(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 17. novembra 2021 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom nekaterih aluminijastih koles s poreklom iz Maroka (v nadaljnjem besedilu: zadevna država). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 4. oktobra 2021 vložilo združenje evropskih proizvajalcev koles (v nadaljnjem besedilu: pritožnik ali združenje EUWA). Pritožba je bila vložena v imenu industrije Unije v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Vsebovala je dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe 17. junija 2022 stranem predložila povzetek predlaganih dajatev ter podrobne informacije o izračunu stopenj dampinga in stopenj, ki zadostujejo za odpravo škode, povzročene industriji Unije. Zainteresirane strani so bile pozvane, naj v treh delovnih dneh predložijo pripombe v zvezi s točnostjo izračunov. Glede točnosti izračunov ni bilo prejetih pripomb.

(4)

Komisija je 15. julija 2022 v Uradnem listu Evropske unije objavila Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2022/1221 (3) o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih aluminijastih koles s poreklom iz Maroka (v nadaljnjem besedilu: začasna uredba).

(5)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila uvedena začasna protidampinška dajatev (v nadaljnjem besedilu: začasno razkritje), so Dika Morocco Africa S.A.R.L (v nadaljnjem besedilu: družba Dika), Hands 8 S.A. (v nadaljnjem besedilu: družba Hands), Evropsko združenje proizvajalcev avtomobilov (v nadaljnjem besedilu: združenje ACEA) in združenje EUWA predložili pisna stališča v zvezi z začasnimi ugotovitvami v roku, določenem v členu 2(1) začasne uredbe. Poleg tega je maroška vlada po izteku roka za predložitev pripomb o začasnem razkritju predložila stališče, v katerem je podprla trditve drugih strani o dampingu in škodi.

(6)

Stranem, ki so zahtevale zaslišanje, je bila odobrena ta možnost. Zaslišanja so potekala z družbama Dika in Hands ter združenjema ACEA in EUWA. Poleg tega je bilo na zahtevo družbe Dika 7. julija 2022 izvedeno zaslišanje s pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(7)

Komisija je nadaljevala zbiranje in preverjanje vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za njene dokončne ugotovitve. Opravljen je bil en preveritveni obisk v prostorih uporabnika. Pri dokončnih ugotovitvah je upoštevala pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, in po potrebi popravila svoje začasne ugotovitve.

(8)

Komisija je 17. oktobra 2022 vse zainteresirane strani obvestila o ključnih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala uvesti dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih aluminijastih koles s poreklom iz Maroka (v nadaljnjem besedilu: dokončno razkritje). Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe k dokončnemu razkritju.

(9)

Po dokončnem razkritju so združenje ACEA, družba Dika, združenje EUWA in maroška vlada predložili pripombe.

(10)

Komisija je 21. novembra 2022 družbi Hands poslala dodatno dokončno razkritje v zvezi z nekaterimi popravki in pojasnili, ki so se nanašali na izračune dampinga (v nadaljnjem besedilu: dodatno dokončno razkritje) ter odobrila obdobje, v katerem je družba lahko predložila pripombe. Poleg tega so vse zainteresirane strani prejele pojasnilo o osnovi za zneske PSA-stroškov, uporabljenih pri konstruiranju normalne vrednosti za družbo Hands. Družba Hands je predložila pripombe, ki so bile obravnavane v Uredbi.

(11)

Stranem, ki so zahtevale zaslišanje, je bila odobrena tudi ta možnost. Izvedena so bila zaslišanja z združenjem ACEA, družbo Dika, združenjem EUWA in družbo Hands.

(12)

Po začasnem razkritju ni nobena zainteresirana stran predložila trditev ali pripomb, razen tistih iz oddelka 1.4 začasne uredbe. Komisija je zato potrdila svoje ugotovitve in sklepe iz uvodnih izjav 6 do 28 začasne uredbe.

(13)

V zvezi z vzorčenjem ni bilo pripomb. Komisija je zato potrdila uvodne izjave 29 do 34 začasne uredbe.

(14)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 35 začasne uredbe, je Komisija vprašalnike poslala trem proizvajalcem Unije, pritožniku, dvema znanima uporabnikoma in dvema proizvajalcema izvoznikoma iz zadevne države.

(15)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 36 in 37 začasne uredbe, so bili izpolnjeni vprašalniki navzkrižno preverjeni ali preverjeni v prostorih strani, ki je izpolnila vprašalnik.

(16)

Preveritveni obisk v skladu s členom 16 osnovne uredbe je bil opravljen v prostorih enega uporabnika. Ime tega uporabnika zaradi zaupnosti ni razkrito v skladu z uvodno izjavo 5 začasne uredbe.

(17)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 38 začasne uredbe, je preiskava dampinga in škode zajemala obdobje od 1. oktobra 2020 do 30. septembra 2021 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave). Proučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2018 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(18)

Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2022/934 (v nadaljnjem besedilu: uredba o registraciji) (4) uvedla obvezno registracijo uvoza zadevnega izdelka.

(19)

Družba Hands je trdila, da je odločitev o registraciji uvoza neutemeljena, saj niso bili izpolnjeni pogoji iz člena 14(5) osnovne uredbe.

(20)

Komisija je opozorila, da je pravna podlaga za registracijo člen 14(5a) osnovne uredbe, na podlagi katerega Komisija registrira uvoz zadevnega izdelka v obdobju predhodnega razkritja v skladu s členom 19a osnovne uredbe, razen če obstaja dovolj dokazov, da zahteve iz člena 10(4), točki (c) in (d), niso izpolnjene. V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da ni prepričljivih dokazov, ki bi kazali, da registracija uvoza zadevnega izdelka v obdobju predhodnega razkritja v tem primeru ni bila upravičena. Od objave obvestila o začetku, ko so se proizvajalci izvozniki seznanili ali bi se morali seznaniti z domnevnim dampingom in škodo, se je uvoz zadevnega izdelka dejansko še povečal tako, da bi lahko to resno ogrozilo popravljalne učinke protidampinških dajatev tudi v obdobju predhodnega razkritja. Komisija je zato trditve zavrnila.

(21)

Družba Hands je trdila, da je Komisija z objavo uredbe o registraciji kršila načelo dobrega upravljanja. Po njenih navedbah ji niso bile posredovane nobene informacije o nameri Komisije, da bo zahtevala registracijo uvoza izdelka v preiskavi, preden je bila uredba o registraciji objavljena in je začela veljati registracija uvoza, čeprav navedeni registracijski ukrep potencialno negativno vpliva na njene interese. Ker Komisija družbi Hands ni pravočasno, učinkovito in osebno posredovala potrebnih informacij o morebitni uvedbi obvezne registracije uvoza, preden je sprejela navedeni registracijski ukrep in družbi Hands omogočila, da predstavi svoja stališča in zahteva zaslišanje, čeprav navedeni ukrep neposredno vpliva na to družbo, je kršila temeljno pravico družbe Hands do obrambe. Posledično je uredba o registraciji neveljavna in bi jo bilo treba razveljaviti.

(22)

Komisija je menila, da je registracija le pripravljalni upravni korak, ki lahko vodi do retroaktivne uvedbe dajatev v zaključni fazi ali pa tudi ne. Registracija sama po sebi nima škodljivih učinkov na uvoznike in ne vpliva na njihove interese (5). Sama družba Hands ni navedla nobenih konkretnih škodljivih učinkov, temveč se je sklicevala le na „potencialne“ učinke. Edini učinek registracije je, da Komisija nacionalnim carinskim organom naroči, naj registrirajo uvoz izdelka v preiskavi v Unijo. Poleg tega v členu 14(5a) ali drugje v osnovni uredbi ni nobene postopkovne zahteve glede posvetovanja z uvozniki ali drugimi stranmi pred registracijo. Zahteva iz člena 10(4), točka (b), osnovne uredbe, da se stranem omogoči predložitev pripomb, se uporablja le v primeru odločitve o retroaktivnem pobiranju dajatev po registraciji, ne pa za samo registracijo. To jasno izhaja iz dejstva, da se člen 14(5a) osnovne uredbe sklicuje le na točki (c) in (d) člena 10(4), ki morata biti izpolnjeni za registracijo v skladu s to določbo, namenoma pa se ne sklicuje na točko (b) člena 10(4). To je v skladu z zgoraj obravnavanim učinkom take registracije. Zato Komisija ni dolžna omogočiti uvoznikom, da predložijo pripombe, preden naroči carinskim organom, naj registrirajo uvoz. Trditev je bila zato zavrnjena.

(23)

Komisija je opozorila, da so zadevni izdelek, kot je navedeno v uvodni izjavi 39 začasne uredbe, aluminijasta kolesa motornih vozil iz tarifnih številk HS 8701 do 8705, s priborom ali brez njega, z nameščenimi pnevmatikami ali brez njih, s poreklom iz Maroka, ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN ex 8708 70 10 in ex 8708 70 50 (oznake TARIC: 8708701015, 8708701050, 8708705015 in 8708705050) (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

(24)

Aluminijasta kolesa se v Uniji tradicionalno prodajajo po dveh distribucijsko-prodajnih kanalih: proizvajalcem originalne opreme, ki so večinoma proizvajalci avtomobilov, in na poprodajni trg, ki vključuje na primer distributerje, trgovce na drobno, servisne delavnice itd. Zadevni izdelek iz Maroka se je v obravnavanem obdobju prodajal izključno prek proizvajalcev originalne opreme. V distribucijskem kanalu proizvajalcev originalne opreme proizvajalci avtomobilov organizirajo razpisne postopke za aluminijasta kolesa in so pogosto vključeni v proces razvoja novega kolesa, ki je povezano z njihovo blagovno znamko. Proizvajalci Unije in maroški izvozniki se lahko prijavijo na iste razpise.

(25)

Ker ni bilo drugih pripomb, se potrdijo sklepi iz uvodnih izjav 39 do 42 začasne uredbe.

(26)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 43 do 51 začasne uredbe, je Komisija menila, da družba Dika v tej preiskavi ni sodelovala s Komisijo, in je začasno določila njeno stopnjo dampinga na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(27)

Po začasnem razkritju je družba Dika trdila, da je v celoti sodelovala s Komisijo in da bi se morala zanjo izračunati individualna stopnja dampinga. Predložila je naslednje argumente.

(28)

Najprej je družba Dika ponovila, da seznami prodaje po njenem mnenju niso vsebovali napak, saj je bilo mogoče skupne vrednosti seznamov prodaje uskladiti z računovodskim sistemom družbe. Poleg tega so bile prodajne transakcije navedene v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP). Nadalje je družba Dika trdila, da je imela Komisija dovolj časa za navzkrižno preverjanje revidiranih seznamov prodaje, ki jih je predložila njena povezana družba CITIC Dicastal Co., Ltd (v nadaljnjem besedilu: družba CITIC), in da bi to lahko storila še pred uvedbo dokončnih protidampinških ukrepov.

(29)

Trditev družbe Dika je bila podobna trditvi v začasni fazi, vendar ni bila predložena nobena nova informacija. Komisija je v začasni fazi ugotovila, da seznami prodaje niso bili predloženi na podlagi računov, da razlika med vrednostjo na računu in dejansko prejetim zneskom ni bila sistematično prikazana na seznamih prodaje družbe ter da revidiranih seznamov ni bilo mogoče navzkrižno preveriti. Dejstvo, da so bile prodajne transakcije družbe navedene v skladu z MSRP, ni spremenilo dejstva, da družba ni zagotovila informacij, ki jih je zahtevala Komisija.

(30)

Poleg tega je družba CITIC med preiskavo predložila več (vsaj štiri) različnih in nepopolnih različic svojih seznamov prodaje. Zadnja različica, ki je bila predložena skupaj z odgovorom družbe Dika na dopis Komisije o členu 18 z dne 5. maja 2022, je bila še vedno nepopolna in je vsebovala več transakcij, pri katerih je prejeti znesek ostal prazen z opombo „terjatev na ta datum še ni poravnana“ ali pa je še vedno obstajalo neskladje med zneskom na računu in prejetim zneskom. Taki nepopolni podatki ne morejo biti zanesljiva osnova za navzkrižno ali drugo preverjanje. Poleg tega, kot je navedeno tudi v uvodni izjavi 48 začasne uredbe, dodatno navzkrižno preverjanje na daljavo ni sprejemljiv način za odpravo nepravočasnosti ali napak, ugotovljenih med navzkrižnim preverjanjem na daljavo, ki je bilo že izvedeno v predpisanih rokih. Komisija je zato to trditev zavrnila.

(31)

Drugič, družba Dika je trdila, da se podatki za posamezne transakcije o datumih in zneskih plačil, ki jih je zahtevala Komisija, niso šteli za „potrebne informacije“ v smislu člena 18(1) osnovne uredbe ter člena 6.8. in Priloge II k protidampinškemu sporazumu STO (6). Po navedbah družbe Dika Komisija teh informacij ni zahtevala v vprašalniku ali dopisih o pomanjkljivostih, prav tako pa niso bile potrebne za izračun stopnje dampinga. Poleg tega je družba Dika trdila, da je bila v začasni uredbi uporabljena druga podlaga za uporabo razpoložljivih dejstev, kot je določena v dopisu Komisije o uporabi člena 18 z dne 5. maja 2022 (v nadaljnjem besedilu: dopis o členu 18).

(32)

Komisija se s to trditvijo ni strinjala. Od samega začetka je od družbe zahtevala, naj zagotovi podatke za posamezne transakcije na podlagi datuma računa. Na primer, v oddelku E protidampinškega vprašalnika, poslanega družbi Dika in njeni povezani družbi CITIC, je bilo v čisto prvem pododdelku navedeno, da morajo respondenti „kot datum prodaje uporabiti datum računa“. Vendar glavno vprašanje ni (zgolj) datum prodaje, temveč znesek, ki so ga stranke družbe dejansko plačale družbi. To je vprašanje, ki je bilo pojasnjeno v dopisu o členu 18 in navedeno v začasni uredbi. Trditve družbe Dika, da so bili razlogi, navedeni v dopisu, „povsem drugačni“ od tistih v osnovni uredbi, ni bilo mogoče sprejeti. Komisija je v obeh primerih pojasnila, da se ji zdijo seznami prodaje nezanesljivi, saj vsebujejo več napak in neskladij.

(33)

Podatki o prodaji, ki jih je prvotno predložila družba, se niso ujemali z zneski, ki so bili dejansko prejeti kot plačila. Poleg tega je družba CITIC med navzkrižnim preverjanjem na daljavo pojasnila, da se razlika med zneskom na računu in dejansko prejetim zneskom na seznamih prodaje običajno evidentira kot popust, rabat ali dobropis oziroma na drug način. Kot je navedeno v uvodni izjavi 47 začasne uredbe in uvodni izjavi 29 zgoraj, pa družba tega ni izvajala sistematično. Seznamov prodaje zato ni bilo mogoče uporabiti kot zanesljiv vir za določitev normalne vrednosti ali izvozne cene v skladu s členom 2(1) in (8) osnovne uredbe, ki določa, da normalna vrednost „običajno temelji na cenah, ki so [se] plačale ali [se] plačujejo“. Iz tega logično sledi, da ker za družbo Dika ni bilo mogoče določiti normalne vrednosti ali izvozne cene na podlagi lastnih podatkov družbe, ni bilo mogoče izračunati niti stopnje dampinga. Seznami prodaje so bili torej ne le potrebni, ampak tudi ključni za preiskavo. Brez zanesljivih seznamov prodaje (vključno s popolnim seznamom transakcij vseh prodanih vrst izdelka in njihovih cen) Komisija ne more oblikovati razumno natančnih ugotovitev v zvezi z dampingom.

(34)

Po dokončnem razkritju je družba Dika ponovila svojo trditev, da Komisija ne more trditi, da so bili seznami nepopolni in jih ni bilo mogoče preveriti, saj so bili njeni seznami prodaje v skladu s standardi MSRP. Poleg tega je družba Dika trdila, da so bili, ker se člen 2(8) osnovne uredbe nanaša na izvozno ceno, ki običajno temelji na „cenah, ki so se plačale ali se plačujejo“, seznami prodaje pravilni, saj so odražali cene, ki se plačujejo. Nazadnje je družba Dika ponovila svojo trditev, da se podatki o plačilih ne štejejo za „potrebne“ v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe.

(35)

Ne glede na to, ali so bili seznami prodaje pretežno sporočeni v skladu s standardi MSRP, so bile v zvezi s sporočenimi cenami ugotovljene težave. Kot je Komisija večkrat poudarila, je težava s seznami prodaje EU in domače prodaje obstajala na osnovi transakcij. Kot je družba Dika navedla na zaslišanju po začasnih ukrepih in ponovila v svojih pripombah na dokončno razkritje, se pri približno 20 % transakcij na seznamih prodaje EU znesek plačila ni ujemal s sporočenim zneskom na računu. Pojem „cena, ki se plačuje“ se nanaša na celotno plačilo, ki ga kupec plača ali ga mora plačati prodajalcu, vključno s primeri, ko je bilo na primer blago prodano, kupec pa ga še ni plačal. To ni veljalo za večino transakcij na seznamu prodaje EU. Dejansko je bila cena, ki jo je stranka že plačala, v teh primerih drugačna od cene, ki je bila evidentirana kot cena, ki se plača ob izdaji računa.

