi II in III k Uredbi (ES) št. 396/2005 se spremenita v skladu s Prilogo k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 23. marca 2023
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 70, 16.3.2005, str. 1.
(2) Znanstvena poročila Agencije so na voljo na spletu: http://www.efsa.europa.eu.
Reasoned Opinion on the setting of an import tolerance for pyridaben in grapefruits (Obrazloženo mnenje o določitvi uvozne tolerance za piridaben v grenivkah). EFSA Journal 2022;20(9):7553.
Reasoned Opinion on the modification of the existing maximum residue level for pyridate in chives (Obrazloženo mnenje o spremembi obstoječe mejne vrednosti ostankov za piridat v drobnjaku). EFSA Journal 2022;20(8):7537.
Reasoned Opinion on the modification of the existing maximum residue levels for pyriproxyfen in apricots and peaches (Obrazloženo mnenje o spremembi obstoječih mejnih vrednosti ostankov za piriproksifen v marelicah in breskvah). EFSA Journal 2022;20(9):7567.
Reasoned Opinion on the modification of the existing maximum residue levels for triclopyr in oranges, lemons and mandarins (Obrazloženo mnenje o spremembi obstoječih mejnih vrednosti ostankov za triklopir v pomarančah, limonah in mandarinah). EFSA Journal 2022;20(8):7545.
(3) Reasoned opinion on the review of the existing maximum residue levels (MRLs) for pyridate according to Article 12 of Regulation (EC) No 396/2005 (Obrazloženo mnenje o pregledu obstoječih mejnih vrednosti ostankov (MRL) za piridat v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 396/2005). EFSA Journal 2012;10(4):2687.
(4) Conclusion on the peer review of the pesticide risk assessment of the active substance pyridate (Sklep o medsebojnem strokovnem pregledu ocene tveganja za pesticide z aktivno snovjo piridat). EFSA Journal 2014;12(8):3801, 84 str.
PRILOGA
Prilogi II in III k Uredbi (ES) št. 396/2005 se spremenita:
|
(1) |
v Prilogi II se stolpci za piridaben, piridat in triklopir nadomestijo z naslednjim: „Priloga II Ostanki pesticidov in mejne vrednosti ostankov (mg/kg)
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(2) |
v delu A Priloge III se stolpec za piriproksifen nadomesti z naslednjim: „PRILOGA IIIA Ostanki pesticidov in mejne vrednosti ostankov (mg/kg)
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
(*) Označuje spodnjo mejo analiznega določanja.
(1) Za popoln seznam proizvodov rastlinskega in živalskega izvora, za katere veljajo MRL, se je treba sklicevati na Prilogo I.
(*) Označuje spodnjo mejo analiznega določanja.
(2) Za popoln seznam proizvodov rastlinskega in živalskega izvora, za katere veljajo MRL, se je treba sklicevati na Prilogo I.
|
24.3.2023 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 86/41 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/680
z dne 23. marca 2023
o odobritvi alkil (C12-16) dimetilbenzil amonijevega klorida (ADBAC/BKC (C12-C16)) kot aktivne snovi za uporabo v biocidnih proizvodih vrste proizvodov 1 v skladu z Uredbo (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (1) ter zlasti člena 89(1), tretji pododstavek, Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1062/2014 (2) določa seznam obstoječih aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti zaradi njihove morebitne odobritve za uporabo v biocidnih proizvodih. Navedeni seznam vključuje alkil (C12-16) dimetilbenzil amonijev klorid (ADBAC/BKC (C12-C16)). |
|
(2) |
Alkil (C12-16) dimetilbenzil amonijev klorid (ADBAC/BKC (C12-C16)) je bil ocenjen za uporabo v biocidnih proizvodih vrste proizvodov 1 (biocidni proizvodi za človekovo osebno higieno), kot je opredeljena v Prilogi V k Direktivi 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3), ki ustreza vrsti proizvodov 1 (razkužila: človekova osebna higiena, kot je opredeljena v Prilogi V k Uredbi (EU) št. 528/2012. |
|
(3) |
Za državo članico poročevalko je bila imenovana Italija in njen ocenjevalni pristojni organ je 10. septembra 2012 Komisiji predložil poročilo o oceni s svojimi ugotovitvami. Po predložitvi tega poročila so potekale razprave na tehničnih sestankih, ki jih je organizirala Evropska agencija za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: Agencija). |
|
(4) |
Na podlagi člena 90(2) Uredbe (EU) št. 528/2012 je mogoče sklepati, da je treba snovi, katerih ocenjevanje v državah članicah se je zaključilo do 1. septembra 2013, oceniti v skladu z določbami Direktive 98/8/ES. |
|
(5) |
Mnenje Agencije o vlogah za odobritev aktivnih snovi v skladu s členom 75(1) Uredbe (EU) št. 528/2012 pripravi Odbor za biocidne proizvode. Ta odbor je 2. decembra 2021 v skladu s členom 7(2) Delegirane uredbe (EU) št. 1062/2014 ob upoštevanju ugotovitev ocenjevalnega pristojnega organa sprejel mnenje Agencije (4). |
|
(6) |
Glede na navedeno mnenje je za biocidne proizvode vrste proizvodov 1, ki vsebujejo alkil (C12-16) dimetilbenzil amonijev klorid (ADBAC/BKC (C12-C16)), mogoče pričakovati, da izpolnjujejo zahteve iz člena 5(1), točke (b), (c) in (d), Direktive 98/8/ES, če so izpolnjene nekatere zahteve za njihovo uporabo. |
|
(7) |
Ob upoštevanju mnenja Agencije je primerno, da se alkil (C12-16) dimetilbenzil amonijev klorid (ADBAC/BKC (C12-C16)) odobri kot aktivna snov za uporabo v biocidnih proizvodih vrste proizvodov 1, če so izpolnjeni nekateri pogoji. |
|
(8) |
Pred odobritvijo aktivne snovi bi bilo treba zagotoviti ustrezno obdobje, da lahko zainteresirane strani sprejmejo potrebne pripravljalne ukrepe za izpolnitev novih zahtev. |
|
(9) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne proizvode – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Alkil (C12-16) dimetilbenzil amonijev klorid (ADBAC/BKC (C12-C16)) se odobri kot aktivna snov za uporabo v biocidnih proizvodih vrste proizvodov 1, pri čemer se upoštevajo pogoji iz Priloge.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 23. marca 2023
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 167, 27.6.2012, str. 1.
(2) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1062/2014 z dne 4. avgusta 2014 o delovnem programu za sistematično preverjanje vseh obstoječih aktivnih snovi, ki jih vsebujejo biocidni proizvodi, iz Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 294, 10.10.2014, str. 1).
