(1)

Za kritje potreb, opredeljenih v ustreznih podrobnih vsebinah, povezanih s področjem dohodka in življenjskih pogojev iz Priloge I k Uredbi (EU) 2019/1700, bi morala Komisija določiti število in naslov spremenljivk za podatkovne nize o dostopu do storitev.

(2)

Podrobne vsebine s področij „Uporaba storitev, vključno s storitvami oskrbe, in storitvami za samostojno življenje“; „Finančna dostopnost storitev“; „Neizpolnjene potrebe in razlogi“ pa bi morale zagotoviti informacije, ki se zahtevajo v okviru evropskega semestra, evropske strategije oskrbe in evropskega stebra socialnih pravic. Zagotavlja tudi informacije za različne druge politike EU, povezane z življenjskimi pogoji in revščino –

(1)

Komisija je v skladu s prvim pododstavkom člena 53(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 proučila zahtevek Španije za odobritev spremembe specifikacije proizvoda za zaščiteno geografsko označbo „Pa de Pagès Català“, registrirano na podlagi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 140/2013 (2).

(2)

Ker zadevna sprememba ni manjša v smislu člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012, je Komisija v skladu s členom 50(2), točka (a), navedene uredbe zahtevek za spremembo objavila v Uradnem listu Evropske unije (3).

(3)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba spremembo specifikacije proizvoda odobriti –

(1)

Komisija je v skladu s členom 53(1), prvi pododstavek, Uredbe (EU) št. 1151/2012 proučila zahtevek Nemčije za odobritev spremembe specifikacije proizvoda za zaščiteno geografsko označbo „Hofer Rindfleischwurst“, registrirano v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 91/2011 (2).

(2)

Ker zadevna sprememba ni manjša v smislu člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012, je Komisija v skladu s členom 50(2), točka (a), navedene uredbe zahtevek za spremembo objavila v Uradnem listu Evropske unije (3).

(3)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba spremembo specifikacije proizvoda odobriti –

(1)

Španska jezikovna različica Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/1100 (2) vsebuje napako v uvodni izjavi 24, drugi stavek, in členu 1(1), drugi pododstavek, točka (v), ki spreminja pomen določb.

(2)

Špansko jezikovno različico Izvedbene uredbe (EU) 2021/1100 bi bilo zato treba ustrezno popraviti. Druge jezikovne različice te napake ne vsebujejo.

(3)

Ukrepi iz te izvedbene uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za instrumente trgovinske zaščite z dne 4. junija 2021 –

(1)

Francija je 24. aprila 2018 v skladu s členom 7(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 prejela zahtevek družbe Agrolor za odobritev aktivne snovi Trichoderma atroviride AGR2.

(2)

V skladu s členom 9(3) navedene uredbe je Francija kot država članica poročevalka 5. junija 2018 obvestila vlagatelje, druge države članice, Komisijo in Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) o dopustnosti zahtevka.

(3)

Država članica poročevalka je 23. junija 2020 po oceni, ali se za navedeno aktivno snov lahko pričakuje, da bo izpolnila merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009, Komisiji predložila osnutek poročila o oceni, en izvod pa je poslala Agenciji.

(4)

V skladu s členom 12(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 je Agencija osnutek poročila o oceni razposlala vlagatelju in drugim državam članicam.

(5)

V skladu s členom 12(3) Uredbe (ES) št. 1107/2009 je zahtevala, da vlagatelj predloži dodatne informacije državam članicam, Komisiji in Agenciji.

(6)

Država članica poročevalka je Agenciji predložila oceno dodatnih informacij v obliki posodobljenega osnutka poročila o oceni.

(7)

Agencija je 20. januarja 2022 vlagatelju, državam članicam in Komisiji poslala svoj sklep (2) o tem, ali se za aktivno snov Trichoderma atroviride AGR2 lahko pričakuje, da bo izpolnjevala merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009. Agencija je svoj sklep dala na voljo javnosti.

(8)

Komisija je 14. julija 2022 Stalnemu odboru za rastline, živali, hrano in krmo predložila poročilo o pregledu Trichoderma atroviride AGR2 in osnutek te uredbe.

(9)

Komisija je vlagatelja pozvala, naj predloži pripombe k poročilu o pregledu. Vlagatelj je predložil pripombe, ki so bile natančno pregledane.

(10)

V zvezi z eno reprezentativno uporabo vsaj enega fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje aktivno snov, ki je bila proučena in podrobno navedena v poročilu o pregledu, je bilo ugotovljeno, da so merila za odobritev iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009 izpolnjena.