(36)

Kot sta družba Dika in njena povezana družba navedli med navzkrižnim preverjanjem na daljavo, preverjanjem na kraju samem in v odgovoru na dopis iz člena 18, bi bile te razlike običajno evidentirane na seznamih prodaje kot popust, rabat, dobropis ali kako drugače, kot je navedeno tudi v uvodni izjavi 33. To je bilo opravljeno za številne transakcije na seznamih prodaje, vendar ne sistematično za vse transakcije. Dejstvo, da se to običajno izvaja, pomeni, da bi bila cena, evidentirana kot cena, ki se plačuje, običajno enaka ceni, ki je bila na koncu plačana po izvedbi nekaterih dejanj v zvezi z zgoraj navedenimi dobropisi, rabati itd. Tako je družba Dika to sama pojasnila in tako so bili po izvedbi plačil opravljeni popravki v sistemu SAP te družbe. Vendar so bile v nekaterih primerih cene, evidentirane na seznamih domače prodaje in prodaje v EU, na ta način popravljene, v drugih primerih pa ne. Razlika med končno plačanimi cenami in cenami, evidentiranimi kot cenami, ki se plačujejo, je ugotovljena v obeh smereh in ni bila utemeljena, kar je v nekaterih primerih pomenilo, da je družba prejela več, kot je bilo navedeno na računu, v drugih primerih pa manj.

(37)

Zanesljivi seznami prodaje (vključno s popolnim seznamom transakcij vseh vrst prodanega izdelka in njihovih cen), ki vsebujejo točne in preverljive podatke, so bistveni za določitev stopnje dampinga in se zato štejejo za potrebne informacije v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe. Ker je bila razlika med dejansko plačanimi cenami in cenami, evidentiranimi kot cenami, ki se plačujejo, ugotovljena pri znatnem številu transakcij na seznamu prodaje v EU, tega seznama ni bilo mogoče uporabiti za določitev zanesljive izvozne cene na osnovi transakcije ali vrste izdelka. Komisija je zato zavrnila te trditve.

(38)

Tretjič, družba Dika je trdila, da bi morala biti normalna vrednost zanjo konstruirana na podlagi njenih preverjenih stroškov proizvodnje, saj je Komisija preverila proizvodne stroške za družbo Dika in ni našla odstopanj. Po mnenju družbe Dika je Komisija zmotno ugotovila, da so bili seznami domače prodaje in prodaje v EU ključni za določitev normalne vrednosti in izvozne cene, saj seznami domače prodaje v nobenem primeru ne bi bili uporabljeni za konstruiranje normalne vrednosti. Zato bi morala Komisija v skladu s členom 18(3) osnovne uredbe uporabiti lastne podatke družbe Dika in na podlagi tega izračunati individualno stopnjo dampinga.

(39)

Dejansko je Komisija v uvodni izjavi 60 začasne uredbe ugotovila, da družba Dika ni imela seznamov domače prodaje za konstruiranje normalne vrednosti, saj je prodaja družbe Dika v Maroku potekala med ekonomskimi conami in blago ni nikoli vstopilo na carinsko območje Maroka. V skladu s tem in ker niso bila uporabljena razpoložljiva dejstva, bi bilo mogoče konstruirati normalno vrednost za družbo Dika. Vendar bi bilo treba za določitev stopnje dampinga tako normalno vrednost primerjati z izvozno ceno. Zaradi nezanesljivosti seznamov prodaje družbe Dika pa izvozne cene ni bilo mogoče izračunati.

(40)

Družba Dika je na zaslišanju 6. septembra 2022 predlagala, da bi lahko Komisija izvozno ceno določila z uporabo tistih transakcij na seznamih prodaje v EU, za katere so se zneski na računih (po navedbah družbe) ujemali z zneski plačil. To naj bi veljalo za približno 80 % vseh transakcij. Za preostalih 20 % je družba Dika predlagala, da bi lahko Komisija uporabila preostalo dajatev, kot je bila izračunana za družbo Hands. Tak pristop bi bil po mnenju družbe Dika v skladu z ravnanjem Komisije v nedavni preiskavi v zvezi z uvozom različnih vrst jekla, odpornih proti koroziji, iz Rusije in Turčije (7).

(41)

Razen dejstva, da je družba Dika med zaslišanjem potrdila, da je prišlo do neskladij na seznamu prodaje pri eni petini njene prodaje v Unijo v obdobju preiskave, revidirani seznami prodaje niso bili navzkrižno preverjeni in jih tudi ni bilo mogoče navzkrižno preveriti (kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 29 in 30), zato jih ni bilo mogoče uporabiti za določitev izvozne cene. Poleg tega se je preiskava v zvezi z različnimi vrstami jekla, odpornimi proti koroziji, iz Rusije in Turčije nanašala na zelo različna dejstva. V navedenem primeru je ruski proizvajalec trdil, da ni povezan z enim od dveh trgovcev, prek katerih je svoje izdelke prodajal v EU. Zadevni trgovec ni sodeloval v preiskavi. Komisija se ni strinjala s trditvijo ruske družbe, temveč je menila, da je zadevni trgovec povezan. Ker pa trgovec ni sodeloval v preiskavi, niso bile na voljo njegove informacije o cenah za nadaljnjo prodajo. Komisija se je zato odločila, da bo v skladom s členom 18 osnovne uredbe kot razpoložljiva dejstva uporabila informacije drugega sodelujočega trgovca.

(42)

Vendar so struktura družbe in prodajni kanali v navedenem primeru drugačni kot v obravnavanem primeru. V primeru jekel, odpornih proti koroziji, iz Rusije in Turčije, sta obstajala dva prodajna kanala, v tem primeru pa je vsa prodaja potekala prek istega povezanega subjekta, tj. družbe CITIC. Komisija torej ni imela na voljo drugega zanesljivega nabora podatkov za izračun izvozne cene za družbo Dika. Ta položaj se zelo razlikuje od preiskave, na katero se je sklicevala družba Dika, v kateri je bila izvozna prodaja prek preostalega trgovca navzkrižno preverjena in ocenjena kot zanesljiva. V tej preiskavi ni bilo izvozne cene, ki bi jo bilo mogoče primerjati z normalno vrednostjo, ne glede na način, na katerega bi bila izračunana normalna vrednost za družbo Dika.

(43)

V členu 18(3) osnovne uredbe je navedeno, da „[k]adar informacije, ki jih predloži zainteresirana stran, niso idealne v vseh pogledih, se jih vseeno ne sme zanemariti, pod pogojem, da pomanjkljivosti niso take, da bi povzročile pretirane težave pri doseganju razumno točnih ugotovitev, in pod pogojem, da so informacije na ustrezen način in pravočasno predložene, da so preverljive […]“. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 32 in 33, so bile pomanjkljivosti v zvezi s seznami prodaje, ki jih je predložila družba Dika, tolikšne, da na tej podlagi ni bilo mogoče sprejeti razumno točne ugotovitve. Poleg tega, kot je omenjeno v uvodni izjavi 30, seznamov prodaje ni bilo mogoče preveriti, saj je tudi zadnja različica še vedno vsebovala neskladja in manjkajoče podatke ter ni bila predložena pravočasno. Ker ni bilo mogoče določiti izvozne cene, bi bilo tudi nesmiselno konstruirati normalno vrednost za družbo Dika na kakršni koli podlagi. To je tudi v skladu s sodbo Splošnega sodišča v primeru jeklenih koles iz Kitajske, ki je razsodilo, da bi bila „kakršna koli določitev normalne vrednosti odveč, saj brez možnosti določitve izvozne cene ne bi bilo mogoče določiti stopnje dampinga“ (8). Komisija je zato to trditev zavrnila.

(44)

Po dokončnem razkritju sta maroška vlada in družba Dika trdili, da pristop Komisije in sodba Splošnega sodišča, citirana v uvodni izjavi 43, kršita zahteve protidampinškega sporazuma STO, v skladu s katerim bi bilo treba vse podatke, ki jih je predložil izvoznik, uporabiti, kolikor izpolnjujejo zahteve iz člena 18(3) osnovne uredbe. Poleg tega je družba Dika trdila, da se citirana sodba Splošnega sodišča glede na okoliščine te zadeve ne uporablja. V nasprotju z zadevo, ki je predmet sodbe Sodišča, je bila družbi Dika dodeljena individualna stopnja dampinga in (po mnenju družbe Dika) je bilo mogoče z gotovostjo ugotoviti, katere izdelke je izvažala v Unijo.

(45)

Komisija se s tem ni strinjala. Kot je že navedeno v uvodni izjavi 50 začasne uredbe in uvodni izjavi 43, je bil razlog za to, da na podlagi podatkov družbe Dika normalna vrednost ni bila določena, preprosto dejstvo, da to ne bi imelo smisla, saj ni bilo izvozne cene, s katero bi jo lahko primerjali. Ne glede na to, ali so bila dejstva, na katerih temelji navedena sodba Splošnega sodišča, drugačna od dejstev tej zadevi ali ne, ni mogoče ovreči ugotovitve, da bi bila določitev normalne vrednosti brez izvozne cene odvečna. To ni v nasprotju s protidampinškim sporazumom STO, saj navedeni sporazum od preiskovalnih organov ne zahteva, da opravijo izračune, ki jih ni mogoče uporabiti za določitev stopnje dampinga. Komisija je zato to trditev zavrnila.

(46)

Družba Dika je izrecno trdila, da se okoliščine zadeve v citirani sodbi Splošnega sodišča razlikujejo od okoliščin v tej zadevi, saj je bila družbi Dika dodeljena individualna stopnja dampinga. Vendar je ta trditev temeljila na nesporazumu. Družbi Dika v nobeni fazi te preiskave ni bila dodeljena individualna stopnja dampinga. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 98 v nadaljevanju, se je Komisija v času dokončnega razkritja odločila, da bo določila individualno stopnjo dajatve za družbo Dika z individualno opredelitvijo družbe in njene stopnje dajatve v ustreznih delih te uredbe. Ta individualna stopnja dajatve je bila določena na ravni stopnje preostale dajatve, ki ni temeljila na lastnih podatkih družbe Dika. Podobno sta bili stopnji dampinga in škode, ki se uporabljata za družbo Dika, navedeni v tej uredbi, določeni na ravni preostale stopnje dampinga in stopnje škode in ne na podlagi lastnih podatkov družbe Dika. Trditev družbe Dika je bila zato zavrnjena.

(47)

Družba Dika je trdila tudi, da bi morala Komisija namesto uporabe stopnje preostale dajatve za družbo Dika konstruirati normalno vrednost na podlagi proizvodnih stroškov družbe Dika in sestave, specifične za določeno vrsto izdelka, ki bi jo bilo treba nato primerjati s preverjeno izvozno ceno družbe Hands, da bi se lahko izračunala stopnja dampinga družbe Dika.

(48)

Te metodologije ni bilo mogoče sprejeti. Prvič, ker primerjava med konstruirano normalno vrednostjo za eno družbo in izvozno ceno druge družbe ne bi mogla privesti do natančne stopnje dampinga. To bi pomenilo primerjavo vrednosti, ki temelji na podatkih ene družbe, z izvozno ceno druge družbe. Drugič, četudi bi Komisija uporabila to metodo, je ne bi bilo mogoče izvesti na ravni vrste izdelka. Čeprav so se vrste izdelkov, ki jih je prodajala družba Dika, v veliki meri prekrivale s tistimi, ki jih je prodajala družba Hands, se niso popolnoma ujemale. Nekaterih vrst izdelkov, ki jih je prodajala družba Hands, družba Dika ni prodajala in obratno. Taka metodologija torej ne bi dala pravilne stopnje dampinga, ki bi bila skladna z dejanskim stanjem izvoznih transakcij, ki jih je izvedla družba Dika (9). Poleg tega bi bil tak pristop v nasprotju z zahtevo iz člena 2(11) osnovne uredbe, ki izrecno določa, da je treba pri izračunu stopnje dampinga in ne glede na izbrano metodo primerjave normalne vrednosti in izvozne cene upoštevati „cen[e] vseh izvoznih transakcij“ (10). Nazadnje, bi ta metodologija pomenila razkritje zaupnih podatkov družbe Hands družbi Dika, tako v zvezi s prodanimi vrstami izdelka kot izvozno ceno. To ni sprejemljivo, saj je družba Hands edini drugi znani proizvajalec aluminijastih koles v Maroku, ki neposredno konkurira družbi Dika. Komisija je zato to trditev zavrnila.

(49)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 52 do 65 začasne uredbe, je Komisija konstruirala normalno vrednost v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe, ker družba Hands ni prodajala podobnega izdelka na domačem trgu. Po začasnem razkritju je združenje EUWA trdilo, da dejansko obstaja domača prodaja, in navedlo, da bo dokaze o tem predložilo na zaslišanju. Vendar informacije, ki jih je naknadno predložilo združenje EUWA, niso dokazovale njegove trditve, da bi se prodaja maroških družb v Maroku lahko štela za domačo prodajo. Združenje EUWA glede na občutljivost vključenih poslovnih podatkov ni imelo ustreznih informacij o času, količinah ali cenah prodaje maroških družb niti o natančni lokaciji strank, ki naj bi jim navedene družbe prodajale.

(50)

Poleg tega ne Komisija ne zainteresirane strani niso zanikale dejstva, da je družba Hands prodajala aluminijasta kolesa v Maroku. Kot je ugotovljeno v uvodni izjavi 60 začasne uredbe, se ta prodaja ni upoštevala kot domača prodaja zaradi lokacije družbe Hands in strank v ekonomskih conah. Poleg tega nobena od teh prodaj ni bila izvedena v okviru običajnega poteka trgovine in jih v nobenem primeru ne bi bilo mogoče uporabiti za določitev normalne vrednosti. Po drugi strani se je družba Hands strinjala, da nima domače prodaje in da je treba konstruirati normalno vrednost. Komisija je zato to trditev zavrnila.

(51)

Po dokončnem razkritju je maroška vlada trdila, da je Komisija napačno menila, da prodaja v ekonomskih conah ne pomeni domače prodaje. V podporo tej trditvi je maroška vlada navedla, da bi bilo, ker so bila aluminijasta kolesa prodana družbam v ekonomskih conah za uporabo v proizvodnji novih vozil bodisi v EU bodisi v Maroku in bi se torej uporabljala v EU ali Maroku, tako prodajo v ekonomskih conah Maroka treba šteti za domačo prodajo. To naj bi bilo v skladu s pristopom Ministrstva za trgovino ZDA, ki upošteva prodajo v ekonomskih conah za uporabo v izdelku, ki naj bi se na koncu izvozil iz Združenih držav, kot porabo na domačem trgu.

(52)

Vendar pa, kot je že pojasnjeno v uvodnih izjavah 53 in 54 začasne uredbe, to ni pristop, ki ga je Komisija sprejela v sedanji ali prejšnji preiskavi. Vprašanje, ali Združene države pri svojih ugotovitvah uporabljajo drugačen pristop, za obravnavano zadevo ni pomembno. Komisija prodaje med ekonomskimi conami ne šteje za domačo prodajo za namene izračunov dampinga, ker v času prodaje ni znano, ali bo izdelek sproščen v prosti promet na domačem trgu ali namenjen izvozu (glej uvodni izjavi 53 in 54 začasne uredbe). Komisija je zato to trditev zavrnila.

(53)

Maroška vlada je trdila tudi, da je bil pristop Komisije v nasprotju z njeno obravnavo prodaje v izključnih ekonomskih conah EU, za katero lahko veljajo protidampinške dajatve (11), in njeno prakso, da v statistične podatke o uvozu, uporabljene v analizi škode v protidampinških preiskavah, vključuje uvoz izdelkov, ki so predmet aktivnega in pasivnega oplemenitenja, v gospodarske cone.

(54)

Prvič, sklicevanje na izključne ekonomske cone za obravnavano zadevo ni pomembno. Izključne ekonomske cone so cone, ki jih kot take razglasi država članica v skladu s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu. Ekonomske cone, navedene v tej zadevi, niso take izključne ekonomske cone in zanje ne veljajo pravila, ki jih navaja maroška vlada (12).

(55)

Drugič, uvoz izdelkov, ki so predmet aktivnega in pasivnega oplemenitenja, v ekonomske cone v EU je vključen v analizo škode, ker se v zvezi z uvoženim blagom „ne izvaja le tranzit skozi Unijo, ampak tudi operacije oplemenitenja z dodano vrednostjo, kot sta sestavljanje in predelava, v Uniji. Zato ta uvoz očitno konkurira izdelkom, ki jih proizvaja industrija Unije“ (13). Vendar pa prodaje v ekonomske cone ali med njimi ni bilo mogoče šteti za domačo prodajo, ker ni bilo znano, ali bo izdelek sproščen v prosti promet na domačem trgu ali namenjen izvozu. Komisija je zato zavrnila te trditve.

(56)

Po začasnem razkritju sta družbi Dika in Hands nasprotovali uporabi brazilskih PSA-stroškov in dobička za konstruiranje normalne vrednosti. Družba Hands je trdila, da se podatki brazilskih družb ne bi smeli uporabiti za določitev PSA-stroškov in dobička za konstruiranje normalne vrednosti. Navedla je, da Komisija ni predložila podpornih dokazov o tem, da bi bili podatki iz Brazilije primerni za konstruiranje normalne vrednosti. Namesto tega je družba Hands predlagala uporabo precej nižjih PSA-stroškov in dobička korejskih proizvajalcev aluminijastih koles. Trdila je, da bi bilo to primerneje, saj je družba Hands v končni lasti korejskega proizvajalca aluminijastih koles, posledični PSA-stroški in dobiček pa bi bili v skladu s PSA-stroški in dobičkom ene od dveh brazilskih družb, ki ju je uporabila Komisija.

(57)

Družba Dika je trdila, da se podatki ene od brazilskih družb ne bi smeli upoštevati, saj je Komisija uporabila konsolidirane računovodske izkaze, ki so vključevali rezultate odvisnih družb v drugih državah in v zvezi z izdelki, ki niso aluminijasta kolesa. Družbi Hands in Dika sta trdili, da so bili PSA-stroški za eno od brazilskih družb napačno izračunani.