(3) Direktiva 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet (UL L 123, 24.4.1998, str. 1).
(4) Mnenje Odbora za biocidne proizvode o vlogi za odobritev aktivne snovi alkil (C12-16) dimetilbenzil amonijev klorid; vrsta proizvoda: 1; ECHA/BPC/309/2021, sprejeto 2. decembra 2021.
PRILOGA
|
Splošno ime |
Ime po IUPAC Identifikacijska številka |
Minimalna stopnja čistosti aktivne snovi (1) |
Datum odobritve |
Datum izteka odobritve |
Vrsta proizvodov |
Posebni pogoji |
||
|
Alkil (C12-16) dimetilbenzil amonijev klorid |
Ime po IUPAC: kvaterne amonijeve spojine, benzil-C12-16-alkildimetil, kloridi Št. ES: 270-325-2 Št. CAS: 68424-85-1 |
Minimalna čistost ocenjene aktivne snovi: 972 g/kg suhe teže |
1. julij 2024 |
30. junij 2034 |
1 |
Dovoljenje za biocidne proizvode se izda pod naslednjimi pogoji:
|
(1) Čistost, navedena v tem stolpcu, je bila minimalna stopnja čistosti ocenjene aktivne snovi. Čistost aktivne snovi v proizvodu, danem na trg, je lahko enaka ali drugačna, če je aktivna snov dokazano tehnično enakovredna aktivni snovi iz ocene.
PRIPOROČILA
|
24.3.2023 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 86/44 |
PRIPOROČILO KOMISIJE (EU) 2023/681
z dne 8. decembra 2022
o procesnih pravicah osumljencev in obdolžencev, ki jim je bil odrejen preiskovalni pripor, ter materialnih pogojih pripora
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 292 Pogodbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
V skladu s členom 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) Evropska unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Členi 1, 4 in 6 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) določajo, da je človeško dostojanstvo nedotakljivo ter da ga je treba spoštovati in varovati, da nihče ne sme biti podvržen mučenju ali nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju ter da ima vsakdo pravico do svobode in varnosti. Člena 7 in 24 Listine določata pravico do družinskega življenja in pravice otroka. Člen 21 Listine določa, da je prepovedana vsakršna diskriminacija. Člena 47 in 48 Listine priznavata pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča ter domnevo nedolžnosti in pravico do obrambe. Člen 52 Listine določa, da mora biti kakršno koli omejevanje uresničevanja pravic in svoboščin, ki jih priznava Listina, predpisano z zakonom in spoštovati bistveno vsebino teh pravic in svoboščin ter načeli nujnosti in sorazmernosti. |
|
(2) |
Države članice že pravno zavezujejo obstoječi instrumenti Sveta Evrope o človekovih pravicah ter prepovedi mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja, zlasti Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), protokoli k tej konvenciji, sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice in Evropska konvencija o preprečevanju mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja iz leta 1987. Vse države članice so poleg tega pogodbenice Konvencije Združenih narodov proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju. |
|
(3) |
Upoštevati je treba tudi več pravno nezavezujočih pravnih aktov, ki se podrobneje ukvarjajo s pravicami oseb, ki jim je bila odvzeta prostost, in sicer so to: na ravni Združenih narodov Standardna minimalna pravila Združenih narodov za ravnanje z zaporniki (pravila Nelsona Mandele) in Standardna minimalna pravila Združenih narodov glede ukrepov brez odvzema prostosti (Tokijska pravila), na ravni Sveta Evrope pa Priporočilo Rec (2006)2-Rev o evropskih zaporniških pravilih, Priporočilo Rec (2006)13 o uporabi ukrepa pripora, pogojih, v katerih se izvršuje, in o vzpostavitvi varoval zoper zlorabo, Priporočilo CM/Rec (2017)3 o evropskih pravilih o sankcijah in ukrepih v skupnosti, Priporočilo CM/Rec (2014)4 o elektronskem spremljanju, Priporočilo CM/Rec (2010)1 o pravilih Sveta Evrope o preizkusni dobi in bela knjiga o prezasedenosti zaporov. |
|
(4) |
Poleg tega obstajajo drugi instrumenti, ki so usmerjeni v posebne skupine oseb, ki jim je bila odvzeta prostost, in sicer so to: na ravni Združenih narodov Pravila Združenih narodov za zaščito mladoletnikov, ki jim je bila odvzeta prostost, Pravila Združenih narodov za ravnanje z zapornicami in ukrepe brez odvzema prostosti za storilke kaznivih dejanj (Bangkoška pravila) in Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah (KOP), na ravni Sveta Evrope pa Priporočilo CM/Rec (2008)11 o evropskih pravilih za mladoletne storilce kaznivih dejanj, ki so jim naložene sankcije ali ukrepi, Priporočilo CM/Rec (2018)5 o otrocih, katerih starši so v zaporu, in Priporočilo CM/Rec (2012)12 glede tujih zapornikov, ter na mednarodni nevladni ravni Načela o uporabi mednarodnega prava človekovih pravic za področje spolne usmeritve in spolne identitete (načela iz Yogyakarte), ki sta jih pripravila Mednarodna komisija pravnic in pravnikov ter Mednarodna služba za človekove pravice. |
|
(5) |
Sodišče Evropske unije je v sodbi Aranyosi in Căldăraru ter nadaljnjih sodbah (1) priznalo pomen razmer v zaporu v okviru medsebojnega priznavanja in izvajanja Okvirnega sklepa Sveta 2002/584/PNZ (2) o evropskem nalogu za prijetje. Tudi Evropsko sodišče za človekove pravice je odločilo o vplivu slabih pogojev pripora na izvajanje evropskega naloga za prijetje (3). |
|
(6) |
V sklepih Sveta iz decembra 2018 o spodbujanju vzajemnega priznavanja s krepitvijo medsebojnega zaupanja so bile države članice pozvane, naj uporabijo alternativne ukrepe namesto pripora, da bi zmanjšale zasedenost v objektih za pripor, s čimer se spodbuja cilj socialne rehabilitacije in tudi dejstvo, da na medsebojno zaupanje pogosto slabo vplivajo slabe razmere v objektih za pripor in problem prenatrpanosti zaporov (4). |
|
(7) |
V sklepih Sveta iz decembra 2019 o alternativah odvzemu prostosti so se države članice zavezale k sprejetju več ukrepov na področju pripora na nacionalni ravni, na primer alternativnih ukrepov namesto pripora (5). |