(11)

Poleg tega Komisija meni, da je Trichoderma atroviride AGR2 aktivna snov z majhnim tveganjem v skladu s členom 22 Uredbe (ES) št. 1107/2009. Trichoderma atroviride AGR2 ni problematični mikroorganizem in izpolnjuje pogoje iz točke 5.2 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1107/2009.

(12)

Zato je primerno, da se Trichoderma atroviride AGR2 odobri kot snov z majhnim tveganjem.

(13)

V skladu s členom 13(2) Uredbe (ES) št. 1107/2009 v povezavi s členom 6 Uredbe ter ob upoštevanju sedanjih znanstvenih in tehničnih dognanj je treba vključiti nekatere pogoje.

(14)

V skladu s členom 13(4) Uredbe (ES) št. 1107/2009 v povezavi s členom 22(2) navedene uredbe bi bilo zato treba ustrezno spremeniti Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 540/2011 (3).

(15)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/2237 (2) je bila spremenjena točka ORO.FC.146 Priloge III (del ORO) k Uredbi Komisije (EU) št. 965/2012 (3). Sklic v točki ORO.FC.146(f)(2) na točko ORO.FC.005(b)(2) je treba nadomestiti s sklicem na točko ORO.FC.005(b)(1), ki je upoštevna za operacije letal.

(2)

Pri spremembah točk CAT.POL.A.230 in CAT.POL.A.235 Priloge IV (del CAT) k Uredbi (EU) št. 965/2012 z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/1387 (4) je prišlo do napake v zvezi z odpremo letal. Zahteve iz točk CAT.POL.A.230(e) in CAT.POL.A.235(e) bi bilo treba uporabljati kumulativno in ne alternativno.

(3)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/1296 (5) je bila spremenjena točka CAT.OP.MPA.150 Priloge IV (del CAT) k Uredbi Komisije (EU) št. 965/2012. Navedenim spremembam pomotoma niso sledile posledične spremembe točk CAT.POL.A.215 in CAT.POL.A.415 v navedeni prilogi. Zato je upoštevna pravna navedba napačna in to napako bi bilo treba popraviti.

(4)

Z Izvedbeno uredbo (EU) 2021/1296 je bila spremenjena tudi točka SPO.POL.110 Priloge VIII (del SPO) k Uredbi (EU) št. 965/2012, in sicer tako, da so bile nadomeščene točke (a), (b) in (c) navedene točke. Toda s predlogom spremembe sta bili črtani tudi prejšnji točki (d) in (e), kar ni bilo nameravano. Zato bi bilo treba prejšnji točki (d) in (e) točke SPO.POL.110 znova uvesti z učinkom od datuma začetka uporabe Uredbe (EU) 2021/1296, torej od 30. oktobra 2022.

(5)

Uredbo (EU) št. 965/2012 bi bilo zato treba ustrezno popraviti.

(6)

Zahteve iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za uporabo skupnih varnostnih predpisov na področju civilnega letalstva –

(1)

Na podlagi člena 193 Direktive 2006/112/ES davek na dodano vrednost (DDV) praviloma plača davčni zavezanec, ki dobavlja blago ali opravlja storitve.

(2)

Z izvedbenima sklepoma Sveta 2010/583/EU (2) in 2013/676/EU (3) je bilo Romuniji dovoljeno, da uporabi posebni ukrep, ki odstopa od člena 193 Direktive 2006/112/ES, ter kot osebo, ki je dolžna plačati DDV za dobavo lesnih proizvodov, določi davčnega zavezanca, ki mu davčni zavezanci dobavljajo navedene proizvode (v nadaljnjem besedilu: posebni ukrep). Uporaba posebnega ukrepa je bila podaljšana do 31. decembra 2022.

(3)

V dopisu, ki ga je Komisija evidentirala 11. aprila 2022, je Romunija zaprosila za nadaljnje dovoljenje, da lahko posebni ukrep, uporablja še naprej po 31. decembru 2022. Komisija je z dopisom z dne 28. junija 2022 zahtevala dodatne informacije. Romunija jih je zagotovila z dopisom, ki ga je Komisija evidentirala 22. avgusta 2022.

(4)

V skladu s členom 395(2), drugi pododstavek, Direktive 2006/112/ES je Komisija z dopisom z dne 1. septembra 2022 prošnjo Romunije posredovala drugim državam članicam razen Španiji. Komisija je z dopisom z dne 2. septembra 2022 navedeno prošnjo posredovala Španiji. Komisija je z dopisom z dne 5. septembra 2022 uradno obvestila Romunijo, da ima vse informacije, potrebne za presojo prošnje.