(58)

Glede na predložene argumente v zvezi z uporabo brazilskih podatkov za konstruiranje normalne vrednosti je Komisija ponovno ocenila metodo, ki jo je uporabila v začasni fazi. Ni se strinjala z družbo Hands, da bi bila Republika Koreja primernejša alternativa za Maroko kot Brazilija. Namen člena 2(6), točka (c), osnovne uredbe je uporabiti razumno metodo za iskanje približka za PSA-stroške in dobiček proizvajalca izvoznika v preiskavi. V uvodnem delu člena 2(6) osnovne uredbe ter pododstavkih (a) in (b) navedenega člena se jasno daje prednost podatkom v zvezi s proizvodnjo in prodajo na domačem trgu države porekla. V skladu s členom 2(6), točka (c), bi bila torej razumna primerljiva možnost za domači trg v idealnem primeru podobna domačemu trgu, na primer v smislu gospodarske razvitosti, saj to vpliva na raven stroškov in dobička družb. Medtem ko je Brazilija veljala za nekoliko bolj gospodarsko razvito od Maroka, Koreje kot visoko razvitega gospodarstva ni bilo mogoče obravnavati kot razumno primerljivo možnost za Maroko (14).

(59)

Vendar je Komisija menila, da je namesto podatkov za brazilske proizvajalce aluminijastih koles bolj razumno uporabiti podatke, ki so na voljo za sodelujočega proizvajalca, tj. družbo Hands. PSA-stroškov za družbo Hands ni bilo mogoče uporabiti za konstruiranje normalne vrednosti iz uvodnega dela člena 2(6) osnovne uredbe, ker družba Hands ni imela domače prodaje v okviru običajnega poteka trgovine. Vendar je Komisija menila, da bi bili PSA-stroški za vso prodajo družbe Hands razumna primerljiva možnost v smislu približka PSA-stroškov, povezanih z domačo prodajo družbe Hands. Poleg tega preiskava ni pokazala nobenih razlik med PSA-stroški za domačo prodajo in PSA-stroški za izvoz, saj so bili vsi ustrezni stroški razporejeni na podlagi prihodkov od prodaje. Poleg tega je bilo število prodaj, ki jih je družba Hands opravila v Maroku, tako majhno, da smiselna primerjava ni bila mogoča. Podatki družbe Hands so bili preverjeni in zadevajo prodajo, ki jo je opravila družba s sedežem v Maroku, ki proizvaja in prodaja samo aluminijasta kolesa. Poleg tega so navedeni podatki zajemali zgolj obdobje preiskave. Komisija meni, da je uporaba brazilskih podatkov manj razumna, saj so bile razpoložljive informacije iz leta 2019 ter so zajemale več izdelkov in proizvodnih obratov v več državah. PSA-stroški, določeni na podlagi lastnih podatkov družbe Hands, prilagojeni za postavke, ki niso neposredno povezane s proizvodnjo zadevnega izdelka, in postavke, ki niso bile realizirane, so znašali [12–16 %].

(60)

Po dokončnem razkritju je družba Hands ponovila svojo trditev, da bi bila Koreja najprimernejša izbira za določitev ravni PSA-stroškov in dobička pri konstruiranju normalne vrednosti družbe Hands, saj se ti podatki nanašajo na korejsko matično družbo družbe Hands. Dejstvo, da Koreja ni imela podobne stopnje gospodarske razvitosti kot Maroko, je bilo po mnenju družbe Hands nepomembno, saj je gospodarska razvitost primerljive države pomembna le v primeru uporabe člena 2(6a)(a) osnovne uredbe, ko gre za znatno izkrivljanje, kar pa ne velja za Maroko.

(61)

Komisija se s tem ni strinjala. Čeprav se pojem „ki je po gospodarski razvitosti podobna“ dejansko uporablja v členu 2(6a)(a) osnovne uredbe, to ne pomeni, da stopnja gospodarske razvitosti ne more biti pomemben dejavnik pri ugotavljanju, ali bi bila država, ki ni Maroko, razumna izbira za določitev ustrezne ravni PSA-stroškov v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe. Komisija je menila, da bi bila uporaba podatkov proizvajalcev aluminijastih koles v visoko razvitem gospodarstvu manj razumna od uporabe podatkov iz države, ki bi bila bolj podobna v smislu gospodarske razvitosti, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 58.

(62)

Družba Hands je trdila tudi, da Komisija ni obravnavala nobene od njenih trditev o brazilskih podatkih, kot so bili uporabljeni v začasni uredbi. Vendar so te trditve s prehodom na uporabo lastnih podatkov družbe Hands namesto brazilskih podatkov postale brezpredmetne. Družba Hands je trdila, da je edini razlog za prehod z brazilskih podatkov na lastne podatke družbe Hands ta, da je to za Komisijo prikladnejše. Vendar je Komisija, kot je pojasnila v uvodni izjavi 59, ugotovila, da je bila uporaba lastnih podatkov družbe Hands razumnejša od uporabe brazilskih podatkov in ne prikladnejša. Zato je Komisija te trditve zavrnila.

(63)

Po dokončnem razkritju se maroška vlada ter družbi Dika in Hands niso strinjale z uporabo PSA-stroškov družbe Hands pri konstruiranju normalne vrednosti.

(64)

Maroška vlada in družba Dika sta v svojih pripombah na dokončno razkritje trdili, da uporaba PSA-stroškov družbe Hands ni bila v skladu s členom 2.2.2 protidampinškega sporazuma STO. Obe strani sta opozorili, da „katera koli druga razumna metoda“ iz člena 2.2.2(iii) protidampinškega sporazuma STO vključuje preiskavo, ali se znesek za dobiček približuje stopnji dobička, ki bi bil dosežen, če bi bil izdelek v obravnavi prodan v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici. Strani so tudi opozorile, da so se PSA-stroški, ki jih je uporabila Komisija, nanašali le na izvozne PSA-stroške, ki se po mnenju družbe Dika že po definiciji ne morejo približevati stopnji dobička, ki bi bila dosežena, če bi bil izdelek v obravnavi prodan v običajnem poteku trgovanja v Maroku. Nazadnje je družba Dika trdila, da dejstva, da so bili PSA-stroški družbe Hands za izvoz razumna podlaga za njeno domačo prodajo, dejansko ni bilo mogoče preveriti, saj družba Hands ni imela domače prodaje.

(65)

Družba Hands je v svojih pripombah na dokončno razkritje v bistvu trdila, da je bila uporaba njenih lastnih PSA-stroškov v nasprotju z ubeseditvijo in utemeljitvijo člena 2(6) osnovne uredbe, saj družba Hands v običajnem poteku trgovanja ni imela domače prodaje. Po mnenju družbe Hands je Komisija uporabila člen 2(6)(c) osnovne uredbe, da bi zaobšla dejstvo, da se ni mogla sklicevati na splošno pravilo iz člena 2(6) osnovne uredbe, ki zahteva, da se prodaja izvaja v okviru običajnega poteka trgovanja.

(66)

Komisija je opozorila, da je splošna funkcija člena 2(6) osnovne uredbe (in člena 2.2.2 protidampinškega sporazuma STO) približno oceniti, kakšni bi bili stopnja dobička ter PSA-stroški za podobni izdelek v običajnem poteku trgovanja na domačem trgu države izvoznice. „Katera koli druga razumna metoda“ iz člena 2.2.2(iii) protidampinškega sporazuma STO vključuje ugotovitev o tem, ali je določitev zneska dobička in PSA-stroškov rezultat utemeljene obravnave razpoložljivih dokazov. V zvezi s tem je Komisija v nasprotju s trditvami družb Dika in Hands poudarila tudi, da v postopku obravnave vseh razpoložljivih dokazov ni uporabila PSA-stroškov za izvoz ali PSA-stroškov za domačo prodajo, ki niso bili vključeni v običajen potek trgovanja; namesto tega je kot razumen približek uporabila PSA-stroške v zvezi z vso prodajo, ki jo je opravila družba Hands.

(67)

Komisija je iz več razlogov menila, da je razumno v smislu člena 2(6)(c) osnovne uredbe (in člena 2.2.2(iii) protidampinškega sporazuma STO) uporabiti PSA-stroške družbe Hands za celotno prodajo, da se približno oceni, kakšni bi bili PSA-stroški za podobni izdelek v običajnem poteku trgovanja na domačem trgu države izvoznice.

(68)

Prvič, družba Hands sama ni izpodbijala dejstva, da bi bili PSA-stroški za vse njene transakcije podobni tistim pri njeni domači prodaji, če bi imela tako prodajo. Nasprotno, družba Hands je s tem, ko je razporedila celotne PSA-stroške, nastale pri prihodkih od prodaje, kot je pojasnjeno v odstavku 45 dokumenta o dokončnem razkritju, priznala, da so taki stroški enaki ne glede na različne geografske trge, na katerih prodaja poteka.

(69)

Drugič, način, kako je bila družba Hands dejansko strukturirana, in način, kako je izvajala prodajo na trgu, ki temelji na razpisih, tudi pomenita potrditev, da je sporočena razporeditev PSA-stroškov (na podlagi prihodkov od prodaje ne glede na geografski namembni kraj izdelka) odražala dejansko stanje. V obdobju preiskave ni bilo mogoče opaziti razlikovanja med trgi glede postopka prodaje in z njim povezanih stroškov, del tega postopka pa je izvedla matična družba družbe Hands v Koreji.

(70)

Tretjič, razpisni postopki za aluminijasta kolesa, tudi tisti, v katerih je sodelovala družba Hands, niso bili razdeljeni glede na trg, temveč glede na stranko (npr. vse razpise za aluminijasta kolesa, ki so bila prodana proizvajalcu avtomobilov X, ne glede na to, ali so bili izdelki dobavljeni v Unijo ali v Maroko, je obravnaval sedež proizvajalca avtomobilov X). Zato je Komisija sklenila, da z vidika PSA-stroškov družbe Hands ni pomembno, ali je bil predmet transakcije namenjen porabi v Maroku ali na primer v Franciji. V skladu s tem so PSA-stroški družbe Hands pri vseh njenih transakcijah predstavljali razumen približek za višino PSA-stroškov, ki bi nastali v običajnem poteku trgovanja v Maroku.

(71)

Po dodatnem dokončnem razkritju je družba Hands trdila, da vsi PSA-stroški niso bili razporejeni na podlagi prihodkov od prodaje, saj so na primer stroški, povezani s prevozom, temeljili na dejanskih stroških glede na posamezni trg. Poleg tega in iz istega razloga naj bi bilo sklicevanje na razpisne postopke in postopke za zbiranje ponudb neupravičeno, saj pri tem niso bili upoštevani različni pogoji dobave in prevoza, ki se lahko razlikujejo glede na trg. Nazadnje je družba Hands trdila, da se lahko prodajna dejavnost za vsak trg razlikuje. Posledično, je trdila družba Hands, je Komisija kršila osnovno uredbo, ko je izbrala lastne podatke družbe Hands kot razumne podatke pri konstruiranju normalne vrednosti družbe Hands.

(72)

V trditvi ni bilo navedeno, da so bili PSA-stroški družbe Hands za vse njene transakcije prilagojeni, da se približno oceni, kakšni bi bili njeni PSA-stroški za podobni izdelek v običajnem poteku trgovanja na domačem trgu države izvoznice. Kot je pojasnjeno v dodatnem dokončnem razkritju in kot je skupina Hands potrdila v svojih naknadnih pripombah, so bili stroški, povezani s prevozom, odšteti od neto prodaje in skupnih PSA-stroškov, zato niso bili upoštevani v izračunih PSA-stroškov. Stroški, povezani s prevozom, so bili edina stroškovna postavka, ki jo je družba Hands v svojih PSA-stroških opredelila kot specifično za posamezne geografske trge. Pri drugih stroških, povezanih s prodajo, med trgi ni bilo mogoče ugotoviti očitne razlike. Dejstvo, da nekateri drugi stroški, povezani s prodajo, niso bili neposredno povezani z razpisnimi postopki, kot je trdila družba Hands, ne pomeni, da organizacija razpisnih postopkov in odnosi s strankami na te stroške niso vplivali. Kot je navedeno v uvodnih izjavah zgoraj, je Komisija ugotovila, da so bili nekateri stroški, na primer stroški, povezani s prevozom, odvisni od trga, in je take stroške izločila. Drugi stroški niso bili povezani s trgom, ker zadevni trg temelji na razpisih, ali ker so bili povezani z operacijami (plačami, finančnimi ali drugimi operacijami), ki se po naravi in zaradi strukture družbe niso razlikovale po posameznih geografskih trgih. Poleg tega je družba sama razporedila vse stroške, ki niso bili povezani s prevozom, na podlagi prihodkov od prodaje brez razlikovanja med geografskimi trgi.

(73)

Družba Hands v svojih pripombah k dodatnemu dokončnemu razkritju poleg trditev v zvezi s tem, kako si je Komisija razlagala sporočene PSA-stroške te družbe, ki so obravnavane zgoraj, ni dodatno utemeljila svoje trditve o kršitvi osnovne uredbe. Družba Hands zlasti ni predložila nobenih pripomb k pojasnilu Komisije iz uvodne izjave 74, v katerem je bil obravnavan ta del pripomb družbe Hands na končno razkritje. Družba Hands prav tako ni pojasnila, zakaj podatki za PSA-stroške, ki jih je Komisija uporabila in niso vključevali stroškov, povezanih s prevozom, niso predstavljali razumne ocene o tem, kakšni bi bili PSA-stroški za podobni izdelek v običajnem poteku trgovanja na domačem trgu države izvoznice. Razen tega, da se družba Hands ni strinjala s pristopom Komisije, v svojih pripombah k dodatnemu dokončnemu razkritju ni navedla razumnejše primerljive možnosti. Zlasti družba Hands in nobena druga zainteresirana stran ni predložila nobenih pripomb k razlagi Komisije iz uvodne izjave 75, zakaj uporaba drugih primerljivih možnosti, obravnavanih med preiskavo, ni bila bolj razumna od uporabe lastnih podatkov družbe Hands. Komisija je zato zavrnila te trditve.

(74)

Nobena od zainteresiranih strani ni predložila prepričljivih dokazov o tem, zakaj PSA-stroški za vso prodajo ne bi ustrezali razumni približni oceni. V zvezi s pomanjkanjem primerljive prodaje v običajnem poteku trgovanja na domačem trgu je Komisija opozorila, da je namen člena 2(6)(c) osnovne uredbe (in člena 2.2.2(iii) protidampinškega sporazuma STO) približno oceniti, kakšni bi bili taki PSA-stroški, ravno zato, ker take prodaje ni. Ob upoštevanju posebnih okoliščin v zvezi s tem, kako je družba Hands prodajala svoja aluminijasta kolesa in razporejala svoje PSA-stroške ter kako deluje trg, na katerem je delovala, je Komisija uporabila pravo približno oceno.

(75)

Nobena zainteresirana stran ni predložila druge razumnejše primerljive možnosti. Dejansko drugi primerljivi možnosti, tj. družba IOCHPE MAXION S.A. v Braziliji ali družba Hands Corporation v Koreji, nista omogočali boljše približne ocene o tem, kakšni bi bili PSA-stroški za podobni izdelek v običajnem poteku trgovine na domačem trgu države izvoznice. Za razliko od PSA-stroškov družbe Hands bi bili PSA-stroški iz Brazilije (ki se večinoma nanašajo na prodajo izdelkov, ki niso aluminijasta kolesa) precej drugačni od PSA-stroškov za podobni izdelek. To je zlasti pomembno v tej zadevi, saj gre za izdelek, ki se prodaja na zelo poseben način, zato je treba take primerljive možnosti izključiti. Kar zadeva nadomestno možnost, ki temelji na korejskih podatkih, je Komisija že pojasnila, da taki podatki morda niso razumna nadomestna možnost glede na razlike med Marokom in Korejo v smislu gospodarske razvitosti, ki lahko vplivajo na raven stroškov in dobička družb.

(76)

Nazadnje, sklicevanje na stopnjo dobička, ki jo je družba Dika uporabila pri določitvi konstruirane normalne vrednosti, se je štelo za nepomembno. Stopnja dobička ni temeljila na prodaji družbe Hands, temveč na ciljnem dobičku, določenem za industrijo Unije, in omejenem na dobiček, ki ga običajno ustvarijo drugi izvozniki ali proizvajalci pri prodaji izdelkov iste splošne kategorije na domačem trgu države porekla, v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe.

(77)

Družba Hands je predložila tudi več trditev v zvezi z napakami pri izračunu PSA-stroškov družbe Hands. Komisija je sprejela eno trditev v zvezi z odbitkom provizij pri prodaji od PSA-stroškov družbe Hands ter zavrnila preostale trditve. Stopnja dampinga je bila ustrezno ponovno izračunana. Razlogi za zavrnitev nekaterih trditev so bili družbi Hands predloženi v dodatnem dokončnem razkritju. V pripombah družbe Hands po dodatnem dokončnem razkritju niso bile predložene nobene nove informacije o teh trditvah.