|
(8) |
V sklepih Sveta iz junija 2019 o preprečevanju in zatiranju radikalizacije v zaporih ter obravnavanju storilcev terorističnih in nasilnih ekstremističnih kaznivih dejanj po izpustitvi so se države članice nujno zavezale k sprejetju učinkovitih ukrepov na tem področju (6). |
|
(9) |
Evropski parlament že več let poziva Komisijo, naj sprejme ukrepa za obravnavanje vprašanj materialnih pogojev v zaporih in zagotovitev, da preiskovalni pripor ostane izjemen ukrep, ki se uporablja v skladu z domnevo nedolžnosti. Ta zahteva je bila ponovljena v resoluciji Evropskega parlamenta o evropskem nalogu za prijetje (7). |
|
(10) |
Agencija Evropske unije za temeljne pravice, ki jo financira Komisija, je na njeno zahtevo razvila podatkovno zbirko o pogojih pripora, ki je začela delovati decembra 2019 in je javno dostopna (8). Podatkovna zbirka Agencije o kazenskem priporu združuje informacije o pogojih pripora v vseh državah članicah. Na podlagi nacionalnih in mednarodnih standardov ter standardov Unije, sodne prakse in poročil o spremljanju zagotavlja informacije o izbranih ključnih vidikih pogojev pripora, vključno s prostorom v celici, sanitarnimi pogoji, dostopom do zdravstvenega varstva in zaščite pred nasiljem. |
|
(11) |
Razpoložljivi statistični podatki o evropskem nalogu za prijetje kažejo, da so države članice od leta 2016 zavrnile ali odložile izvršitev iz razlogov, povezanih z dejanskim tveganjem kršitve temeljnih pravic, v skoraj 300 primerih, tudi na podlagi neustreznih materialnih pogojev pripora (9). |
|
(12) |
Nacionalni pravosodni organi so zaprosili za konkretnejše smernice o tem, kako obravnavati take primere. Težave, ki so jih prepoznali strokovnjaki, se nanašajo na neusklajenost, razpršenost in nejasnost standardov za pripor po vsej Uniji, kar otežuje pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (10). |
|
(13) |
Polovica držav članic Komisije, ki so Komisiji predložile statistične podatke o številu priprtih oseb, je navedla, da imajo težave s prezasedenostjo svojih objektov za pripor, saj je stopnja zasedenosti več kot 100-odstotna. K prezasedenosti objektov za pripor prispevata tudi čezmerna ali nepotrebna uporaba in dolžina preiskovalnega pripora, kar resno zavira izboljšanje pogojev pripora. |
|
(14) |
Med državami članicami obstajajo velike razlike glede pomembnih vidikov preiskovalnega pripora, kot je odreditev preiskovalnega pripora kot ukrepa v skrajni sili in pregled sklepov o odreditvi preiskovalnega pripora (11). Od ene države članice do druge se razlikuje tudi najdaljši čas preiskovalnega pripora, ki sega od manj kot enega leta do več kot pet let (12). Preiskovalni pripor je leta 2020 v različnih državah članicah povprečno trajal od dveh do 13 mesecev (13). Tudi število pripornikov v predkazenskem postopku kot delež skupnega števila zapornikov se od ene države članice do druge precej razlikuje, in sicer lahko znaša od manj kot 10 % do več kot 40 % (14). Taka velika razhajanja se zdijo na skupnem območju svobode, varnosti in pravice EU neupravičena. |
|
(15) |
Nedavna poročila Odbora za preprečevanje mučenja in nehumanega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja pri Svetu Evrope opozarjajo na nekatere resne težave v nekaterih državah članicah, kot so grdo ravnanje, neprimerni objekti za pripor ter pomanjkanje smiselnih dejavnosti in zagotavljanja ustreznega zdravstvenega varstva. |
|
(16) |
Poleg tega Evropsko sodišče za človekove pravice še vedno ugotavlja, da države članice kršijo člen 3 ali 5 EKČP v okviru pripora. |
|
(17) |
Glede na veliko število priporočil, ki so jih pripravile mednarodne organizacije na področju kazenskega pripora, ta morda niso vedno preprosto dostopna posameznim sodiščem in tožilcem v državah članicah, ki morajo oceniti pogoje pripora, preden sprejmejo odločitev, bodisi v okviru evropskega naloga za prijetje bodisi na nacionalni ravni. |
|
(18) |
V Uniji ter zlasti na območju svobode, varnosti in pravice so potrebni posebni minimalni standardi Unije, ki bi se enako uporabljali za ureditve pripora v vseh državah članicah, da se okrepi medsebojno zaupanje med državami članicami in olajša vzajemno priznavanje sodb in sodnih odločb. |
|
(19) |
Za okrepitev zaupanja držav članic v sisteme kazenskega pravosodja druga druge in s tem izboljšanje vzajemnega priznavanja odločb v kazenskih zadevah je bilo zlasti že sprejetih šest ukrepov o procesnih pravicah v kazenskem postopku, in sicer direktive 2010/64/EU (15), 2012/13/EU (16), 2013/48/EU (17), (EU) 2016/343 (18), (EU) 2016/800 (19) in (EU) 2016/1919 (20) Evropskega parlamenta in Sveta ter Priporočilo Komisije z dne 27. novembra 2013 o procesnih jamstvih za ranljive osebe, ki so osumljene ali obdolžene v kazenskem postopku (21). Namen teh ukrepov je zagotoviti spoštovanje procesnih pravic osumljencev in obdolžencev v kazenskem postopku, tudi ob odreditvi preiskovalnega pripora. Za ta namen te direktive vsebujejo posebna procesna jamstva za osumljence in obdolžence, ki jim je bila odvzeta prostost. Direktiva (EU) 2016/800 vsebuje posebne določbe o pogojih preiskovalnega pripora za otroke; njihov namen je zaščititi dobrobit otrok ob odreditvi takega prisilnega ukrepa. Treba je dopolniti standarde procesnih pravic, ki jih določajo navedene direktive in priporočilo iz leta 2013, ter v primeru Direktive (EU) 2016/800 ustrezne standarde za materialne pogoje pripora za otroke, ki jim je bil odrejen preiskovalni pripor. |
|
(20) |
Komisija si prizadeva utrditi in nadgraditi navedene minimalne standarde, določene v okviru Sveta Evrope ter sodne prakse Sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice. V ta namen je treba zagotoviti pregled izbranih minimalnih standardov za procesne pravice osumljencev in obdolžencev, ki jim je bil odrejen preiskovalni pripor, ter materialnih pogojev pripora na ključnih prednostnih področjih za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah med državami članicami. |