(5)

Glede na informacije, ki jih je Romunija predložila, se dejanske razmere, ki so upravičevale uporabo posebnega ukrepa, niso spremenile. Poleg tega analiza, ki so jo predložili romunski organi, kaže, da je bil posebni ukrep učinkovit pri zmanjševanju davčnih utaj. Posebni ukrep prav tako nima negativnega učinka na lastna sredstva Unije iz naslova DDV.

(6)

Posebni ukrep je sorazmeren z zastavljenimi cilji, saj je omejen na zelo specifične postopke v sektorju, ki povzroča znatne težave v zvezi z davčnimi utajami in izogibanjem davkom. Poleg tega nadaljnja uporaba posebnega ukrepa ne bi negativno vplivala na preprečevanje goljufij na maloprodajni ravni v drugih sektorjih ali državah članicah.

(7)

Posebni ukrepi se običajno dovolijo za omejeno obdobje, da se lahko oceni, ali so ti ukrepi ustrezni in učinkoviti. Posebni ukrepi državam članicam zagotovijo čas, da na nacionalni ravni uvedejo druge običajne ukrepe za spremljanje gibanja surovin, plačevanja DDV in spoštovanja obveznosti s strani davčnih zavezancev. Posebni ukrepi bi morali odpraviti posamezne težave do njihovega izteka, tako da podaljšanje njihovega dovoljenja postane nepotrebno. Dovoljenja za posebne ukrepe, ki dovoljujejo uporabo postopka obrnjene davčne obveznosti, so odobrena zgolj izjemoma za določena področja goljufij, taki posebni ukrepi pa pomenijo sredstvo v skrajni sili. Pred naslednjim iztekom posebnega ukrepa bi morala zato Romunija uvesti druge običajne ukrepe za boj proti goljufijam na področju DDV na trgu lesa in njihovo preprečevanje, da ponovno podaljšanje posebnega ukrepa ne bi bilo več potrebno.

(8)

Zato je ustrezno podaljšati posebni ukrep. Podaljšanje posebnega ukrepa bi moralo biti časovno omejeno, da se omogoči Komisiji, da oceni njegove učinkovitosti in ustreznosti.

(9)

Da se zagotovi doseganje ciljev posebnega ukrepa, vključno z neprekinjeno uporabo posebnega ukrepa, in pravna varnost v zvezi z davčnim obdobjem, je ustrezno, da se odobri dovoljenje za podaljšanje posebnega ukrepa z učinkom od 1. januarja 2023. Ker je Romunija 11. aprila 2022 zaprosila za dovoljenje za podaljšanje uporabe posebnega ukrepa in od 1. januarja 2023 še naprej uporablja pravno ureditev, določeno v njenem nacionalnem pravu na podlagi Izvedbenega sklepa 2013/676/EU, so legitimna pričakovanja zadevnih oseb ustrezno upoštevana.

(10)

Izvedbeni sklep 2013/676/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Politični in varnostni odbor (PVO) je na podlagi člena 10(1) Sklepa 2010/452/SZVP pooblaščen, da v skladu s tretjim odstavkom člena 38 Pogodbe sprejme ustrezne odločitve za izvajanje političnega nadzora in strateškega vodenja nadzorne misije Evropske unije v Gruziji (EUMM Georgia), vključno s sklepom o imenovanju vodje misije.

(2)

PVO je 11. februarja 2020 sprejel Sklep (SZVP) 2020/200 (2) o imenovanju Mareka SZCZYGIEŁA za vodjo nadzorne misije Evropske unije v Gruziji (EUMM Georgia) za obdobje od 15. marca 2020 do 14. decembra 2020.

(3)

PVO je 25. novembra 2021 sprejel Sklep (SZVP) 2021/2163 (3) o podaljšanju mandata Mareka SZCZYGIEŁA kot vodje misije EUMM Georgia za obdobje od 15. decembra 2021 do 14. decembra 2022.

(4)

Svet je 25. novembra 2022 sprejel Sklep (SZVP) 2022/2318 (4), s katerim je podaljšal mandat misije EUMM Georgia do 14. decembra 2024.

(5)

Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko je 25. januarja 2023 predlagal, da se za obdobje do 14. decembra 2023 za vodjo misije EUMM Georgia imenuje Dimitrios KARABALIS.

(6)

Zato bi bilo treba sprejeti sklep o imenovanju Dimitriosa KARABALISA za vodjo misije EUMM Georgia za obdobje od 1. februarja 2023 do 14. decembra 2023.

(1)

Uredba (EU) 2019/817 skupaj z Uredbo (EU) 2019/818 Evropskega parlamenta in Sveta (2) vzpostavlja okvir za zagotavljanje interoperabilnosti informacijskih sistemov EU na področju meja, vizumov, policijskega in pravosodnega sodelovanja, azila ter migracij.