(78)

Po dodatnem dokončnem razkritju se je družba Hands sklicevala tudi na svoje prejšnje pripombe k dokončnemu razkritju, v katerih je trdila, da Komisija ne bi smela uporabiti formule za pretvorbo količnika PSA-stroškov na podlagi prihodkov od prodaje v količnik PSA-stroškov na podlagi stroškov prodanega blaga, ampak bi morala neposredno izračunati PSA-stroške na podlagi dejanskih preverjenih stroškov blaga, ki ga je prodajala družba Hands. Vendar je to temeljilo na nesporazumu, saj Komisija ni izračunala PSA-stroškov na podlagi stroškov prodanega blaga, ampak na podlagi stroškov proizvodnje. Poleg tega družba Hands ni predložila nobenega pojasnila, zakaj uporaba proizvodnih stroškov v nasprotju z uporabo stroškov prodanega blaga ne bi bila primerna. Komisija je zato to trditev zavrnila. Ustrezni izračuni so bili predstavljeni v dokončnem razkritju in pojasnjeni v dodatnem dokončnem razkritju. Prvič, Komisija je na podlagi dejanskih stroškov družbe Hands opredelila celotni znesek PSA-stroškov, ki je bil nato izražen kot odstotek celotne vrednosti prodaje. Odstotek PSA-stroškov se je nato skupaj z odstotkom dobička prištel proizvodnim stroškom, da bi se konstruirala normalna vrednost.

(79)

Po začasnem razkritju je združenje EUWA je nasprotovalo metodi, uporabljeni za konstruiranje normalne vrednosti, saj se s tako dobljeno dampinško dajatvijo ne bi odpravil škodljivi damping, ki ga je utrpela industrija Unije. Trdilo je, da bi bilo treba namesto tega v izračunih dampinga uporabiti ciljni dobiček proizvajalcev Unije, določen v uvodni izjavi 160 začasne uredbe, saj bi to vodilo do razumnejše normalne vrednosti.

(80)

Komisija se ni strinjala z združenjem EUWA, da izid izračunov upravičuje potrebo po uporabi višjega dobička za konstruiranje normalne vrednosti. Vendar se je odločila, da v svojih izračunih ne bo več uporabljala brazilskih podatkov, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 44 in 45 zgoraj, ampak bo za izračun PSA-stroškov v Maroku upoštevala lastne preverjene podatke družbe Hands. Po drugi strani na podlagi preverjenih podatkov ni bilo mogoče določiti razumnega dobička za družbo Hands, ker prodaja te družbe v obdobju preiskave ni bila dobičkonosna. Namesto tega se je Komisija odločila, da iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, kot razumno primerljivo možnost uporabi osnovni dobiček, ugotovljen za industrijo Unije v običajnih konkurenčnih pogojih.

(81)

Proizvajalci aluminijastih koles v Uniji in Maroku prodajajo istim strankam na homogenem trgu, kjer tekmujejo na istih razpisih, ter imajo proizvodne obrate s podobno strukturo in zlasti s podobnimi stroški. Zato bi bilo treba pričakovati, da bodo v primerljivih okoliščinah dosegali primerljive dobičke. Komisija je zato za izračun normalne vrednosti v skladu s členom 2(6), točka (c), uporabila osnovni dobiček v višini 7,9 %, kot je določen v uvodni izjavi 158 začasne uredbe, za katerega je uporabila zgornjo mejo dobička, kot se zahteva v skladu s členom 2(6), točka (c), osnovne uredbe.

(82)

V zvezi s tem je združenje EUWA trdilo, da člen 2(6), točka (c), osnovne uredbe daje Komisiji diskrecijsko pravico, da ne uporabi zgornje meje glede na posebne okoliščine primera. Po mnenju združenja EUWA se Komisija za uporabo zgornje meje ni oprla na izdelek iz iste splošne kategorije, kot so aluminijasta kolesa. Kategorija izdelkov, ki jo je uporabila Komisija, je namenjena nadaljnji obdelavi v panogah nižje v verigi, kar dokazuje dejstvo, da so aluminijasta kolesa in izdelki, ki jih je uporabila Komisija, v statistični nomenklaturi razvrščeni pod različna poglavja. Zato po mnenju združenja ni mogoče šteti, da spadajo v isto splošno kategorijo izdelkov. Združenje EUWA je dejansko trdilo, da se v Maroku sploh ne prodajajo izdelki iz iste splošne kategorije, kot so aluminijasta kolesa.

(83)

Združenje EUWA je nato trdilo, da Komisija ni dolžna uporabiti zgornje meje, če se na domačem trgu države porekla ne prodajajo izdelki iz iste splošne kategorije. Poleg tega je trdilo, da je uporaba zgornje meje namenjena zgolj preprečevanju uporabe pretirano visokih ravni dobička pri izračunih normalne vrednosti. Združenje EUWA je navedlo, da raven dobička 8,3 % (neškodljiv ciljni dobiček, določen v začasni uredbi) po njegovem mnenju ne bi bila pretirana, dobiček, omejen na 4,16 %, kot ga je uporabila Komisija, pa je premajhen.

(84)

Komisija je to trditev zavrnila, saj se uporaba zgornje meje zahteva z osnovno uredbo, podprta pa je tudi v več poročilih odbora Organa STO za reševanje sporov (15). Komisija v nasprotju s trditvijo združenja EUWA torej nima diskrecijske pravice, da bi se odločila za neuporabo zgornje meje.

(85)

Vendar pa ima Komisija pri izpolnjevanju svoje obveznosti uporabe zgornje meje dobička široko diskrecijsko pravico pri določitvi te zgornje meje. Združenje EUWA je predložilo pripombe glede ustreznosti splošne kategorije, ki jo je Komisija uporabila v začasni uredbi, vendar ni predlagalo nobene alternative, kaj šele ustreznejše možnosti. Samo dejstvo, da zgornja meja dobička glede na industrijo Unije ni dovolj visoka, še ne pomeni, da sama zgornja meja ni razumna, ustrezna ali pravilna. Zato je Komisija, ker strani niso predlagale primernejših alternativ, ohranila zgornjo mejo dobička 4,16 %, kot je določena v uvodni izjavi 64 začasne uredbe.

(86)

Po dokončnem razkritju je združenje EUWA ponovilo svojo trditev, da je bila pri konstruiranju normalne vrednosti uporabljena prenizka stopnja dobička (zgornja meja dobička). Ker pa združenje EUWA ni predložilo nobenih novih informacij ali predlagalo nobene primerljive metode za določitev zgornje meje dobička, je Komisija to trditev zavrnila.

(87)

Podrobni podatki za izračun izvozne cene so navedeni v uvodnih izjavah 66 do 68 začasne uredbe. Ker v zvezi s to metodologijo ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje začasne sklepe.

(88)

Po začasnem razkritju nobena zainteresirana stran ni predložila pripomb glede metodologije, uporabljene za primerjavo izvozne cene s konstruirano normalno vrednostjo. Komisija je zato potrdila uvodni izjavi 69 in 70 začasne uredbe.

(89)

Komisija je revidirala stopnje dampinga na podlagi trditev zainteresiranih strani, kot je opisano v uvodnih izjavah 57 do 59 in 77. Poleg teh trditev sta družba Dika in združenje EUWA nasprotovala metodi Komisije, uporabljeni za določitev preostale dajatve.

(90)

Po začasnem razkritju je družba Dika trdila, da je preostala dajatev določena previsoko. Komisija je z uporabo najvišjih stopenj dampinga kot razpoložljivih dejstev kaznovala družbo Dika za njeno nesodelovanje. Po mnenju družbe Dika je to prepovedano s členom 18 osnovne uredbe in ustreznimi določbami STO.

(91)

Vendar je odbor v drugem sporu STO (Kanada – varjene cevi) izjavil, da „lahko obstaja tanka meja med spodbujanjem sodelovanja in preprečevanjem izogibanja na eni strani ter kaznovanjem nesodelujočih izvoznikov na drugi strani“ (16). V zvezi s tem ni mogoče „preseči tistega, kar je bilo primerno in potrebno za doseganje ciljev spodbujanja sodelovanja in preprečevanja izogibanja“ (17). Po mnenju Komisije je prav to cilj metode, ki je bila uporabljena v začasni uredbi. V uvodni izjavi 73 navedene uredbe je pojasnjeno, da je Komisija uporabila najvišjo stopnjo dampinga, ugotovljeno za vrste izdelkov, ki jih družba Hands prodaja v reprezentativnih količinah in ki predstavljajo približno 50 % celotnega izvoza te družbe v Unijo.

(92)

Komisija je pri izbiri vrst izdelkov, ki predstavljajo 50 % izvoza družbe Hands v Unijo, uporabila razumno metodo, ki temelji na oceni vseh razpoložljivih informacij. To je tudi v skladu s prejšnjimi preiskavami in z odločitvijo Splošnega sodišča v sodbi glede jeklenih koles iz Kitajske: „čeprav tožeče stranke opisujejo preostalo stopnjo dampinga kot ‚kaznovalno‘, ni sporno, da Komisija te stopnje ni določila samovoljno ali kaznovalno, ampak na podlagi ugotovitve, da vzorčenje ni bilo uspešno, in je za tožeče stranke pravilno uporabila člen 18 osnovne uredbe. Navedena preostala stopnja je bila določena na podlagi nezanemarljivega deleža izvoza enega samega proizvajalca izvoznika, tako da uporaba take klasifikacije v zvezi s to stopnjo, ne glede na to, kako visoka je, ni upravičena“ (18). Reprezentativnost 50 % obsega izvoza, kot je opisano v uvodni izjavi 57 zgoraj, je podobna tisti, ki je bila uporabljena v drugih protidampinških preiskavah, ali višja od nje (19).

(93)

Komisija je preostalo dajatev izračunala na podlagi uveljavljene metodologije z uporabo preverjenih podatkov in v skladu s prejšnjimi preiskavami, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 58 zgoraj. Poleg tega so bili podatki, uporabljeni za določitev preostale dajatve, reprezentativni glede na informacije, predložene za vrste izdelkov, uvožene od maroških družb. Dejstvo, da je rezultat nižji od tistega, ki bi ga želelo združenje EUWA, ali od dajatve, določene za uvoz iz Kitajske, ne pomeni, da je ta metoda napačna.

(94)

Komisija je zato zavrnila tako trditev družbe Dika, da je preostala dajatev kaznovalna in previsoka, kot tudi trditev združenja EUWA, da je preostala dajatev prenizka in da se z njo nagrajuje nesodelovanje.

(95)

Po dokončnem razkritju je družba Dika ponovila svojo trditev, da je bila metoda za določitev preostale dajatve kaznovalna in da Komisija ni pojasnila, kako je ugotovila, da je bila uporabljena metodologija ustrezna, ali da je uporabila informacije, ki so najprimernejše za določitev stopnje dajatve za družbo Dika. Poleg tega je družba Dika trdila, da je to metodo prepovedal panel STO v zadevi China – Goes, v kateri je bilo navedeno da „namen uporabe razpoložljivih dejstev ni določitev čezmernih stopenj dampinga, da bi se spodbudilo sodelovanje zainteresiranih strani“. Maroška vlada je predložila podobne trditve.

(96)

Vendar preostala dajatev, kot je bila ugotovljena v tej zadevi, ni privedla do določitve „čezmernih stopenj dampinga“. Metoda, uporabljena za določitev preostale dajatve, se je štela za razumno, saj je temeljila na stopnjah dampinga pri vrstah izdelka, ki so predstavljale 50 % izvoza družbe Hands in so bile zato zelo reprezentativne. Poleg tega so te vrste izdelka predstavljale skoraj 25 % izvoza družbe Dika. Komisija je zato to trditev zavrnila.

(97)

Po začasnem razkritju je družba Dika trdila tudi, da bi bilo treba zanjo izračunati individualni stopnji dampinga in škode, saj je v členu 9(5) osnovne uredbe in členu 6.10 protidampinškega sporazuma STO določeno, da je treba take individualne stopnje izračunati za vsakega dobavitelja, ne glede na njegovo stopnjo sodelovanja.

(98)

Čeprav izračun individualnih stopenj na podlagi lastnih podatkov družbe ni bil mogoč, kot je pojasnjeno v zgornjih uvodnih izjavah 26 do 48, je Dika maroški proizvajalec, ki je znan Komisiji, zato bo zanj veljala protidampinška dajatev, določena za posamezno družbo, na ravni preostale dajatve. Komisija je zato trditev sprejela, pri čemer se je odločila, da bo določila individualno stopnjo dajatve za družbo Dika z individualno opredelitvijo družbe in njene stopnje dajatve v ustreznih delih te uredbe.

(99)

Družba Dika je v svojih pripombah na dokončno razkritje ponovila tudi svojo zahtevo po prejetju izračunov stopnje dampinga in škode ter izračunov nelojalnega nižanja prodajnih cen in oviranja dviga cen za družbo Dika. Ker takega razkritja ni bilo, je družba Dika trdila, da ni mogla predložiti ponudbe cenovne zaveze in smiselno komentirati ugotovitev Komisije.

(100)

Vendar posebno razkritje za družbo Dika ni bilo mogoče iz istih razlogov, kot so navedeni v uvodnih izjavah 46 in 48 in kot je bilo pojasnjeno tudi družbi Dika po njenih zahtevah po razkritju, ki so bile predložene tako po začasnem kot tudi po dokončnem razkritju. Ker za družbo Dika ni bila izračunana individualna stopnja dampinga ali škode, izračuna ni bilo mogoče razkriti. Poleg tega so izračuni za določitev preostale dajatve (ki se uporablja za družbo Dika) temeljili na preverjenih podatkih družbe Hands, ki jih zaradi zaupnosti ni bilo mogoče razkriti družbi Dika. Začasna uredba, informacije, ki so bile družbi Dika predložene po začasnem razkritju (20), dokument o dokončnem razkritju in sedanja uredba so vsebovali vsa dejstva in premisleke, na katerih je Komisija utemeljila svoj predlog in odločitev o uvedbi začasnih in dokončnih ukrepov za aluminijasta kolesa iz Maroka, ter metodologijo, uporabljeno za izračun preostale dajatve, ki se uporablja za družbo Dika. Komisija je zato to trditev zavrnila.

(101)

Dokončne stopnje dampinga, izražene kot delež cene stroškov, zavarovanja in prevoznine (CIF) meja Unije brez plačane dajatve, so:

(102)

Ker ni bilo nobene s tem povezane trditve ali pripombe, se potrdita sklepa iz uvodnih izjav 75 in 76 začasne uredbe.

(103)

Združenje ACEA je trdilo, da je bilo pretvorbeno razmerje, ki je bilo, kot je opisano v uvodni izjavi 78 začasne uredbe, uporabljeno za določitev potrošnje Unije, za Maroko nepravilno določeno na podlagi informacij, ki sta jih v zvezi z uvozom iz Maroka zagotovila družba Hands in uporabnik A. Uporabnik A je bil eden od dveh uporabnikov, ki so sodelovali v preiskavi, Komisija pa je njegovo zahtevo za anonimnost sprejela. Po mnenju združenja ACEA bi moralo biti pretvorbeno razmerje 13,5 kg na enoto. Za Turčijo je združenje ACEA izračunalo, da bi moralo biti pretvorbeno razmerje 9,3 kg na kos. Ta izračun je temeljil na informacijah, ki jih je predložil član združenja ACEA, ki ni sodeloval v preiskavi (v nadaljnjem besedilu: nesodelujoči uporabnik) in ni nikoli predložil izpolnjenega vprašalnika.

(104)

Komisija je za določitev pretvorbenega razmerja uporabila izpolnjene vprašalnike, ki so jih predložili družbi Hands in Dika ter trije vzorčeni proizvajalci Unije. Tehtana povprečna teža na kos za maroška kolesa je bila tako določena na podlagi informacij, ki sta jih sporočila dva proizvajalca, tj. družbi Hands in Dika. Ugotovljeno pretvorbeno razmerje je bilo 11,3 kg na kos. Poleg tega je Komisija opozorila, da združenje ACEA ni predložilo nobenih podpornih dokazil v zvezi s pretvorbenim razmerjem, ki mu ga je domnevno zagotovila družba Hands. To razmerje se nikakor ni ujemalo z informacijami, ki jih je družba Hands navedla v preverjenem izpolnjenem vprašalniku. Trditev je bila zato zavrnjena.

(105)

Po dokončnem razkritju je združenje ACEA trdilo, da pretvorbeno razmerje ne bi smelo vključevati podatkov družbe Dika, saj so bili podatki družbe o izvozu zavrnjeni v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(106)

Komisija je pri določitvi pretvorbenega razmerja izključila podatke družbe Dika. Rezultat tega je bil, da je vrednost 11,3 kg na kos ostala nespremenjena. To je mogoče pojasniti z razmeroma majhno težo podatkov družbe Dika v celotnem naboru podatkov, ki je vključeval ne le družbo Hands, ampak tudi tri vzorčene proizvajalce Unije. Družba Dika je predstavljala le [10 %–15 %] skupnega števila obravnavanih kosov. Zato je bilo pretvorbeno razmerje, izračunano v začasni fazi, potrjeno.

(107)

V zvezi s Turčijo je Komisija opozorila, da pretvorbeno razmerje, ki ga je izračunalo združenje ACEA, temelji na skupni masi približno 1 680 ton, kar je predstavljalo samo približno 1,7 % celotnega uvoza iz Turčije (približno 94 000 ton v obdobju preiskave). Komisija je zato menila, da ta izračun ni dovolj natančen.

(108)

Po dokončnem razkritju se je združenje ACEA sklicevalo na dokazno gradivo, ki ga je uporabnik B zbral na kraju samem, in predložilo tudi dodatne informacije uporabnika B v podporo svoji trditvi. Uporabnik B je bil eden od dveh uporabnikov, ki so sodelovali v preiskavi, Komisija pa je njegovo zahtevo za anonimnost sprejela. Združenje ACEA je na podlagi podatkov uporabnika B in podatkov nesodelujočega uporabnika ocenilo, da bi morala biti masa na kos, ki jo je Komisija uporabila kot pretvorbeno razmerje, manjša od 11,3 kg.