|
(21) |
V zvezi s procesnimi pravicami osumljencev in obdolžencev, ki jim je bil odrejen preiskovalni pripor, bi morale smernice v tem priporočilu zajemati ključne standarde glede uporabe preiskovalnega pripora kot ukrepa v skrajni sili in alternativ priporu, razlogov za odreditev preiskovalnega pripora, zahtev glede sprejemanja odločitev s strani pravosodnih organov, rednega pregleda preiskovalnega pripora, zaslišanja osumljencev ali obdolžencev za odločitve o preiskovalnem priporu, učinkovitih pravnih sredstev in pravice do pritožbe, trajanja preiskovalnega pripora ter priznavanja obdobja, prestanega v preiskovalnem priporu, v smislu odštetja od pravnomočne kazni. |
|
(22) |
V zvezi z materialnimi pogoji pripora bi bilo treba zagotoviti smernice o ključnih standardih na področjih namestitve, razporeditve pripornikov, higiene in sanitarnih pogojev, prehrane, ureditev pripora v zvezi s telesno dejavnostjo in dejavnostmi zunaj celice, dela in izobraževanja, zdravstvenega varstva, preprečevanja nasilja in grdega ravnanja, stika z zunanjim svetom, dostopa do pravne pomoči, postopkov zahtevkov in pritožb ter inšpekcijskih pregledov in spremljanja. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti smernice o zaščiti pravic oseb, ki so z odvzemom prostosti postavljene v še posebno ranljiv položaj, na primer žensk, otrok, invalidov ali oseb z resnimi zdravstvenimi težavami, oseb LGBTIQ in tujih državljanov, ter preprečevanju radikalizacije v zaporih. |
|
(23) |
Preiskovalni pripor bi bilo vedno treba uporabiti kot ukrep v skrajni sili na podlagi ocene za vsak primer posebej. Na voljo bi moralo biti čim več manj omejevalnih ukrepov namesto pripora (alternativni ukrepi), ki bi se uporabljali, kjer je mogoče. Države članice bi morale zagotoviti tudi, da sklepi o odreditvi preiskovalnega pripora niso diskriminatorni ter da se ta pripor osumljencem in obdolžencem ne odredi samodejno na podlagi nekaterih značilnosti, kot je tuje državljanstvo. |
|
(24) |
Ustrezni materialni pogoji pripora so temeljni za zaščito pravic in dostojanstva oseb, ki jim je bila odvzeta prostost, ter preprečevanje kršitev prepovedi mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja (grdo ravnanje). |
|
(25) |
Za zagotovitev ustreznih standardov za pripor bi morale države članice vsakemu priporniku zagotoviti minimalni osebni življenjski prostor v skladu s priporočili Evropskega odbora za preprečevanje mučenja in sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice. |
|
(26) |
Ko je osebam odvzeta prostost, postanejo še posebno izpostavljene nasilju in grdemu ravnanju ter družbeni izolaciji. Da bi zagotovili njihovo varnost in podprli njihovo ponovno vključevanje v družbo, bi bilo treba pri razporejanju in ločevanju pripornikov upoštevati razlike v ureditvah pripora in potrebo po zaščiti pripornikov, ki so v še posebno ranljivem položaju, pred zlorabo. |
|
(27) |
Ureditve pripora ne bi smele neupravičeno omejevati svobode gibanja pripornikov znotraj objekta za pripor ter njihovega dostopa do telesne dejavnosti, zunanjih prostorov ter smiselnih dejavnosti in družbenih stikov, da bi lahko vzdrževali svoje telesno in duševno zdravje ter se lažje ponovno vključevali v družbo. |
|
(28) |
Žrtve kaznivih dejanj, storjenih v priporu, imajo pogosto omejen dostop do pravnega varstva ne glede na obveznost držav, da v primerih kršenja pravic teh oseb zagotovijo učinkovita pravna sredstva. V skladu s cilji strategije EU o pravicah žrtev (2020–2025) se priporoča, da države članice zagotovijo učinkovita pravna sredstva za kršitve pravic pripornikov ter zaščitne in podporne ukrepe. Pravna pomoč ter mehanizmi za vložitev zahtevkov in pritožb bi morali biti lahko dostopni, zaupni in učinkoviti. |
|
(29) |
Države članice bi morale upoštevati posebne potrebe določenih skupin pripornikov, vključno z ženskami, otroki, starejšimi, invalidi ali osebami z resnimi zdravstvenimi težavami, osebami LGBTIQ, osebami z manjšinskim rasnim ali etničnim poreklom in tujimi državljani, v vseh odločitvah v zvezi z njihovim priporom. Zlasti kadar so pridržani otroci, je treba upoštevati predvsem otrokovo korist. |
|
(30) |
V zvezi s storilci terorističnih in nasilnih ekstremističnih kaznivih dejanj bi morale države članice sprejeti učinkovite ukrepe za preprečevanje radikalizacije v zaporih ter izvajati strategije za rehabilitacijo in reintegracijo glede na tveganje, ki ga predstavljajo storilci terorističnih in nasilnih ekstremističnih kaznivih dejanj ali storilci kaznivih dejanj, ki se radikalizirajo med prestajanjem zaporne kazni, ter dejstvo, da bo več navedenih storilcev kaznivih dejanj kmalu izpuščenih iz zapora. |
|
(31) |
To priporočilo zagotavlja le pregled izbranih standardov in bi ga bilo treba obravnavati glede na podrobnejše smernice iz standardov Sveta Evrope in sodne prakse Sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice ter brez poseganja vanje. Priporočilo ne posega v veljavno pravo Unije in njegov prihodnji razvoj. Prav tako ne posega v verodostojno razlago prava Unije, ki jo lahko da Sodišče. |
|
(32) |
To priporočilo bi moralo tudi olajšati izvrševanje evropskih nalogov za prijetje v skladu z Okvirnim sklepom 2002/584/PNZ ter priznavanje sodb in izvrševanje kazni v skladu z Okvirnim sklepom Sveta 2008/909/PNZ (22) o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb v kazenskih zadevah, s katerimi so izrečene zaporne kazni ali ukrepi, ki vključujejo odvzem prostosti. |
|
(33) |
To priporočilo spoštuje in podpira temeljne pravice iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Natančneje, namen tega priporočila je spodbujati spoštovanje človekovega dostojanstva, pravice do svobode, pravice do družinskega življenja, pravic otroka, pravice do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča ter domneve nedolžnosti in pravice do obrambe. |