(2)

Navedeni uredbi določata, da univerzalni format sporočil (v nadaljnjem besedilu: UMF) služi kot standard za strukturirano čezmejno izmenjavo informacij med informacijskimi sistemi, organi ali organizacijami na področju pravosodja in notranjih zadev.

(3)

Določiti je treba specifična pravila v zvezi z UMF za razvoj SVI, ETIAS, evropskega iskalnega portala (ESP), skupnega odložišča podatkov o identiteti (CIR) in detektorja več identitet (MID), kot je določeno v Uredbi (EU) 2019/817, ter uvesti posebno določbo o označevanju podatkovnih polj za sisteme, ki spadajo na področje interoperabilnosti.

(4)

Ker Uredba (EU) 2019/817 nadgrajuje schengenski pravni red, je Danska v skladu s členom 4 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, uradno sporočila, da je Uredbo (EU) 2019/817 prenesla v svoje nacionalno pravo. Zato je ta sklep zanjo zavezujoč.

(5)

Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska ne sodeluje (3); Irska torej ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(6)

Ta sklep za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (4), ki spadajo na področje iz člena 1, točka A, Sklepa Sveta 1999/437/ES (5).

(7)

Ta sklep za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (6), ki spadajo na področje iz člena 1, točka A, Sklepa Sveta 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (7).

(8)

Ta sklep za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (8), ki spadajo na področje iz člena 1, točka A, Sklepa Sveta 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU (9).

(9)

Ta sklep za Ciper, Bolgarijo in Romunijo predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(1) Akta o pristopu iz leta 2003 oziroma člena 4(1) Akta o pristopu iz leta 2005.

(10)

V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (10) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 2. avgusta 2022.

(11)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 74(1) Uredbe (EU) 2019/817 –

(1)

„informacijski sistem“ pomeni centralni ali nacionalni sistem za obdelavo podatkov in katerega koli od naslednjih sestavnih delov interoperabilnosti: evropski iskalni portal (ESP), skupno odložišče podatkov o identiteti (CIR) in detektor več identitet (MID).

(1)

Uredba (EU) 2019/818 skupaj z Uredbo (EU) 2019/817 Evropskega parlamenta in Sveta (2) vzpostavlja okvir za zagotavljanje interoperabilnosti informacijskih sistemov EU na področju meja, vizumov, policijskega in pravosodnega sodelovanja, azila ter migracij.

(2)

Navedeni uredbi določata, da univerzalni format sporočil (v nadaljnjem besedilu: UMF) služi kot standard za strukturirano čezmejno izmenjavo informacij med informacijskimi sistemi, organi ali organizacijami na področju pravosodja in notranjih zadev.

(3)

Določiti je treba specifična pravila v zvezi z UMF za razvoj sistema Eurodac, sistema ECRIS-TCN, evropskega iskalnega portala (ESP), skupnega odložišča podatkov o identiteti (CIR) in detektorja več identitet (MID), kot je določeno v Uredbi (EU) 2019/818, ter uvesti posebno določbo o označevanju podatkovnih polj za sisteme, ki spadajo na področje interoperabilnosti.

(4)

Ker Uredba (EU) 2019/818 nadgrajuje schengenski pravni red, je Danska v skladu s členom 4 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, uradno sporočila, da je Uredbo (EU) 2019/818 prenesla v svoje nacionalno pravo. Zato je ta sklep zanjo zavezujoč.

(5)

Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska ne sodeluje (3); Irska torej ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(6)

Ta sklep za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (4), ki spadajo na področje iz člena 1, točka A, Sklepa Sveta 1999/437/ES (5).

(7)

Ta sklep za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (6), ki spadajo na področje iz člena 1, točka A, Sklepa Sveta 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (7).

(8)

Ta sklep za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (8), ki spadajo na področje iz člena 1, točka A, Sklepa Sveta 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU (9).

(9)

Ta sklep za Ciper, Bolgarijo in Romunijo predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(1) Akta o pristopu iz leta 2003 in člena 4(1) Akta o pristopu iz leta 2005.

(10)

V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (10) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 2. avgusta 2022.

(11)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 70(1) Uredbe (EU) 2019/818 –

(1)

„informacijski sistem“ pomeni centralni ali nacionalni sistem za obdelavo podatkov in katerega koli od naslednjih sestavnih delov interoperabilnosti: evropski iskalni portal (ESP), skupno odložišče podatkov o identiteti (CIR) in detektor več identitet (MID).