(109)

Komisija je preučila informacije, ki jih je predložil uporabnik B. Uporabnik B je predložil seznam [30–45] vrst izdelka, kjer sta bili navedeni skupna količina in masa za posamezno vrsto izdelka. Komisija je ugotovila, da je bil samo za eno vrsto izdelka predložen podporni dokument, v katerem je navedena njena masa. Kar zadeva dodatne informacije, ki jih je predložilo združenje ACEA v zvezi z uporabnikom B, jih Komisija ni mogla preveriti zaradi njihove pozne predložitve. Kar zadeva informacije, ki jih je predložil nesodelujoči uporabnik in ki so vsebovale zbirno razpredelnico, jih Komisija ni mogla preveriti zaradi splošnega pomanjkanja sodelovanja navedenega uporabnika, zato jih ni bilo mogoče upoštevati za namene te preiskave. V vsakem primeru je revidirano skupno pretvorbeno razmerje, ki ga je izračunalo združenje ACEA, temeljilo na skupni masi približno 3 900 ton, kar predstavlja le približno 4 % celotnega uvoza iz Turčije.

(110)

Zato je Komisija ugotovila, da se različne količine, ki jih je združenje ACEA tako pred kot tudi po dokončnem razkritju uporabilo za določitev pretvorbenega razmerja, ne morejo šteti za reprezentativne za celoten uvoz. Poleg tega, kot je navedeno v uvodni izjavi 78 začasne uredbe, se tržni trend usmerja k večjemu premeru koles, posledično pa je večja tudi teža na kos. Pretvorbeno razmerje, izračunano na podlagi izpolnjenih vprašalnikov, je potrdilo ta trend. Trditev je bila zato zavrnjena.

(111)

Posledično, ker ni bilo drugih pripomb, so bile uvodne izjave 77 do 80 in 137 začasne uredbe potrjene.

(112)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 110, je bila trditev v zvezi s količino zavrnjena, zato so bile uvozne cene potrjene.

(113)

Ker ni bilo drugih trditev v zvezi s skupnimi uvoznimi vrednostmi, so bile torej potrjene uvodne izjave od 81 do 86 začasne uredbe.

(114)

Po dokončnem razkritju je združenje ACEA ponovilo, da Komisija ni upoštevala konkurenčnih pogojev na trgu aluminijastih koles v Uniji, ker ni upoštevala dejstva, da so kolesa proizvajalcev originalne opreme izdelana po naročilu, in se je osredotočila na dejansko prodajo proizvajalcev aluminijastih koles iz Unije in Maroka v obdobju preiskave, namesto da bi analizirala cenovno konkurenco in na razpisih izgubljeno prodajo. Nasprotno pa je Komisija v prejšnji preiskavi (21) v zvezi z uvozom aluminijastih koles uporabila pristop, ki ga je zahtevalo združenje ACEA. Zato je združenje ACEA trdilo, da bi bilo treba vse analize cen, vključno z nelojalnim nižanjem prodajnih in ciljnih cen, izvesti na ravni razpisov.

(115)

Komisija je v uvodni izjavi 192 v nadaljevanju obravnavala podobno trditev v zvezi z izračuni nelojalnega nižanja ciljnih cen. Izbor posameznih razpisov dejansko ne bi mogel nadomestiti analize, ki jo je opravila Komisija, saj je ta analiza temeljila na popolnih in ustrezno preverjenih dejanskih podatkih o prodaji, tj. seznamu prodajnih transakcij in primerjavi cen glede na vrsto, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci Unije in proizvajalci izvozniki. Ta seznam vsebuje dejanske vrednosti prodanih in na računih navedenih količin v obdobju preiskave, ki, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 136, na koncu pogosto odstopajo od vrednosti, navedenih v razpisnih pogojih. V nasprotju s slednjimi podatki o dejanski prodaji upoštevajo popuste in rabate, odložene ali ne, ki so bili dejansko izdani in so se nanašali na obdobje preiskave. Zato analiza na osnovi razpisov ne bi natančno odražala konkurenčnih pogojev na trgu aluminijastih koles. Poleg tega združenje ACEA ni izpodbijalo dejstva, da imajo aluminijasta kolesa, proizvedena v Maroku, enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter enake osnovne vrste uporabe kot aluminijasta kolesa, ki jih proizvaja industrija Unije. Zato je primerjava po vrstah izdelka v nasprotju z analizo na osnovi razpisov pravilno odražala konkurenco po cenah in količinah med uvozom iz Maroka in prodajo industrije Unije, da bi se določilo nelojalno nižanje prodajnih in ciljnih cen. Kot je združenje ACEA pojasnilo v svojih pripombah, se v razpisnih pogodbah odraža približno število koles, ki jih je treba dobaviti, medtem ko je točno število običajno dogovorjeno v nekaj tednih pred dobavo, ter da je uspeh določenega modela avtomobila odvisen od potrošnikov in posledično je od tega odvisen obseg proizvodnje aluminijastih koles. Pri vsakem modelu avtomobila se lahko ponudi več tipov aluminijastih koles, proizvajalci avtomobilov pa ne morejo predvideti celotne prodaje vsakega tipa v celotni proizvodni dobi tega modela. Četudi bi Komisija upoštevala učinke na cene na ravni razpisov, je ugotovila, da so bili podatki, prejeti na razpisih, nepopolni, saj so izvirali samo od dveh sodelujočih uporabnikov in jih ni bilo mogoče v celoti navzkrižno preveriti s podatki, ki jih je predložila industrija Unije. Poleg tega eden največjih uporabnikov ni sodeloval v preiskavi, delnih podatkov, ki jih je v njegovem imenu poslalo združenje ACEA, pa ni bilo mogoče preveriti. Trditev je bila zato zavrnjena.

(116)

Po začasnem razkritju je združenje ACEA trdilo, da aluminijasta kolesa z enakimi specifikacijami niso zamenljiva, saj je vsako aluminijasto kolo izdelano po naročilu proizvajalca avtomobila za določen model avtomobila. Zasnovo, lastnosti in končno obdelavo določi kupec. Vsako kolo je lastno proizvajalcu avtomobilov, ki ga je naročil: aluminijasta kolesa, namenjena različnim proizvajalcem avtomobilov, niso zamenljiva.

(117)

Komisija je menila, da imajo vsa aluminijasta kolesa, ki izvirajo iz industrije Unije, Maroka ali drugih tretjih držav, enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti v smislu člena 1(4) osnovne uredbe. Kot je bilo ugotovljeno med preiskavo in pojasnjeno s strani združenja ACEA po dokončnem razkritju, vsi certificirani proizvajalci za določene proizvajalce avtomobilov lahko tekmujejo in proizvajalcem avtomobilov dobavljajo povsem enako vrsto koles. V dokumentu, ki ga je predložilo združenje ACEA, je bilo na primer navedeno, da je več certificiranih proizvajalcev s sedežem v Uniji, Maroku, Turčiji in drugih tretjih državah konkuriralo pri isti vrsti aluminijastih koles. Po potrebi se lahko na posamezen model avtomobila montirajo različne vrste koles in ne zgolj aluminijasta kolesa, določena v razpisih. Trditev je bila zato zavrnjena.

(118)

Po dokončnem razkritju je združenje ACEA ponovilo svojo trditev, da različne vrste koles niso zamenljive, saj so predmet preiskave koles proizvajalcev originalne opreme, in da so kolesa proizvajalcev originalne opreme po definiciji kolesa, ki jih proizvajalec proizvaja za določeno blagovno znamko avtomobila, s katero so označena in je zaščitena s pravicami intelektualne lastnine. Aluminijasta kolesa so sestavni del splošnega videza in zasnove avtomobila ter morajo biti skladna pri vsakem avtomobilu določenega modela.

(119)

Združenje ACEA je trdilo tudi, da Komisija ni imela dokazov, da je mogoče na določen model avtomobila namestiti različne vrste koles in ne le aluminijastih, ki so določena v razpisih. Aluminijasta kolesa so sestavni del splošnega izgleda in zasnove avtomobila ter morajo biti skladna pri vsakem avtomobilu določenega modela. Potrošniki običajno izgubijo garancijo, če zamenjajo aluminijasta kolesa z deli, ki niso deli proizvajalcev originalne opreme. Združenje ACEA je svojo trditev o garanciji utemeljilo z dvema dokumentoma, ki sta ju izdala dva proizvajalca avtomobilov.

(120)

Komisija je menila, da združenje ACEA ni trdilo ali predložilo dodatnih dokazov, da vsa aluminijasta kolesa, ki izvirajo iz industrije Unije, Maroka ali drugih tretjih držav, nimajo enakih osnovnih fizikalnih, kemičnih in tehničnih lastnosti v smislu člena 1(4) osnovne uredbe. Komisija je menila tudi, da čeprav obstajajo nekatere tehnične omejitve, ki ne omogočajo namestitve vseh vrst koles na vse vrste modelov avtomobilov, obstaja določena stopnja medsebojne zamenljivosti aluminijastih koles, ki se uporabljajo za različne modele avtomobilov. Proizvajalec avtomobilov se lahko na primer odloči za prenovo modela avtomobila s predelavo zunanjih delov avtomobila, ki lahko vključujejo model aluminijastih koles. Vendar večina tehničnih specifikacij avtomobilske platforme ostane enaka. Tako lahko proizvajalec avtomobilov, če je to potrebno, na ta avtomobil pritrdi starejši model aluminijastih koles. Proizvajalci aluminijastih koles morajo zato starejši kalup hraniti v svojih prostorih še leta po koncu proizvodnje. To so potrdili tisti vzorčeni proizvajalci Unije, ki jim je bil odobren razpis za dobavo aluminijastih koles za določen model avtomobila in nato za preoblikovani isti model avtomobila.

(121)

V zvezi s trditvijo o garanciji je Komisija najprej ugotovila, da ena od predloženih izjav o omejitvi odgovornosti ne vsebuje nobene zahteve glede vrst koles, ki jih je treba uporabljati. Drugič, predloženi dokazi so se nanašali le na garancijsko obdobje in ne na celotno uporabno življenjsko dobo avtomobila. Tretjič, dejstvo, da obstaja tudi poprodajni kanal za prodajo aluminijastih koles, je pokazalo, da se zahteva po uporabi delov proizvajalca originalne opreme pri popravilih po izteku garancijskega obdobja ni dosledno uporabljala ter da je bilo to tehnično in pravno dovoljeno. Nazadnje, eden od obeh dokumentov, ki ju je predložilo združenje ACEA, se je nanašal na trg ZDA, pri drugem pa ni bilo jasno, ali se je nanašal na trg Unije. Trditev je bila zato zavrnjena.

(122)

Po dokončnem razkritju je združenje ACEA trdilo, da specifikacije vrste izdelka (tako imenovana „kontrolna številka izdelka“ ali „PCN“) niso zajele vseh značilnosti določenega projekta aluminijastih koles in vseh finančnih vidikov posameznega razpisa. Zato kontrolna številka izdelka ni zagotovila primerljivosti koles, ki se primerjajo, s čimer je bila ogrožena točnost zadevne analize količin in cen.

(123)

Komisija je menila, da so z opredelitvijo kontrolne številke izdelka zajete glavne značilnosti aluminijastih koles: proizvodni proces (standardna kolesa, lita brez potisnega oblikovanja ali z njim ali kovana ali kolesa iz dveh ali treh delov), premer in masa, če so toplotno obdelana ali ne, vrsta končne obdelave, če imajo vstavek ali ne, in če so opremljene s pnevmatiko ali ne. Nobena od sodelujočih strani ni med postopkom predložila pripomb k opredelitvi kontrolne številke izdelka. Združenje ACEA ni pojasnilo, katere dodatne značilnosti bi bilo treba vključiti. Poleg tega je Komisija, kot je navedeno v uvodni izjavi 115, sklenila, da razpisi niso zagotovili potrebnih informacij za ugotovitev učinkov dampinškega uvoza na cene in količine. Trditev je bila zato zavrnjena.

(124)

Po dokončnem razkritju je združenje ACEA trdilo, da v nezaupni dokumentaciji ali v dokumentu o razkritju ni utemeljitev v zvezi z ugotovljenim znatnim nelojalnim nižanjem prodajnih cen in oviranjem dviga cen. Komisija je ugotovila, da uvodni izjavi 90 in 91 začasne uredbe vsebujeta analize Komisije in količinsko opredelitev nelojalnega nižanja prodajnih cen ter njene ugotovitve v zvezi z oviranjem dviga cen. Poleg tega je bil podroben izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen razkrit sodelujočim proizvajalcem izvoznikom, ki so lahko predložili pripombe o točnosti navedenega izračuna. Komisija je zato trditev zavrnila.

(125)

Ker ni bilo drugih trditev v zvezi z nelojalnim nižanjem prodajnih cen in učinki na cene, so bili sklepi iz uvodnih izjav 87 do 91 začasne uredbe potrjeni.

(126)

Ker ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 92 do 96 začasne uredbe.

(127)

Ker ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 97, 98 in 99 začasne uredbe.

(128)

Ker ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 100, 101 in 102 začasne uredbe.

(129)

Ker ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 103 in 104 začasne uredbe.

(130)

Ker ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 105, 106 in 107 začasne uredbe.

(131)

Ker ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 108, 109 in 110 začasne uredbe.

(132)

Kar zadeva uvodno izjavo 113 začasne uredbe, je združenje ACEA trdilo, da imajo cene zagotovo pomembno vlogo, vendar so drugi vidiki enako pomembni pri izbiri dobavitelja aluminijastih koles. Poleg tega je trdilo, da je temeljna napaka trditi, da se morajo proizvajalci Unije med razpisnim postopkom uskladiti s cenami maroških proizvajalcev.

(133)

Komisija je ugotovila, da obstaja neravnovesje v pogajalski moči med proizvajalci avtomobilov in proizvajalci aluminijastih koles. Število proizvajalcev avtomobilov je omejeno, januarja 2021 pa se je z ustanovitvijo skupine Stellantis še dodatno zmanjšalo. O pogajalski moči avtomobilskih proizvajalcev pričajo razpisni pogoji, ki so zanje ugodni. Proizvajalci avtomobilov na primer ne zagotavljajo potrebnih količin, ki jih morajo dobaviti in torej proizvesti proizvajalci aluminijastih koles, in ne nudijo možnosti popravka prodajne cene navzgor (razen za stroške aluminija, ki so indeksirani) med življenjsko dobo projekta. Ti pogoji negativno vplivajo na proizvajalce aluminijastih koles, saj ti ne morejo optimizirati delovne obremenitve v proizvodnih obratih in posledično doseči optimalne ekonomije obsega za povečanje dobičkonosnosti. Ugoden položaj proizvajalcev avtomobilov je še okrepljen zaradi presežne kapacitete, ugotovljene na trgu aluminijastih koles, zaradi uveljavitve maroških proizvajalcev, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 122.

(134)

Poleg tega je Komisija med preiskavo od proizvajalcev avtomobilov prejela informacije, da ima cena ključno vlogo. Uporabnik B je pojasnil, da je cena še vedno glavno merilo in da po prejemu ponudb potekajo pogajanja, osredotočena predvsem na cene, na katerih lahko proizvajalci izboljšajo svoje ponudbe. Združenje EUWA je pojasnilo, da med razpisnim postopkom običajno potekajo pogajanja o cenah, da bi prišlo do prilagoditve cen, ki pa lahko poteka v obe smeri. Podobno je uporabnik A pojasnil, da so drugi dejavniki, kot so kakovost, raziskave in razvoj ter dobavne zmogljivosti, med dobavitelji aluminijastih koles zelo podobni, zato je cena ključno merilo pri izbiri dobavitelja aluminijastih koles. Poleg tega je med zaslišanjem združenja ACEA nesodelujoči uporabnik v svoji predstavitvi potrdil, da obstaja več krogov pogajanj z dobavitelji, med katerimi se preverjajo njihove tehnične zmogljivosti, ocena kakovosti, logistika, proizvodna zmogljivost itd., vendar je najpomembnejše, da proizvajalci predstavijo svojo cenovno najbolj konkurenčno ponudbo. Poleg tega, kot je ugotovljeno v uvodnih izjavah 90 in 91 začasne uredbe, industrija Unije kljub zvišanju stroškov ni mogla zvišati svojih cen zaradi znatnega nelojalnega nižanja prodajnih cen in oviranja dviga cen, kar je dokazovalo, da so maroški proizvajalci izvozniki v obdobju preiskave izvajali cenovni pritisk na proizvajalce Unije. Trditev je bila zato zavrnjena.

(135)

Združenje ACEA je trdilo, da se je v začasni uredbi zmotno navajalo, da vsako leto potekajo ponovna pogajanja o pogodbah in da lahko proizvajalci aluminijastih koles v Uniji nekako zvišajo svoje cene, da se upošteva zvišanje cen surovin. Združenje ACEA je pojasnilo, da je mehanizem določanja cen v okviru pogodb o nakupu aluminijastih koles temeljil na formuli, pri kateri je bil edini spremenljivi element spreminjanje stroškov aluminijevega ingota. Prodajni računi tako niso odražali razmer na trgu, temveč pogodbene pogoje.