|
(34) |
Sklicevanja v tem priporočilu na ustrezne ukrepe za zagotovitev učinkovitega dostopa do pravnega varstva za invalide bi bilo treba razumeti glede na pravice in obveznosti iz Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, katere pogodbenice so Evropska unija in vse njene države članice. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti, da so invalidi, ki jim je v kazenskem postopku odvzeta prostost, enako kot drugi upravičeni do jamstev v skladu z mednarodnim pravom o človekovih pravicah ter da se obravnavajo v skladu s cilji in načeli Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, vključno z zagotavljanjem razumnih prilagoditev za posebne potrebe in dostopnosti – |
SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:
NAMEN PRIPOROČILA
|
(1) |
To priporočilo določa smernice za države članice, da sprejmejo učinkovite, ustrezne in sorazmerne ukrepe za okrepitev pravic vseh osumljencev in obdolžencev v kazenskem postopku, ki jim je odvzeta prostost, tako v zvezi s procesnimi pravicami oseb, ki jim je bil odrejen preiskovalni pripor, kot tudi materialnimi pogoji pripora, da se zagotovi, da se osebe, ki jim je bila odvzeta prostost, obravnavajo dostojanstveno, da se spoštujejo njihove temeljne pravice in da je odvzem prostosti le ukrep v skrajni sili. |
|
(2) |
To priporočilo združuje standarde, ki so določeni z obstoječimi politikami na nacionalni in mednarodni ravni ter ravni Unije, glede pravic oseb, ki jim je bila odvzeta prostost zaradi postopkov v kazenskih zadevah, in ki so ključnega pomena v okviru pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah med državami članicami. |
|
(3) |
Države članice lahko smernice iz tega priporočila razširijo, da bi zagotovile višjo raven varstva. Take višje ravni varstva ne bi smele ovirati vzajemnega priznavanja sodnih odločb, ki naj bi ga te smernice olajšale. Raven varstva ne bi nikoli smela biti nižja od standardov, ki jih določa Listina ali EKČP, kot se razlagajo v sodni praksi Sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice. |
OPREDELITEV POJMOV
|
(4) |
V tem priporočilu bi bilo treba „preiskovalni pripor“ razumeti kot vsako obdobje pripora osumljenca ali obdolženca v kazenskem postopku, ki ga odredi pravosodni organ, pred izrekom obsodbe. Ne bi smel vključevati začetnega odvzema prostosti, ki ga odredi policist ali uradnik kazenskega pregona (ali kdor koli, ki je pooblaščen za ukrepanje), za namene zaslišanja ali prijetja osumljenca ali obdolženca, dokler ni sprejet sklep o odreditvi preiskovalnega pripora. |
|
(5) |
V tem priporočilu bi bilo treba „alternativne ukrepe“ razumeti kot manj omejevalne ukrepe, ki so alternativa priporu. |
|
(6) |
V tem priporočilu bi bilo treba izraz „pripornik“ razumeti tako, da zajema osebe, ki jim je bila odvzeta prostost, v preiskovalnem priporu in obsojene osebe, ki prestajajo zaporno kazen. „Objekt za pripor“ bi bilo treba razumeti kot kateri koli zapor ali drugi objekt za pripor pripornikov, kot so opredeljeni v tem priporočilu. |
|
(7) |
V tem priporočilu bi bilo treba izraz „otrok“ razumeti tako, da pomeni osebo, mlajšo od 18 let. |
|
(8) |
V tem priporočilu bi bilo treba izraz „mlada odrasla oseba“ razumeti tako, da pomeni osebo, starejšo od 18 let in mlajšo od 21 let. |
|
(9) |
V tem priporočilu bi bilo treba izraz „invalidi“ razumeti v skladu s členom 1 Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, tako da vključuje osebe z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami, ki jih v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovali v družbi. |
SPLOŠNA NAČELA
|
(10) |
Države članice bi morale preiskovalni pripor uporabiti le v skrajni sili. Namesto pripora bi bilo treba prednost dati alternativnim ukrepom, zlasti kadar je za kaznivo dejanje predpisana le kratka zaporna kazen ali je storilec otrok. |
|
(11) |
Države članice bi morale zagotoviti, da se s priporniki ravna spoštljivo in dostojanstveno ter skladno z njihovimi obveznostmi na področju človekovih pravic, vključno s prepovedjo mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, kot je določeno v členu 3 Evropske konvencije o človekovih pravicah in členu 4 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. |
|
(12) |
Države članice se spodbuja, naj pripor upravljajo tako, da olajšajo ponovno vključevanje pripornikov v družbo z namenom preprečevanja povratništva. |
|
(13) |
Države članice bi morale to priporočilo uporabljati brez kakršnega koli razlikovanja, kot je rasno ali etnično poreklo, barva kože, spol, starost, invalidnost, spolna usmerjenost, jezik, vera, politično ali drugo prepričanje, narodno ali socialno poreklo, premoženje, rojstvo ali kateri koli drug status. |
MINIMALNI STANDARDI ZA PROCESNE PRAVICE OSUMLJENCEV IN OBDOLŽENCEV, KI JIM JE BIL ODREJEN PREISKOVALNI PRIPOR
Preiskovalni pripor kot ukrep v skrajni sili in alternative priporu
|
(14) |
Države članice bi morale odrediti preiskovalni pripor le, če je to nujno potrebno, in kot ukrep v skrajni sili ob upoštevanju posebnih okoliščin posameznega primera. V ta namen bi morale države članice, kjer je to mogoče, uporabiti alternative ukrepe. |
|
(15) |
Države članice bi morale sprejeti domnevo v prid izpustitvi. Od pristojnih nacionalnih organov bi morale zahtevati, da nosijo breme dokaza, da je odreditev preiskovalnega pripora nujna. |
|
(16) |
Za preprečitev neustrezne uporabe preiskovalnega pripora bi države članice morale dati na voljo čim več alternativnih ukrepov, kot so alternativni ukrepi iz Okvirnega sklepa Sveta 2009/829/PNZ (23) o uporabi načela vzajemnega priznavanja odločb o nadzornih ukrepih kot alternativi začasnemu priporu. |
|
(17) |