(136)

Komisija je potrdila, da v pogodbah običajno ni predvidena možnost zvišanja cen v življenjski dobi projekta, da bi se pokrili stroški, razen stroškov aluminijevih ingotov, in izboljšala dobičkonosnost dobavitelja. Komisija v uvodni izjavi 113 začasne uredbe ni trdila, da imajo proizvajalci aluminijastih koles možnost, da zvišajo svoje prodajne cene v času življenjske dobe projekta, temveč je pojasnila, da proizvajalci aluminijastih koles v obdobju preiskave niso mogli zvišati svojih cen v okviru pogajanj o novih razpisih. Poleg tega je Komisija od uporabnikov in proizvajalcev Unije zbrala dokaze, ki kažejo, da so se proizvajalci avtomobilov v času življenjske dobe projekta pogajali o različnih vrstah popustov in rabatov, kot so popusti, izračunani na podlagi letnih skupnih prihodkov od prodaje itd. Zato je zmotno trditi, da so cene fiksne (razen indeksacije aluminija) v celotni življenjski dobi projekta. Namesto tega so se cene lahko spreminjale zaradi indeksacije aluminija, vendar jih ni bilo mogoče dodatno zvišati, da bi se upoštevali drugi stroški, kot so delo, energija, surovine ali splošni stroški. Poleg tega se lahko dejanske prodajne cene med celotno življenjsko dobo projekta še bolj znižajo zaradi različnih popustov in rabatov, ki so bili uporabljeni. Za enega uporabnika je bil ugotovljen znaten znesek rabatov ali popustov, pridobljenih od proizvajalca aluminijastih koles. Cene se torej ne določajo le na podlagi prvotne pogodbe. Trditev je bila zato zavrnjena.

(137)

Po dokončnem razkritju je združenje ACEA ponovilo svojo trditev, da so bile cene določene le na podlagi prvotne pogodbe, saj so bili popusti za produktivnost določeni v pogodbi, zunaj pogodbenih dogovorov pa niso bili odobreni . Poleg tega je združenje ACEA trdilo, da Komisija v spisu ni imela pozitivnih dokazov, ki bi dokazovali, da cene niso bile določene le v prvotni pogodbi. Nazadnje je združenje ACEA trdilo, da dokazi, zbrani pri uporabnikih, ne podpirajo te ugotovitve in da je bil zlasti dokaz iz zgoraj navedene uvodne izjave anekdotni dobropis, ki ga je izdal dobavitelj iz tretje države za kolesa s poreklom iz tretje države.

(138)

Prvič, Komisija je ugotovila, da nobeden od vzorčenih proizvajalcev Unije ali sodelujočih uporabnikov ni predložil pripomb k dokončnemu razkritju in zato ni postavil pod vprašaj ocene, opisane v uvodni izjavi 136, ki je temeljila na preverjenih dokazih, zbranih pri njih.

(139)

Drugič, Komisija je na podlagi pripomb in predloženih dokumentov združenja ACEA ugotovila, da se je združenje ACEA v svojih pripombah sklicevalo na zaupno različico poročil o misijah sodelujočih uporabnikov, člana ACEA, in s tem na dokaze, zbrane med preveritvenimi obiski teh uporabnikov. To je bilo razvidno iz predložitev, v katerih se je združenje ACEA večkrat sklicevalo na zaupna poročila o misijah zadevnih uporabnikov. Komisija se je zlasti sklicevala na računovodske knjige, pridobljene iz sistema uporabnika B, kjer je bilo mogoče najti seznam različnih vrst rabatov/popustov. Uporabnik B je med preveritvenim obiskom pojasnil, da se znižanja cen uporabljajo neposredno za prodajno ceno. Zato bi bilo treba vse druge vrste rabatov/popustov, knjižene v računovodskih izkazih, obravnavati kot dodatne rabate/popuste.

(140)

Poleg tega je Komisija pri vzorčenih proizvajalcih Unije zbrala dokaze, ki kažejo, da so uporabniki zahtevali različne vrste rabatov/popustov, kot so letni prihranki itd. Komisija je menila, da podrobnejših informacij ni mogoče razkriti, saj so se informacije, zbrane pri obeh uporabnikih in industriji Unije, nanašale na specifične posamezne transakcije, ki pomenijo podatke, ki jih ni mogoče povzeti v smislu člena 19(2) osnovne uredbe. Trditev je bila zato zavrnjena.

(141)

Po dokončnem razkritju je združenje ACEA trdilo, da so bili predloženi zadostni dokazi, iz katerih je razvidno, da se dobaviteljem količina dobave aluminijastih koles določi na razpisih, zunaj razpisov pa se ne določi nobena količina. V vsakem primeru po navedbah te strani ni zabeleženih dokazov, niti taki dokazi ne obstajajo, da bi se po oddaji naročila na podlagi razpisa in v postopku izvajanja pogodbe, podpisane na podlagi takega razpisa, količine, določene proizvajalcu Unije, prerazporedile v korist maroškega dobavitelja. Združenje ACEA je trdilo, da je med preverjanjem na kraju samem pri enem sodelujočem uporabniku prejela dokaze, ki kažejo, da je bila količina dobavljenega blaga, dogovorjena v pogodbi, podpisani po zaključku razpisa, na splošno dober pokazatelj dejanske količine dobavljenega blaga v prihodnje.

(142)

Komisija je menila, da je združenje ACEA potrdilo ugotovitve iz uvodne izjave 157, da „ti proizvajalci nimajo nobenega zagotovila glede količine, ki jim bo na koncu določena.“ Kot je navedlo združenje ACEA v svojih pripombah in na podlagi poročila o preverjanju v zvezi z uporabnikom A „dobavitelji oblikujejo ponudbo za določeno količino: količine sicer niso zagotovljene, vendar imajo dobavitelji predstavo o količinah, ki jih zajamejo v ponudbi. Če so po koncu projekta (po obdobju več let) količine znatno manjše od pričakovanih, lahko dobavitelji prejmejo nadomestilo za neamortizirano opremo.“ Čeprav je bila količina, ki je bila zajeta v ponudbi, navedena, v tipični pogodbi nista bila navedena točen datum dobave in načrtovani obseg prodaje. Kot je združenje ACEA navedlo v svojih pripombah: „natančno število koles, ki jih je treba dobaviti, je običajno dogovorjeno v 4–8 tednih pred dobavo na lokacijo proizvodne linije“. Trditev je bila zato zavrnjena.

(143)

Po dokončnem razkritju je združenje ACEA trdilo, da je, kot priznava tudi združenje EUWA, pogostejša praksa, da se razpis za določen projekt aluminijastih koles odda enemu dobavitelju namesto dvema ali več dobaviteljem. Če je mogoče sklepati na podlagi razpisov, ki so jih v obdobju preiskave izvedli trije člani združenja ACEA (nesodelujoči uporabnik in dva sodelujoča uporabnika), so bili razpisi, ki so bili sočasno oddani dvema dobaviteljema, omejeni. Večina razpisov je bila oddana samo enemu dobavitelju, tako da bo dobavitelj pridobil približno količino, določeno v razpisu. Če je razpis oddan enemu dobavitelju, prerazporeditev dobav na katerega koli drugega dobavitelja ni mogoča.

(144)

Komisija je v zvezi s tem preučila zbirno razpredelnico, ki jo je predložilo združenje ACEA. Prvič, seznam predloženih razpisov se je nanašal le na razpise, zaključene v obdobju preiskave, zato se ti razpisi niso nanašali na dejanske dobave v obdobju preiskave, saj je bil predvideni datum začetka dobave v okviru zadevnih razpisov načrtovan za obdobje po obdobju preiskave. Drugič, Komisija je ugotovila, da je o večini na seznamu navedenih razpisov poročal nesodelujoči uporabnik (približno 85 %). Komisija zaradi nesodelovanja uporabnika ni mogla preveriti, ali je ta seznam pravilen in ali je vključeval vse razpise ter ali je lahko zajel letne potrebe tega proizvajalca avtomobilov. Ne glede na to ugotovitev je Komisija kljub temu analizirala predložene podatke.

(145)

Seznam razpisov nesodelujočega uporabnika je pokazal, da je bila večina teh razpisov oddana samo enemu dobavitelju. Vendar je bila navedena tehtana povprečna količina iz ponudbe razmeroma nizka, in sicer približno 50 000 kosov na razpis za celotno življenjsko dobo projekta, kar je pojasnilo, zakaj so bili zadevni razpisi oddani le enemu dobavitelju. Ne glede na to je Komisija ugotovila, da je bil en projekt oddan dvema dobaviteljema „zaradi velike količine“, kot je bilo navedeno na zaslišanju z združenjem ACEA. Tretjič, informacije o razpisih, ki so jih predložili sodelujoči uporabniki, so se nanašale na tri razpise. Podatki o uporabniku B so pokazali, da je razpis za količino, večjo od 1 milijona, razdelil na dva dobavitelja. Poleg tega so bili podatki, ki jih je predložilo združenje ACEA o uporabniku A, protislovni. Po eni strani je bilo iz njih namreč razvidno, da je bil en razpis oddan enemu dobavitelju, po drugi strani pa, da so bile v ločeni preglednici v zvezi s ponudbami iste količine s tega razpisa razdeljene med dva razpisa. Zato je Komisija menila, da informacije, ki jih je predložilo združenje ACEA, niso v nasprotju z ugotovitvami iz uvodne izjave 157, da se lahko razpisi oddajo več dobaviteljem na podlagi količine iz ponudbe, zaradi česar je vprašljiva dejanska količina, ki jo mora vsak dobavitelj zagotoviti v celotni življenjski dobi projekta. Poleg tega je združenje ACEA, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 115, priznalo, da je celotna količina, ki jo je treba dobaviti, lahko odvisna tudi od uspeha določenega modela avtomobila, ki ga je treba proizvesti.

(146)

Trditev je bila zato zavrnjena.

(147)

Ker ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 111 in 113 začasne uredbe.

(148)

Ker ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 114 in 115 začasne uredbe.

(149)

Ker ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 116 in 117 začasne uredbe.

(150)

Ker ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 118 do 123 začasne uredbe.

(151)

Ker ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 124 do 129 začasne uredbe.

(152)

Ker ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 131 do 136 začasne uredbe.

(153)

Združenje ACEA je po začasnem in dokončnem razkritju trdilo, da je uvoz iz Maroka, prodan v letu 2020 in v obdobju preiskave, temeljil na razpisnih postopkih, ki so potekali v obdobju 2018–2019. Tako ni mogel vplivati na ceno v letu 2020 ali v obdobju preiskave, ker ni povzročil izgube prodaje v letu 2020 in v obdobju preiskave, temveč prej, tj. v času razpisnih postopkov.

(154)

Komisija je menila, da so dobiček ali izgube nastali med proizvodnjo in prodajo, ne v času pogajanj med razpisnim postopkom. Kot je nadalje pojasnjeno v uvodni izjavi 89, so v življenjski dobi projekta možne spremembe cene in obsega, ki presegajo pogoje posameznega razpisa. Poleg tega, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 113 ter uvodnih izjavah 146, 147 in 148 začasne uredbe, je Komisija menila, da vpliv maroških proizvajalcev ni le posledica količine, izgubljene zaradi razpisov, na katerih so bili izbrani maroški proizvajalci izvozniki, ampak tudi skupnega cenovnega pritiska na vse razpise, pri katerih so sodelovali. Trditev je bila zato zavrnjena.

(155)

Združenje ACEA je po začasnem in dokončnem razkritju trdilo, da bi bilo treba analizo cen iz točke 4.4.3.1 začasne uredbe izvesti na ravni razpisov, v tem primeru pa ne bi bilo razlik med cenami Unije in maroškimi cenami, kot so navedene v začasni uredbi.

(156)

Združenje ACEA je po začasnem in dokončnem razpisu trdilo tudi, da se je med razpisi pojavila cenovna konkurenca med dobavitelji. Zato bi bilo treba nelojalno nižanje prodajnih cen, oviranje dviga cen in stopnjo nelojalnega nižanja ciljnih cen izračunati na ravni razpisov in ne med dobavami. Prodaja in dobave niso odražale trenutnih konkurenčnih pogojev. Poleg tega obseg dobav ni bil odvisen od dobaviteljev, temveč od relativne uspešnosti posameznega modela avtomobila in s tem od ravni proizvodnje.

(157)

Komisija je ugotovila, da informacije, ki so jih predložile zainteresirane strani, kažejo, da cene niso ostale nespremenjene ves čas trajanja določenega razpisa. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 79, morajo proizvajalci aluminijastih koles pri pogajanjih v okviru razpisov zagotoviti shemo popustov v življenjski dobi določenega projekta. Poleg tega lahko proizvajalci avtomobilov v času trajanja projekta zahtevajo dodatne popuste. Prav tako proizvajalci aluminijastih koles nimajo nobenega jamstva glede obsega prodaje. Proizvajalci avtomobilov lahko za določen projekt izberejo več proizvajalcev, vendar ti proizvajalci nimajo nobenega zagotovila glede obsega, ki jim bo na koncu dodeljen. Obseg dobave od posameznega proizvajalca aluminijastih koles ni bil odvisen le od relativne uspešnosti posameznega modela avtomobila, temveč tudi od odločitve proizvajalcev avtomobilov glede razdelitve tega obsega med izbrane proizvajalce. Posledično, kot je navedeno v uvodni izjavi 115, izbor podatkov iz posameznih razpisov ni mogel nadomestiti analize, ki jo je Komisija izvedla na podlagi popolnih podatkov, tj. seznama prodajnih transakcij in primerjave cen glede na vrsto. Taka primerjava izraža največjo možno količino podatkov prodajnih transakcij, ki so bile dejansko izvedene.

(158)

Glede na zgoraj navedeno je Komisija menila, da so razpisi v tem primeru prikazovali nepopolno sliko, učinke na cene pa bi bilo mogoče v celoti zajeti le s primerjavo celotnega uvoza iz zadevne države in vse prodaje industrije Unije na osnovi vrste izdelka v obdobju preiskave. Komisija je zato trditev zavrnila.

(159)

Združenje ACEA in družba Hands sta trdila, da bi bila industrija Unije oškodovana tudi brez uvoza iz Maroka, kar dokazuje, da uvoz iz Maroka ni povzročil znatne škode. Združenje ACEA je po dokončnem razkritju svojo trditev ponovilo. Natančneje, prodaja industrije Unije v letu 2020 in v obdobju preiskave bi bila veliko nižja od ravni v letu 2019 tako v letu 2020 (–22 % v letu 2020 z Marokom in –20 % brez Maroka) kot tudi v obdobju preiskave (–18 % v obdobju preiskave z Marokom in –14 % brez Maroka). Škode v obdobju preiskave ni bilo mogoče pripisati uvozu iz Maroka, ker je industrija Unije v obdobju preiskave v primerjavi z letom 2020 dejansko bolj povečala svojo prodajo (za 2 281 tisoč kosov) kot maroški proizvajalci izvozniki (za 1 478 tisoč kosov). Uvoz iz Maroka torej ni vplival na obseg. Poleg tega uvoz iz Maroka v obdobju preiskave ni mogel vplivati na ceno, saj v razpisih, sklenjenih v obdobju preiskave, ni bilo znatnega nelojalnega nižanja prodajnih cen, prodajne cene uvoza iz Maroka, ugotovljene v obdobju preiskave, pa niso mogle negativno vplivati na sočasno prodajo industrije Unije.

(160)

Združenje ACEA je po začasnem in dokončnem razkritju trdilo tudi, da sta na dobičkonosnost industrije Unije vplivali zmanjšani proizvodnja in prodaja zaradi velikega upada proizvodnje avtomobilov v Uniji v letih 2020 in 2021, kar je posledično povzročilo višje stalne stroške.

(161)

Komisija je menila, da industrija Unije teh višjih stalnih stroškov ni mogla prenesti na proizvajalce avtomobilov, ker, kot je navedeno zgoraj, v okviru dolgoročnih pogodb s proizvajalci avtomobilov ni bilo mogoče zvišati cene zaradi morebitnega zvišanja stalnih stroškov, razen indeksacije stroškov aluminijevih ingotov.

(162)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 140, 141 in 142 začasne uredbe, je Komisija priznala, da se je potrošnja leta 2020 zmanjšala, predvsem zaradi pandemije COVID-19. Vendar je uvoz iz Maroka očitno negativno vplival na industrijo Unije v letu 2020 in zlasti v obdobju preiskave, ko se je njegov obseg eksponentno povečeval. Tako je bila industrija Unije, ko so se razmere v obdobju preiskave začele izboljševati v smislu povečevanja potrošnje, zaradi dampinškega uvoza iz Maroka, ki je nelojalno nižal cene industrije Unije za 26,9 %, prisiljena tudi ohranjati nizke cene kljub zvišanju stroškov proizvodnje. Posledično je industrija Unije zaradi oviranja dviga cen prodajala po cenah, s katerimi ni mogla kriti niti stroškov proizvodnje, kaj šele običajno stopnjo dobička. Ta ugotovitev je bila umestna tudi ob predpostavki, da so bile cene (večinoma) določene v dolgoročnih pogodbah, saj so negativni učinki teh nižjih cen maroškega uvoza nastali, ko so se v letu 2020 in v obdobju preiskave začele dejanske dobave v okviru pogodb, dogovorjenih v prejšnji fazi. Poleg tega sta sodelovanje maroških proizvajalcev v razpisnih postopkih in njihova cenovna politika povzročila dodaten cenovni pritisk na trg, za katerega je trenutno značilen presežek ponudbe. Tudi če se je obseg prodaje industrije Unije v obdobju preiskave povečal, je še naprej izgubljala tržni delež zaradi uvoza iz Maroka, posledično pa se je njen finančni položaj še dodatno močno poslabšal. Trditev je bila zato zavrnjena.

(163)

Družba Hands je trdila, da morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije, ni mogel povzročiti njen uvoz iz Maroka v Unijo. Po navedbah te družbe se je večina kazalnikov škode (npr. potrošnja Unije, obseg proizvodnje, proizvodna zmogljivost, stopnja izkoriščenosti zmogljivosti, obseg prodaje, prodajna cena) začela slabšati že med letoma 2018 in 2019 ter jih ni bilo mogoče pripisati družbi Hands, saj se je proizvodnja začela januarja 2020. Družba Hands je trdila, da je bil proizvodni obrat zgrajen tudi za zadovoljitev naraščajočega povpraševanja na maroških trgih in trgih zunaj EU, ne samo za oskrbo EU. Poleg tega je trdila, da je del njenega izvoza v Unijo ustrezal selitvi proizvodnje iz Južne Koreje v Maroko.

(164)

Kljub dejstvu, da so se potrošnja Unije ter prodaja in proizvodnja industrije Unije v letih 2018 in 2019 zmanjšale, je industrija Unije povečala svojo dobičkonosnost s 7,5 % na 8,2 %. Posledično za navedeni leti ni bila ugotovljena škoda. Škoda je začela nastajati leta 2020, v istem času, kot je uvoz družbe Hands skupaj z drugim uvozom iz Maroka začel prihajati v Unijo. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je Komisija v skladu s členom 3 osnovne uredbe analizirala učinek celotnega dampinškega uvoza iz Maroka in ne le uvoza družbe Hands. Vsekakor je uvoz družbe Hands nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije, njene stopnje dampinga in škode pa so bile v obdobju preiskave precejšnje. Zato ni bilo mogoče trditi, da njen uvoz ni prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. Trditev je bila zato zavrnjena.

(165)

Družba Hands je trdila tudi, da ugotovitve v začasni uredbi ne podpirajo ugotovitve o znatni škodi zaradi uvoza aluminijastih koles iz Maroka. Analiza je temeljila na nejasnih podatkih in neutemeljenih trditvah, ki nimajo podlage v evidenci preiskave ali dejansko v gospodarski stvarnosti trga aluminijastih koles.

(166)

Komisija v okviru te trditve ni mogla ugotoviti, kateri del njene analize škode je bil nejasen ali neutemeljen ali zgolj domneven. Ugotovitve Komisije so temeljile na pozitivnih dokazih, zbranih med preiskavo, ki so bili vsem zainteresiranim stranem dani na voljo v spisu in so bili opisani v začasni uredbi. Trditev je bila zato zavrnjena.

(167)

Združenje ACEA je trdilo, da ni prišlo do znatnega povečanja obsega maroškega uvoza v smislu člena 3(3) osnovne uredbe in da je maroški uvoz zapolnil nišo, ki so jo proizvajalci Unije prostovoljno zapustili, zato ni negativno vplival na količine, ki jih je prodala industrija Unije.

(168)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 83 začasne uredbe, je uvoz iz Maroka v obdobju preiskave dosegel 2,5 milijona kosov, medtem ko je bil leta 2018 ničen, leta 2019 pa še vedno skoraj ni obstajal. Posledično je tržni delež v obdobju preiskave znašal 3,9 %. V zvezi s tržnim deležem maroškega uvoza je Komisija ugotovila, da je bila trditev združenja ACEA v nasprotju z njegovim argumentom iz uvodne izjave 191, da bi bilo treba stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen izračunati na ravni razpisov, pri katerih poteka konkurenca med maroškimi proizvajalci in proizvajalci Unije, kar je dokaz neposredne konkurence med maroškim uvozom in proizvodnjo Unije. Komisija je zato menila, da je bil uvoz v smislu člena 3(3) osnovne uredbe znaten tako v absolutnem smislu kot glede na potrošnjo v Uniji. Glede na ugotovljene ravni cen je obseg negativno vplival na cene industrije Unije v smislu člena 3(3) osnovne uredbe. Zato je Komisija zavrnila trditev in potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 131 do 136 začasne uredbe.

(169)

Po dokončnem razkritju je združenje ACEA ponovilo, da maroški uvoz ni negativno vplival na količino, ki jo je proizvedla industrija Unije. Poleg tega je združenje ACEA trdilo, da Komisija ni pojasnila, kako je uvoz aluminijastih koles iz Maroka, katerega tržni delež je znašal 3,9 %, povzročil zmanjšanje proizvodnje in prodaje v Uniji v obravnavanem obdobju za 17 % (proizvodnja) in za 21 % (prodaja).

(170)

Komisija je ugotovila, da se je združenje ACEA v svoji analizi sklicevalo na obravnavano obdobje, čeprav je bilo, kot je navedeno v uvodni izjavi 162, zmanjšanje proizvodnje Unije med letoma 2018 in 2020 predvsem posledica krize zaradi COVID-19. Poleg tega se je v naslednjem obdobju 2020 in obdobju preiskave, ko se je potrošnja Unije povečala za +8,0 %, uvoz iz Maroka znatno povečal (tj. za 244 %), medtem ko se je prodaja industrije Unije povečala le za 5,2 %. Poleg tega se je tržni delež uvoza iz Maroka med letom 2020 in obdobjem preiskave povečal za približno 2,1 odstotne točke, medtem ko se je tržni delež industrije Unije zmanjšal za 1,8 odstotne točke. Poleg tega je Komisija ob upoštevanju vseh držav porekla uvoza razen Maroka ugotovila, da se je obseg uvoza med letom 2020 in obdobjem preiskave povečal za približno 6,6 %. To povečanje je bilo posledica povečanja obsega uvoza iz Turčije (za 19 %), medtem ko se je obseg uvoza iz vseh drugih držav v istem obdobju v celoti zmanjšal. Vendar je Komisija, kot je opisano v uvodnih izjavah 171 do 174, ugotovila, da uvoz iz Turčije ni zmanjšal vzročne povezave med uvozom iz Maroka in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Posledično je Komisija ponovila svoje ugotovitve iz uvodne izjave 168, da je obseg uvoza iz Maroka negativno vplival na cene industrije Unije v smislu člena 3(3) osnovne uredbe. Trditev je bila zato zavrnjena.

(171)

Družba Hands in združenje ACEA sta trdila, da je treba ustrezno raziskati vpliv uvoza iz tretjih držav: druge tretje države so predstavljale skoraj 90 % celotnega uvoza in imele približno 25-odstotni tržni delež. Zlasti Turčija je svoj tržni delež v obravnavanem obdobju povečala z 10,3 % na 13,0 %.

(172)

Komisija je analizirala uvoz iz tretjih držav. V zvezi s Turčijo, glavno državo uvoznico, je poudarila, kot je navedeno v uvodni izjavi 138 začasne uredbe, da so bile povprečne cene iz Turčije znatno višje od uvoznih cen iz Maroka (za +14 %) in celo nekoliko višje od cen industrije Unije (za +1,0 %). Poleg tega je bila povprečna cena uvoza iz Turčije v letih 2018, 2019 in 2020 višja od stroškov proizvodnje industrije Unije. Le v obdobju preiskave je bila nekoliko nižja, in sicer za manj kot 1 %. Poleg tega so bile cene turškega uvoza v letu 2020 in v obdobju preiskave, ko se je dobičkonosnost industrije Unije znatno zmanjšala, višje od cen industrije Unije. Ta uvoz torej ni zmanjšal vzročne zveze med uvozom iz Maroka in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Trditev je bila zato zavrnjena.

(173)

Po dokončnem razkritju je družba Hands v zvezi z uvozom s poreklom iz Turčije ponovila svojo trditev, da Komisija ni upoštevala oziroma je preprosto zanemarila škodljive učinke uvoza iz Turčije. Komisija naj ne bi izvedla natančnejše analize na podlagi lastnih podatkov družbe Hands, iz katerih naj bi bilo razvidno, da njene lastne cenovne ponudbe v okviru razpisov niso bile vedno najcenejše in da ji je bil oddan le majhen del vseh razpisov. Združenje ACEA je podobno trdilo v zvezi z istim proizvajalcem.

(174)

Komisija je trditev družbe Hands zavrnila iz več razlogov. Prvič, Komisija je, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 90 začasne uredbe, pri primerjavi dejanske prodaje po vrsti izdelka v obdobju preiskave ugotovila znatno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen v višini 26,9 %, ki je vključevala prodajo družbe Hands. Drugič, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 115 in 192, je Komisija zavrnila trditev združenja ACEA, da bi bilo treba učinke na cene analizirati na ravni razpisov. Tretjič, družba Hands ni trdila, da so bile njene cenovne ponudbe na razpisih vedno dražje od ponudb turških proizvajalcev izvoznikov. Nasprotno, njena trditev se je nanašala na „druge proizvajalce aluminijastih koles“ na splošno. Poleg tega, čeprav cenovne ponudbe družbe Hands niso bile vedno najcenejše, je Komisija analizirala učinke na cene na podlagi vsega uvoza iz Maroka, pri čemer je bil delež drugega proizvajalca izvoznika, družbe Dika, znaten (saj je predstavljal približno [60 %–70 %] trga). Nazadnje, kot je navedeno v uvodni izjavi 172, so bile uvozne cene pri uvozu iz Turčije v obdobju preiskave višje od povprečne cene industrije Unije. Trditev je bila zato zavrnjena.

(175)

Po dokončnem razkritju je združenje ACEA ponovilo svojo trditev iz uvodne izjave 159, da nelojalno nižanje prodajnih cen s strani Maroka glede na razpise ni bilo znatno (tj. 3,7 %), zlasti v primerjavi z nelojalnim nižanjem prodajnih cen s strani Turčije oziroma Tajske, ki je po izračunih združenja ACEA znašalo približno 10 % oziroma 1 %.

(176)

Prvič, Komisija je ocenila zbirno preglednico, ki jo je predložilo združenje ACEA v zvezi s cenovnimi ponudbami. Ta preglednica je vključevala 15 razpisov, ki so jih predložili trije člani združenja ACEA (tj. nesodelujoči uporabnik in dva sodelujoča uporabnika). Navedeni so bili naslednji podatki: uporabniško ime, količina in ceno na kos, ki jo je ponudil vsak dobavitelj. Komisija je ugotovila, da notranje številčenje posameznih razpisov ni bilo navedeno, zaradi česar ni mogla navzkrižno preveriti podatkov s preverjenimi informacijami, ki sta jih sodelujoča uporabnika že predložila med preiskavo. Poleg tega niso bili navedeni nekateri cenovni elementi (kot so načrtovani letni popusti, imenovani tudi „popusti za produktivnost“), zato ni bilo mogoče oceniti, ali so bili vsi vključeni v ponujeno ceno na kos. Še pomembneje je, da se je večina cenovnih ponudb nanašala na nesodelujočega uporabnika. Kot je navedeno v uvodni izjavi 109, zaradi splošnega pomanjkanja sodelovanja navedenega uporabnika omejenih informacij, ki jih je predložil, ni bilo mogoče upoštevati za namene te preiskave. Dodatne informacije, ki jih je predložilo združenje ACEA v zvezi z uporabnikom A in uporabnikom B, so se nanašale na cenovne ponudbe, ki jih Komisija ni mogla preveriti zaradi njihove pozne predložitve. Komisija zlasti ni mogla ugotoviti, ali je bil predloženi nabor podatkov izčrpen ali ne. V vsakem primeru je nabor podatkov vseboval 14 maroških ponudb, od vsega skupaj 15 razpisov, ter pet ponudb iz Turčije oziroma Tajske. Izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen, ki ga je izvedlo podjetje ACEA, je temeljil na ceni iz ponudbe (22). Komisija je ugotovila, da so lastni izračuni združenja ACEA pokazali, da so bile cenovne ponudbe maroških proizvajalcev nižje od ponudb industrije Unije. Poleg tega se je pri primerjavi količin, navedenih (23) v tej zbirni preglednici, s celotnim obsegom uvoza, ki je bil za Turčijo in Tajsko določen na podlagi podatkov Eurostata (glej preglednico 11 iz začasne uredbe), zdelo, da količine, sporočene zlasti za Turčijo, niso bile reprezentativne (pod 5 %). Zato iz teh informacij, ki jih je predložilo združenje ACEA, ni bilo mogoče izpeljati smiselnega sklepa. Poleg tega je Komisija v uvodni izjavi 139 iz začasne uredbe že sklenila, da uvoz iz Tajske in Turčije ni zmanjšal vzročne zveze med dampinškim uvozom iz Maroka in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Zato so bile trditve zavrnjene.

(177)

Družba Hands je trdila, da se je povpraševanje po aluminijastih kolesih v Uniji v letu 2020 zmanjšalo, in sicer za 14 milijonov kosov, kar predstavlja dvajsetkratnik uvoza aluminijastih koles iz Maroka. Vpliv pandemije je bil torej tako velik, da bi morala Komisija upoštevati, da je bila prekinjena vsakršna vzročna zveza, ki je morda obstajala med uvozom aluminijastih koles iz Maroka in morebitno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(178)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 140, 141 in 142 začasne uredbe, je Komisija priznala vpliv pandemije COVID-19 na industrijo Unije. Ker pa je obdobje preiskave zajemalo tudi obdobje okrevanja po COVID-19, je Komisija lahko ugotovila, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 94, da industrija Unije ni imela koristi zaradi povečanega uvoza iz zadevne države po dampinških cenah. Ravno nasprotno, položaj industrije Unije se je v obdobju preiskave še poslabšal. Zato se negativni vpliv pandemije COVID-19 ne more šteti za edini vzrok škode, ki jo je utrpela industrija Unije, tako da bi se zmanjšala vzročna zveza med to škodo in dampinškim uvozom iz zadevne države. Trditev je bila zato zavrnjena.

(179)

Družba Hands je ponovila, da je njena zahteva po zadovoljivi in podrobni razlagi zlasti potrebna, ker je Komisija izrecno priznala, da je pandemija COVID-19 negativno vplivala na industrijo Unije.

(180)

Ker zahteva ni bila natančneje in podrobneje oblikovana, je Komisija menila, da so pojasnila, ki so že vključena v ta oddelek, družbi omogočala, da je razumela utemeljitev Komisije in bi lahko uveljavljala svojo pravico do obrambe. Zato je to trditev zavrnila.

(181)

Ker ni bilo pripomb, so bile uvodne izjave 143, 144 in 145 začasne uredbe potrjene.

(182)

Ker ni bilo pripomb, so bile uvodne izjave 146, 147 in 148 začasne uredbe potrjene.

(184)

Združenje ACEA je trdilo, da bi morala Komisija raziskati konkurenco znotraj Unije. Zbralo je informacije od svojih članov in ugotovilo, da so bili od skupno 45 razpisov proizvajalci Unije izbrani na 31 razpisih, dobavitelji iz Maroka oziroma Tajske na petih razpisih, dobavitelji iz Turčije pa na štirih razpisih, vendar je v smislu kosov na večini razpisov zmagala Turčija.

(185)

Komisija uvodoma opozarja, da združenje ACEA ni izpodbijalo reprezentativnosti vzorca proizvajalcev Unije, določenega v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe. Združenje ACEA zato ne more utemeljeno trditi, da bi morala Komisija raziskati, ali domnevni vpliv dampinškega uvoza na cene ni bil posledica cenovne konkurence proizvajalcev Unije, ki niso bili vključeni v vzorec (24). Poleg tega so proizvajalci Unije, kot je navedeno v preglednici 5 začasne uredbe, dokazali, da lahko ohranjajo tržni delež nad 70 % in dobičkonosnost v višini približno 8 % v letih 2018–2019. To je bilo doseženo na zelo konkurenčnem trgu, ki je temeljil na razpisih, ki so jih organizirali proizvajalci avtomobilov, pri čemer so se lahko za iste razpise potegovali vsi proizvajalci Unije in proizvajalci iz drugih tretjih držav. To je pomenilo, da so bili proizvajalci Unije konkurenčni v običajnih in poštenih tržnih razmerah, ne da bi bila oškodovana industrija kot celota. Poleg tega je Komisija ugotovila, da je trditev združenja ACEA temeljila na 45 razpisih treh članov združenja ACEA (štiri pogodbe sta prijavila dva sodelujoča uporabnika, 41 pogodb pa en nesodelujoči uporabnik). Informacije so bile omejene le na zmagovalca razpisa, ocenjene količine in poreklo drugih ponudnikov zunaj Unije (iz Maroka, Tajske ali Turčije). Poleg tega navedene informacije niso bile podprte z nobenim dokazom, ki bi potrjeval njihovo točnost in zanesljivost. Navedene niso bile niti referenčne številke razpisov. Trditev je bila zato zavrnjena.

(186)

Združenje ACEA je poleg tega trdilo, da tudi ob predpostavki, da se morajo udeleženci razpisa res uskladiti z najnižjim ponudnikom, po njegovem mnenju obstaja veliko dokazov, da se taka uskladitev najpogosteje izvede glede na najcenejšega proizvajalca Unije, sledi ji uskladitev glede na uvoz iz tretjih držav, morebitna uskladitev s ponudbami maroških dobaviteljev pa je z zgolj petimi primeri daleč na tretjem mestu.