Ti ukrepi bi lahko zajemali: (a) zaveze za zglasitev pred pravosodnim organom, če in ko je to potrebno, opustitev poseganja v sodni postopek in opustitev določenega ravnanja, vključno z ravnanjem, značilnim za poklic ali posebno zaposlitev, (b) zahteve za vsakodnevno ali redno javljanje pravosodnemu organu, policiji ali drugemu organu, (c) zahteve za privolitev v nadzor s strani agencije, ki jo imenuje pravosodni organ, (d) zahteve za privolitev v elektronsko spremljanje, (e) zahteve za prebivanje na določenem naslovu s pogoji glede števila ur, ko mora biti oseba na tem naslovu, ali brez njih, (f) zahteve, da oseba določenih krajev ali območij ne zapusti ali vanje ne vstopi brez dovoljenja, (g) zahteve, da se oseba ne sestaja z določenimi osebami brez dovoljenja, (h) zahteve za predajo potnih listov ali drugih identifikacijskih dokumentov in (i) zahteve za predložitev ali zagotovitev finančnih ali drugih oblik jamstev glede ravnanja pred sojenjem. |
|
(18) |
Poleg tega bi države članice morale zahtevati, da je, kadar je kot pogoj za izpustitev določena varščina, znesek sorazmeren s sredstvi osumljenca ali obdolženca. |
Utemeljen sum in razlogi za odreditev preiskovalnega pripora
|
(19) |
Države članice bi morale odrediti preiskovalni pripor le na podlagi utemeljenega suma, ugotovljenega na podlagi skrbne ocene vsakega primera posebej, da je osumljenec storil zadevno kaznivo dejanje, in omejiti pravne razloge za odreditev preiskovalnega pripora na: (a) nevarnost pobega, (b) tveganje ponovne storitve kaznivega dejanja, (c) tveganje, da bi osumljenec ali obdolženec posegal v sodni postopek, ali (d) tveganje ogrožanja javnega reda. |
|
(20) |
Države članice bi morale zagotoviti, da opredelitev kakršnega koli tveganja temelji na posameznih okoliščinah primera, vendar da se posebna pozornosti nameni: (a) naravi in teži domnevnega kaznivega dejanja, (b) kazni, ki bo verjetno naložena v primeru obsodbe, (c) starosti, zdravstvenemu stanju, značaju, prejšnjim obsodbam, osebnim in socialnim okoliščinam osumljenca ter zlasti njegovim vezem v skupnosti ter (d) ravnanju osumljenca, zlasti kako izpolnjuje morebitne obveznosti, ki so mu bile morda naložene v prejšnjem kazenskem postopku. Dejstvo, da osumljenec ni državljan države, v kateri naj bi bilo kaznivo dejanje storjeno, ali z njo ni drugače povezan, ne zadostuje za ugotovitev, da obstaja možnost pobega. |
|
(21) |
Države članice se spodbuja, naj preiskovalni pripor odredijo le za kazniva dejanja, za katera je zagrožena najmanj enoletna zaporna kazen. |
Obrazložitev sklepov o odreditvi preiskovalnega pripora
|
(22) |
Države članice bi morale zagotoviti, da je vsak sklep pravosodnega organa o odreditvi preiskovalnega pripora, podaljšanju takega preiskovalnega pripora ali odreditvi alternativnih ukrepov ustrezno obrazložen in utemeljen ter se nanaša na posebne okoliščine osumljenca ali obdolženca, ki upravičujejo odreditev pripora. Prizadeti osebi bi bilo treba zagotoviti kopijo sklepa, ki bi moral vključevati razloge, zakaj se alternativni ukrepi namesto preiskovalnega pripora ne štejejo za ustrezne. |
Redni pregled preiskovalnega pripora
|
(23) |
Države članice bi morale zagotoviti, da pravosodni organ redno pregleduje nadaljnjo veljavnost razlogov, na podlagi katerih je osumljenec ali obdolženec pridržan v preiskovalnem priporu. Takoj ko ni več razlogov za pripor osebe, bi države članice morale zagotoviti, da je osumljenec ali obdolženec brez nepotrebnega odlašanja izpuščen. |
|
(24) |
Države članice bi morale dovoliti, da se redni pregled sklepov o odreditvi preiskovalnega pripora začne na zahtevo tožene stranke ali da ga po uradni dolžnosti začne pravosodni organ. |
|
(25) |
Države članice bi načeloma morale omejiti razmik med pregledi na največ en mesec, razen v primerih, ko ima osumljenec ali obdolženec pravico, da kadar koli vloži prošnjo za izpustitev in da brez nepotrebnega odlašanja prejme odločitev o tej prošnji. |
Zaslišanje osumljenca ali obdolženca
|
(26) |
Države članice bi morale zagotoviti, da se osumljenec ali obdolženec zasliši osebno ali prek pravnega zastopnika na kontradiktorni ustni obravnavi pred pristojnim pravosodnim organom, ki sprejme sklep o odreditvi preiskovalnega pripora. Države članice bi morale zagotoviti, da se sklepi o odreditvi preiskovalnega pripora sprejmejo brez nepotrebnega odlašanja. |
|
(27) |
Države članice bi morale spoštovati pravico osumljenca ali obdolženca do sojenja v razumnem roku. Natančneje, zagotoviti bi morale, da se primeri, v katerih je bil odrejen preiskovalni pripor, obravnavajo čim prej in s potrebno skrbnostjo. |
Učinkovita pravna sredstva in pravica do pritožbe
|
(28) |
Države članice bi morale zagotoviti, da imajo osumljenci ali obdolženci, ki jim je bila odvzeta prostost, možnost postopka pred sodiščem, ki je pristojno za preverjanje zakonitosti njihovega pripora in po potrebi odreditev njihove izpustitve. |
|
(29) |
Države članice bi morale osumljencem ali obdolžencem, ki so predmet sklepa o odreditvi preiskovalnega pripora, odobriti pravico do pritožbe zoper tak sklep in jih ob sprejetju sklepa obvestiti o tej pravici. |
Trajanje preiskovalnega pripora
|
(30) |
Države članice bi morale zagotoviti, da trajanje preiskovalnega pripora ne presega kazni, ki se lahko izreče za zadevno kaznivo dejanje, in ni nesorazmerno z njo. |
|
(31) |
Države članice bi morale zagotoviti, da trajanje odrejenega preiskovalnega pripora ni v nasprotju s pravico pripornika do sojenja v razumnem času. |
|
(32) |
Države članice bi morale primere, ki vključujejo osebo, ki ji je bil odrejen preiskovalni pripor, šteti za prednostne. |
Odštetje časa, prestanega v preiskovalnem priporu, od pravnomočne kazni
|
(33) |
Države članice bi morale vsako obdobje preiskovalnega pripora pred obsodbo, tudi kadar se izvrši z alternativnimi ukrepi, odšteti od trajanja kakršne koli pozneje izrečene zaporne kazni. |
MINIMALNI STANDARDI ZA MATERIALNE POGOJE PRIPORA
Namestitev
|
(34) |
Države članice bi morale vsakemu priporniku dodeliti minimalno površino v velikosti vsaj 6 m2 v samici in 4 m2 v večposteljni celici. Zagotoviti bi morale, da absolutni minimalni osebni prostor, ki je na voljo vsakemu priporniku, tudi v večposteljnih celicah, obsega vsaj 3 m2 površine na pripornika. Kadar je priporniku na voljo manj kot 3 m2 osebnega prostora, nastane trdna domneva o kršitvi člena 3 EKČP. Izračun razpoložljivega prostora bi moral vključevati površino, ki jo zaseda pohištvo, ne pa površine, ki jo zasedajo sanitarni prostori. |
|
(35) |
Države članice bi morale zagotoviti, da je vsako izjemno zmanjšanje absolutne minimalne površine v velikosti 3 m2 na pripornika kratkotrajno, občasno in omejeno ter da so pri tem zagotovljene zadostna svoboda gibanja zunaj celice in ustrezne dejavnosti zunaj celice. Poleg tega bi morale zagotoviti, da so v takih primerih splošni pogoji pripora v objektu ustrezni in da ne obstajajo druge oteževalne okoliščine v zvezi s pogoji pripora zadevne osebe, kot so druge pomanjkljivosti v minimalnih strukturnih zahtevah glede celic ali sanitarnih prostorov. |
|
(36) |
Države članice bi morale zagotoviti, da imajo priporniki v celicah dostop do naravne svetlobe in svežega zraka. |
Razporeditev
|
(37) |
Države članice se spodbuja in bi v primeru otrok morale zagotoviti, da se priporniki, kolikor je to mogoče, razporedijo v objekte za pripor v bližini njihovih domov ali drugih prostorov, ki so primerni za njihovo družbeno rehabilitacijo. |
|
(38) |
Države članice bi morale zagotoviti, da so priporniki, ki jim je bil odrejen preiskovalni pripor, ločeni od obsojenih zapornikov. Ženske bi morale biti ločene od moških. Otroci ne bi smeli biti v priporu skupaj z odraslimi, razen če je to v otrokovo korist. |
|
(39) |
Ko pridržani otrok dopolni 18 let in, kadar je to primerno, za mlade odrasle osebe, mlajše od 21 let, bi morale države članice zagotoviti možnost, da je ta oseba še naprej pridržana ločeno od drugih pridržanih odraslih, kadar je to upravičeno, in sicer ob upoštevanju okoliščin zadevne osebe ter če je to v korist otrok, ki so pridržani s to osebo. |
Higiena in sanitarni pogoji
|
(40) |
Države članice bi morale zagotoviti, da so sanitarni prostori ves čas dostopni in da pripornikom zagotavljajo zadostno zasebnost, vključno z učinkovito strukturno ločitvijo sanitarnih prostorov od dnevnih prostorov v večposteljnih celicah. |
|
(41) |
Države članice bi morale vzpostaviti učinkovite ukrepe za vzdrževanje dobrih higienskih standardov z razkuževanjem in zaplinjevanjem. Poleg tega bi morale zagotoviti, da so pripornikom na voljo osnovni higienski izdelki, vključno s higienskimi vložki, ter da je v celicah na voljo topla in tekoča voda. |
|
(42) |
Države članice bi morale pripornikom zagotoviti ustrezna čista oblačila in posteljnino ter sredstva za ohranjanje njihove čistoče. |
Prehrana
|
(43) |
Države članice bi morale zagotoviti, da je hrana na voljo v zadostnih količinah in da je dovolj kakovostna, da se zadovoljijo prehranske potrebe pripornikov, ter da se živila pripravljajo in postrežejo v higienskih razmerah. Poleg tega bi morale zagotoviti, da je pripornikom ves čas na voljo čista pitna voda. |
|
(44) |
Države članice bi morale pripornikom zagotoviti hranljivo prehrano, primerno njihovi starosti, invalidnosti, zdravstvenemu stanju, telesnemu stanju, veri, kulturi in naravi dela. |
Čas, preživet zunaj celice in na prostem
|
(45) |
Države članice bi morale pripornikom omogočiti, da se vsaj eno uro na dan razgibavajo na prostem, ter za ta namen zagotoviti prostorne in ustrezne objekte in opremo. |
|
(46) |
Države članice bi morale pripornikom dovoliti, da razumno obdobje preživijo zunaj svojih celic, da se vključijo v delo, izobraževanje in rekreacijske dejavnosti, kot so potrebne za ustrezno raven človeške in družbene interakcije. Za preprečevanje kršitve prepovedi mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja bi morale zagotoviti, da so vse izjeme od tega pravila v okviru posebnih varnostnih ureditev in ukrepov, vključno z oddajo v samico, potrebne in sorazmerne. |
Delo in izobraževanje pripornikov za spodbujanje njihovega ponovnega vključevanja v družbo
|
(47) |
Države članice bi morale vlagati v družbeno rehabilitacijo pripornikov ob upoštevanju njihovih individualnih potreb. V ta namen bi si morale prizadevati za zagotovitev plačanega dela koristne narave. Za spodbujanje uspešne ponovne vključitve pripornika v družbo in na trg dela bi morale države članice dati prednost delu, ki vključuje poklicno usposabljanje. |
|
(48) |
Za pomoč pripornikom pri pripravi na izpustitev in olajšanje njihovega ponovnega vključevanja v družbo bi morale države članice zagotoviti, da imajo vsi priporniki dostop do varnih, vključujočih in dostopnih programov izobraževanja (vključno z izobraževanjem na daljavo), ki izpolnjujejo njihove individualne potrebe ob upoštevanju njihovih želja. |
Zdravstveno varstvo
|
(49) |
Države članice bi morale zagotoviti, da imajo priporniki pravočasno dostop do zdravstvene, tudi psihološke, pomoči, ki jo potrebujejo za ohranjanje svojega telesnega in duševnega zdravja. V ta namen bi morale zagotoviti, da zdravstveno varstvo v objektih za pripor izpolnjuje enake standarde kot zdravstveno varstvo, ki ga zagotavlja nacionalni sistem za javno zdravje, tudi v zvezi s psihiatrično obravnavo. |
|
(50) |
Države članice bi morale zagotoviti reden zdravstveni nadzor ter spodbujati programe cepljenja in presejalne programe za nalezljive (HIV, virusni hepatitis B in C, tuberkuloza in spolno prenosljive bolezni) in nenalezljive bolezni (zlasti presejalni pregled za raka), ki jim po potrebi sledita diagnoza in začetek obravnave. Programi izobraževanja o zdravju lahko prispevajo k izboljšanju stopenj presejanja in povečanju zdravstvene pismenosti. Natančneje, države članice bi morale zagotoviti, da se posebna pozornost nameni obravnavi pripornikov, zasvojenih z drogami, preprečevanju nalezljivih bolezni in njihovi oskrbi, duševnemu zdravju in preprečevanju samomorov. |
|
(51) |
Države članice bi morale zahtevati, da se na začetku obdobja odvzema prostosti in po vsaki premestitvi brez nepotrebnega odlašanja opravi zdravniški pregled. |
Preprečevanje nasilja in grdega ravnanja
|
(52) |
Države članice bi morale sprejeti vse razumne ukrepe za zagotovitev varnosti pripornikov in preprečitev vseh oblik mučenja ali grdega ravnanja. Zlasti bi morale sprejeti razumne ukrepe za zagotovitev, da priporniki niso izpostavljeni nasilju ali grdemu ravnanju s strani osebja v objektu za pripor in da se z njimi ravna ob spoštovanju njihovega dostojanstva. Države članice bi morale od osebja v objektih za pripor in vseh pristojnih organov zahtevati tudi, da pripornike zaščitijo pred nasiljem ali grdim ravnanjem s strani drugih pripornikov. |
|
(53) |
Države članice bi morale zagotoviti, da se nad izpolnjevanjem te dolžnosti skrbnega ravnanja in kakršno koli uporabo sile s strani osebja v objektu za pripor izvaja nadzor. |
Stik z zunanjim svetom
|
(54) |
Države članice bi morale pripornikom omogočiti sprejemanje obiskov njihovih družin in drugih oseb, kot so pravni zastopniki, socialni delavci in zdravniki. Pripornikom bi morale omogočiti tudi, da se s takimi osebami prosto dopisujejo s pismi in z njimi čim pogosteje komunicirajo po telefonu ali z drugimi sredstvi komunikacije, vključno z alternativnimi komunikacijskimi sredstvi za invalide. |
|
(55) |
Države članice bi morale zagotoviti ustrezne prostore za obiske družine v otroku prijaznih razmerah, ki izpolnjujejo varnostne zahteve, vendar so za otroke manj travmatične. S takimi obiski družine bi bilo treba zagotoviti ohranjanje rednih in pomembnih stikov med družinskimi člani. |
|
(56) |
Države članice bi morale razmisliti o omogočanju komunikacije prek digitalnih sredstev, kot so videoklici, da bi pripornikom med drugim omogočile ohranjanje stikov z njihovimi družinami, prijavo na delovno mesto, udeležbo na usposabljanjih ali iskanje nastanitve v pripravi na izpustitev. |
|
(57) |
Države članice bi morale zagotoviti, da je, kadar je pripornikom izjemoma prepovedano komuniciranje z zunanjim svetom, tak omejevalni ukrep nujno potreben in sorazmeren ter se ne uporablja dalj časa. |
Pravna pomoč
|
(58) |
Države članice bi morale zagotoviti, da imajo priporniki učinkovit dostop do odvetnika. |
|
(59) |
Države članice bi morale spoštovati zaupnost srečanj in drugih oblik komunikacije, vključno s pravno korespondenco, med priporniki in njihovimi pravnimi svetovalci. |
|
(60) |
Države članice bi morale pripornikom omogočiti dostop do dokumentacije, povezane z njihovim sodnim postopkom, ali jim dovoliti, da jo imajo pri sebi. |
Zahtevki in pritožbe
|
(61) |
Države članice bi morale zagotoviti, da so vsi priporniki jasno obveščeni o pravilih, ki se uporabljajo v njihovem konkretnem objektu za pripor. |
|
(62) |
Države članice bi morale olajšati učinkovit dostop do postopka, ki pripornikom omogoča, da uradno nasprotujejo vidikom svojega življenja v priporu. Natančneje, zagotoviti bi morale, da lahko priporniki prosto vložijo zaupne zahtevke in pritožbe glede njihove obravnave prek notranjih in zunanjih pritožbenih mehanizmov. |
|
(63) |
Države članice bi morale zagotoviti, da pritožbe pripornikov nemudoma in skrbno obravnava neodvisni organ ali sodišče, pooblaščeno za odreditev ukrepov pomoči, zlasti ukrepov za prenehanje kakršne koli kršitve pravice do tega, da oseba ni podvržena mučenju ali nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju. |
Posebni ukrepi za ženske in dekleta
|
(64) |
Države članice bi morale pri sprejemanju odločitev, ki vplivajo na kateri koli vidik pripora žensk in deklet, upoštevati njihove posebne telesne, poklicne, socialne in psihološke potrebe ter sanitarne in zdravstvene zahteve. |
|
(65) |
Države članice bi morale pripornicam omogočiti, da rodijo v bolnišnici zunaj objekta za pripor. Če se otrok kljub temu rodi v objektu za pripor, bi morale države članice zagotoviti vso potrebno podporo in sredstva za zaščito vezi med materjo in otrokom ter njunega telesnega in duševnega dobrega počutja, vključno z ustreznim zdravstvenim varstvom pred rojstvom in po njem. |
|
(66) |
Države članice bi morale pripornicam z dojenčki omogočiti, da imajo v objektu za pripor take otroke ob sebi, dokler je to združljivo z otrokovo koristjo. Zagotoviti bi morale posebno nastanitev in sprejeti vse otroku prijazne razumne ukrepe, da bi med izvrševanjem zaporne kazni zagotovile zdravje in dobrobit prizadetih otrok. |
Posebni ukrepi za tuje državljane
|
(67) |
Države članice bi morale zagotoviti, da imajo tuji državljani in drugi priporniki s posebnimi jezikovnimi potrebami, ki jim je bila odvzeta prostost, razumen dostop do strokovnih storitev tolmačenja in prevajanja pisnega gradiva v jezik, ki ga razumejo. |
|
(68) |
Države članice bi morale zagotoviti, da so tuji državljani brez nepotrebnega odlašanja obveščeni o pravici, da zahtevajo stik z diplomatsko ali konzularno službo države, katere državljani so, in da se jim omogočijo razumna sredstva za komuniciranje z njo. |
|
(69) |
Države članice bi morale zagotoviti, da se zagotovijo informacije o pravni pomoči. |
|
(70) |
Države članice bi morale zagotoviti, da so tuji državljani seznanjeni z možnostjo zahtevati, da se izvrševanje njihove kazni ali nadzornih ukrepov pred sojenjem prenese v državo njihovega državljanstva ali stalnega prebivališča, na primer v skladu z Okvirnim sklepom 2008/909/PNZ in Okvirnim sklepom 2009/829/PNZ. |
Posebni ukrepi za otroke in mlade odrasle osebe
|
(71) |
Države članice bi morale zagotoviti, da se v vseh zadevah v zvezi s priporom otrok upošteva predvsem otrokova korist in da se ob sprejemanju odločitev, ki vplivajo na kateri koli vidik njihovega pripora, upoštevajo njihove posebne pravice in potrebe. |
|
(72) |
Države članice bi morale vzpostaviti ustrezno in več |