(187)

Komisija je ugotovila, da je analiza, ki jo je opravilo združenje ACEA, temeljila na omejenem številu ponudb (tj. 15) in da so informacije, ki jih je zagotovilo to združenje, vsebovale preglednico s 15 cenovnimi ponudbami, ki so zajemale vse glavne vire zadevnega izdelka (Unijo in vse glavne proizvajalce iz tretjih držav), predložili pa so jih trije člani združenja ACEA. Štiri pogodbe sta prijavila dva sodelujoča uporabnika, 11 pogodb pa nesodelujoči uporabnik. Poleg tega tako kot pri prejšnji trditvi navedene informacije niso bile podprte z nobenim dokazom, ki bi potrjeval njihovo točnost in zanesljivost. Navedene niso bile niti referenčne številke razpisov. Predložena ni bila na primer nobena informacija o tem, ali je navedena cena vključevala vse dodatne stroške in popuste, vključene v ponudbe. Poleg tega ni bila predložena osnovna razpisna dokumentacija, posledično pa Komisija predloženih informacij ni mogla preveriti, zato je bila trditev zavrnjena. Tudi če bi Komisija te informacije upoštevala, je opozorila, da je skupni obseg ponudb predstavljal približno 5 % celotne potrošnje Unije in se zato ni štel za reprezentativnega. Poleg tega so bile cenovne ponudbe maroških proizvajalcev v vseh primerih, razen v dveh, nižje od cenovnih ponudb proizvajalcev Unije. Zato je Komisija menila, da združenje ACEA ni predložilo dokazov o tem, da so se morali udeleženci razpisa uskladiti z najcenejšimi proizvajalci Unije, in da maroški dobavitelji niso zniževali cen.

(188)

Po dokončnem razkritju je združenje ACEA trdilo, da je Komisija od članov združenja sama zahtevala, naj predložijo podatke o ponudbah na razpisih upoštevajoč začetek proizvodnje, kar je združenje ACEA tudi storilo. Združenje ACEA je predložilo tudi dodatne dokumente uporabnika B. Ta nabor podatkov je bil po mnenju združenja ACEA reprezentativen, saj je temeljil na 29 razpisih in je zajel skoraj 100 % nakupov maroških aluminijastih koles ter je bil podprt z dokazi.

(189)

Komisija je poudarila, da so se informacije o razpisih zahtevale le od dveh uporabnikov, ki sta v celoti sodelovala v preiskavi, predložila izpolnjene vprašalnike in omogočila preverjanje svojih podatkov. Podatki, ki jih je naknadno predložilo združenje ACEA v zvezi z nesodelujočim uporabnikom, so se šteli za nepopolne, nezanesljive in nepreverljive zaradi pomanjkanja sodelovanja tega uporabnika. Komisija je ugotovila, da je analiza združenja ACEA temeljila predvsem na nesodelujočem uporabniku. Čeprav je združenje ACEA trdilo, da je bil njegov nabor podatkov podprt z dokazi, je Komisija menila, da je bil nabor podatkov sestavljen predvsem iz zbirnih preglednic in da so bile referenčne številke razpisov, ki jih je navedlo združenje ACEA, dejansko notranje številke vsakega razpisa. Vendar popolna dokumentacija v zvezi z razpisi, kot so kopije referenčnih razpisnih pogojev, dejansko prejete ponudbe itd., ni bila predložena. Trditev je bila zato zavrnjena.

(190)

Ker glede vzročne zveze ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 152, 153 in 154 začasne uredbe.

(191)

Združenje ACEA je po začasnem in dokončnem razkritju trdilo, da bi morala Komisija izvesti izračune stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen na ravni razpisov, kot je to storila v prvotni preiskavi glede uvoza aluminijastih koles iz Kitajske (25).

(192)

Komisija je proučila argument in ugotovila, da je bila podobna trditev podana in zavrnjena med preiskavo zgoraj navedenih ukrepov v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa (26). V uvodni izjavi 115 je pojasnila, da izbor podatkov iz posameznih razpisov ne more nadomestiti analize cen in količin, ki jo je Komisija izvedla na podlagi popolnih podatkov, tj. seznama prodajnih transakcij in primerjave cen glede na vrsto. Taka primerjava izraža največjo možno količino podatkov prodajnih transakcij, ki so bile dejansko izvedene. Poleg tega je bila stopnja nelojalnega nižanja ciljnih cen izražena kot odstotek izvozne cene v obdobju preiskave. Analiza na podlagi popolnih podatkov vzorčenih proizvajalcev izvoznikov in proizvajalcev Unije je pokazala nelojalno nižanje ciljnih cen v višini 44 % za družbo Hands in 51,6 % za druge maroške proizvajalce. Ta argument je bil zato zavrnjen.

(193)

Družba Hands je trdila, da so prilagoditve Komisije, povezane s prihodnjimi okoljskimi stroški, samovoljne in špekulativne, vplivajo na primerljivost cen ter izkrivljajo primerljivost cen med prodajo Unije in Maroka. Družba Hands se je sklicevala na maroški novi razvojni model, ki je bil uveden aprila 2021 in vključuje naložbe v trajnostno zeleno energijo za konkurenčnost v nizkoogljičnih industrijah, pri čemer se je država zavezala, da bo do leta 2030 več kot 50 odstotkov svoje električne energije pridobivala iz obnovljivih virov. Zato je jasno, da Komisija ni upoštevala prihodnjih stroškov, ki bi jih imela družba Hands pri izvajanju ukrepov, vključno s tistimi, ki so povezani s prizadevanji za razogljičenje v Maroku.

(194)

Komisija je poudarila, da je bila vključitev prihodnjih okoljskih stroškov v ciljno ceno za industrijo Unije v skladu s členom 7(2d) osnovne uredbe. Vključitev teh stroškov ni temeljila na čisti špekulaciji, temveč na pozitivnih dokazih o dejanskih načrtovanih naložbah. Za uporabo ustreznih določb osnovne uredbe v zvezi z določitvijo ciljne cene Unije, pri kateri je treba upoštevati prihodnje okoljske stroške, ni pomembno, ali ima Maroko naložbe v trajnostno zeleno energijo. Trditev je bila zato zavrnjena.

(195)

Družba Hands je trdila, da Komisija ni predložila nobenega pojasnila o svojem izračunu prihodnjih stroškov, s čimer je družbi Hands in drugim zainteresiranim stranem odvzela pravico do obrambe.

(196)

Komisija je na zahtevo družbe Dika zagotovila informacije o prihodnjih stroških. Odgovor je bil objavljen v odprtem spisu, ki je bil na voljo vsem stranem. Pravica do obrambe torej ni bila kršena.

(197)

Ker ni bilo pripomb, sta bili uvodni izjavi 165 in 166 začasne uredbe potrjeni.

(198)

Združenje ACEA je po začasnem in dokončnem razkritju ponovilo svojo trditev iz uvodne izjave 170 začasne uredbe, da industrija aluminijastih koles v Uniji ne more zadovoljiti povpraševanja. Trg Unije naj bi več kot 15 let trpel zaradi premajhne zmogljivosti in pomanjkanja, ki sta posledica nezadostnih naložb proizvajalcev Unije. Po navedbah združenja ACEA proizvajalci aluminijastih koles v Uniji vztrajno ne izpolnjujejo svoje zaveze glede povečanja proizvodne zmogljivosti in zagotavljanja zanesljivosti oskrbe v Uniji. Združenje ACEA je opozorilo, da so se proizvajalci Unije v okviru protidampinške preiskave Komisije o aluminijastih kolesih iz Kitajske domnevno zavezali, da bodo povečali svojo proizvodno zmogljivost, Komisija pa je domnevno podaljšala protidampinški ukrep pod pogojem, da se bodo zmogljivosti povečale. Po navedbah združenja ACEA se je zmogljivost Unije med letom 2006 in obdobjem preiskave povečala za 14 %, medtem ko se je potrošnja v istem obdobju povečala za 33 %.

(199)

Komisija je ugotovila, da je bila ta trditev že obravnavana v uvodni izjavi 171 začasne uredbe in da niso bili predloženi nobeni novi elementi ali dokazi. Navedla je, da bi lahko industrija aluminijastih koles v Uniji po potrebi povečala svojo zmogljivost v razmeroma kratkem času, saj naložbe, na katere se sklicujejo uporabniki, ne zadevajo peči ali lakirnic, temveč livarske stroje, ki jih je mogoče enostavno namestiti. Če torej proizvajalci aluminijastih koles v Uniji niso vlagali v dodatne proizvodne zmogljivosti, je bilo to predvsem posledica njihovega težkega gospodarskega položaja in nezadostnih prihodnjih naročil s strani proizvajalcev avtomobilov, ki bi upravičila take naložbe. Industrija Unije tako ni imela zadostne spodbude za vlaganje v dodatne zmogljivosti, saj povečanje povpraševanja po njenih izdelkih ni bilo predvideno.

(200)

Poleg tega je potrošnja Unije v obdobju preiskave znašala 64,31 milijona kosov. Skupna zmogljivost industrije Unije je bila 61,29 milijona kosov, skupna proizvodnja Unije v obdobju preiskave pa je znašala 48,75 milijona kosov in izvoz industrije Unije 2,71 milijona kosov, kar pomeni, da je neizkoriščena zmogljivost znašala 9,83 milijona kosov. Industrija Unije je torej že imela zadostno proizvodno zmogljivost za pokritje skoraj celotnega povpraševanja Unije po aluminijastih kolesih. Poleg tega bi lahko trg Unije dodatno oskrbovali proizvajalci izvozniki iz tretjih držav. Skupna svetovna zmogljivost na področju aluminijastih koles se je s prihodom maroških proizvajalcev celo povečala. Trditev je bila zato zavrnjena.

(201)

Po dokončnem razkritju je združenje ACEA trdilo, da trditev Komisije, da naložbe ne zadevajo peči ali lakirnic, temveč livarske stroje, ki jih je mogoče enostavno namestiti, ni bila podprta z dokazi. Združenje ACEA je trdilo, da so sodelujoči uporabniki dokazali, da je ravno pomanjkanje zadostnega števila lakirnic eno glavnih ozkih grl, ki omejujejo proizvodno zmogljivost Unije.

(202)

Komisija je ugotovila, da so se dokazi, ki jih je predložil uporabnik A, nanašali na pomanjkanje proizvodne zmogljivosti enega proizvajalca Unije v obdobju 2015–2016, torej pred obravnavanim obdobjem. Poleg tega uporabnik A ni predložil nobenega dokumenta, ki bi dokazoval težave s proizvodno zmogljivostjo v obravnavanem obdobju. Kar zadeva uporabnika B, so bili predloženi dokumenti prav tako datirani pred obravnavanim obdobjem (večina jih je bila datirana leta 2016). Vendar je uporabnik B med preveritvenim obiskom izjavil, da „v običajnem letu, kot je bilo na primer 2018/2019, ni bilo pomanjkanja aluminijastih koles“. Združenje ACEA ali drugi uporabniki niso predložili nobenih dokazov o pomanjkanju proizvodnje zaradi pomanjkanja zadostnega števila lakirnic v obravnavanem obdobju.

(203)

Komisija je med preiskavo zbrala dokaze, da je industrija Unije vlagala v lakirnice, ko se je potrošnja preusmerila na kolesa, rezana bolj v obliki romba, ki morajo skozi lakirno linijo potovati dvakrat. V zvezi z naložbami v lakirnice in opremo za vlivanje je Komisija zbrala kopije računov za nakupe, ki kažejo, da je industrija Unije v preteklosti lahko povečala svojo zmogljivost, ko je nedvomno obstajalo povpraševanje po njenih izdelkih. Komisija je menila, da podrobnejših informacij ni mogoče vključiti v nezaupno dokumentacijo, saj so se zadevne informacije nanašale na specifične posamezne transakcije, ki pomenijo podatke, ki jih ni mogoče povzeti v smislu člena 19(2) osnovne uredbe. Trditev je bila zato zavrnjena.

(204)

Združenje ACEA je trdilo, da v času, ko so bili maroški dobavitelji izbrani na razpisih za dobavo koles v Unijo, industrija Unije ni imela prostih proizvodnih zmogljivosti, ki bi jih lahko ponudila, zato je ta uvoz pokrival strateške potrebe proizvajalcev avtomobilov.

(205)

Komisija je opozorila, da združenje ACEA ni predložilo dokazov za to trditev, na primer razpisov, pri katerih proizvajalci Unije niso dali nobene cenovne ponudbe, zlasti za razpise, na katerih so bili izbrani maroški proizvajalci. Opozorila je še, da ni bil predložen noben dokaz, da industrija aluminijastih koles v Uniji ni dobavila aluminijastih koles na podlagi zahtev proizvajalcev avtomobilov v obravnavanem obdobju (27). Kot je že navedeno zgoraj, proizvodna zmogljivost industrije Unije skupaj z zmogljivostjo proizvajalcev izvoznikov iz tretjih držav v veliki meri zadostuje za izpolnjevanje potreb avtomobilske industrije. Trditev je bila zato zavrnjena.

(206)

Po dokončnem razkritju je združenje ACEA trdilo, da se noben proizvajalec Unije ni odločil vlagati v dodatno proizvodno zmogljivost, medtem ko se je proizvodnja avtomobilov v Uniji od leta 2013 stalno povečevala.

(207)

Vendar je Komisija ugotovila, da se je proizvodna zmogljivost industrije Unije v navedenem obdobju povečala za približno 10,8 milijona kosov (s 51,644 milijonov kosov (28) v letu 2013 na 62,475 milijonov kosov (29) v letu 2019). Ta trditev ni bila podprta z dokazi, zato je bila zavrnjena.

(208)

Po dokončnem razkritju je združenje ACEA ponovilo svojo trditev, da industrija Unije ne more zadostiti povpraševanju v Uniji, čeprav so trg prizadele motnje in zgodovinski upad povpraševanja.

(209)

Komisija je ugotovila, da je izkoriščenost zmogljivosti industrije Unije v obdobju preiskave znašala 80 %. Torej so obstajale dodatne proste zmogljivosti za zadovoljitev povpraševanja. Prav tako ni bilo zahteve, da mora industrija Unije imeti na voljo zmogljivosti za zadostitev celotnemu povpraševanju. Uporabniki bi lahko prav tako uvažali aluminijasta kolesa iz katere koli tretje države proizvajalke. Trditev je bila zato zavrnjena.

(210)

Po dokončnem razkritju je združenje ACEA trdilo, da je predložilo dokaze, iz katerih je razvidno, da industrija Unije ni imela na voljo prostih proizvodnih zmogljivosti, zato je maroški uvoz pokrival strateške potrebe proizvajalcev avtomobilov. Poleg tega je združenje ACEA predložilo dokaze o pomanjkanju proizvodnje industrije Unije v letu 2016.

(211)

Komisija je menila, da trditev ni bila podprta z zadostnimi dokazi. Združenje ACEA na primer ni predložilo dokazov o obstoju kakršnega koli razpisa, na katerem so bili maroški dobavitelji uspešni, ne da bi proizvajalci Unije sodelovali v postopku za zbiranje ponudb. Kar zadeva pomanjkanje proizvodnje, združenje ACEA ni predložilo dokazov, ki bi kazali na sistemsko težavo, saj so bili predloženi dokazi datirani pred obravnavanim obdobjem. Trditev je bila zato zavrnjena.

(212)

Združenje ACEA je trdilo, da Komisija ni obravnavala dejstva, da so se stroški proizvajalcev avtomobilov povečali zaradi kumulativnih učinkov protidampinških ukrepov v zvezi z drugimi surovinami, deli in komponentami, ki se uporabljajo pri proizvodnji avtomobilov.

(213)

Komisija je opozorila, da združenje ACEA ni predložilo nobenih dokazov v zvezi s to trditvijo. Tudi če so se stroški njihovih dobaviteljev morda povečali in v celoti ali delno prenesli na proizvajalce avtomobilov, to očitno ni negativno vplivalo na njihov gospodarski položaj. Kot je poudarjeno v uvodni izjavi 175 začasne uredbe, so proizvajalci avtomobilov objavili finančne rezultate za leto 2021, ki so presegli običajne dobičke, sporočene v prejšnjih letih. Nazadnje, kot je navedeno že v uvodni izjavi 169 začasne uredbe, so stroški aluminijastih koles pri proizvodnji avtomobila majhni, in sicer znašajo približno 0,5 %. Zato je bil vpliv ukrepov na proizvajalce avtomobilov zelo omejen, trditev pa je bila zavrnjena.

(214)

Združenje ACEA se po dokončnem razkritju ni strinjalo z oceno Komisije iz zgoraj navedene uvodne izjave. Trdilo je, da bodo protidampinške dajatve pomenile dodatne stroške v višini 241–413 milijonov EUR. To je znaten znesek za proizvajalce avtomobilov, saj industrija še vedno trpi zaradi nizke ravni proizvodnje avtomobilov v Uniji, hkrati pa mora absorbirati dodatne okoljske stroške.

(215)

Komisija je poudarila, da združenje ACEA ni izpodbijalo ugotovitev Komisije o tem, da je delež aluminijastih koles glede na skupne stroške proizvodnje avtomobila majhen, in sicer približno 0,5 %, sorazmerno nizka protidampinška dajatev pa bi znašala le del tega 0,5 %. Predloženi niso bili nobeni dokazi, iz katerih bi izhajalo, da proizvajalci avtomobilov ne bodo mogli absorbirati takih stroškov. Poleg tega je ocena združenja ACEA o dodatnih stroških, ne glede na to, ali je pravilna ali ne, temeljila na ciljni ceni Unije in se zato nanaša na ugotovljene stopnje škode. Vendar je dajatev temeljila na stopnjah dampinga, ki so bile nižje od ugotovljenih stopenj škode, zato bi bili učinki protidampinške dajatve nižji od zneskov iz ocene združenja ACEA. Trditev je bila zato zavrnjena.

(216)

Združenje ACEA je trdilo, da nekateri njegovi člani ocenjujejo, da so maroški dobavitelji vse bolj zavezani spremljanju vpliva CO2 v dobavnih verigah. Zato bi preusmeritev dobave v druge tretje države znatno vplivala na zmogljivost proizvajalcev avtomobilov, da dosežejo svoje cilje glede zmanjšanja CO2.

(217)

Komisija je ugotovila, da združenje ACEA ni predložilo nobenih podpornih dokazov v zvezi s to trditvijo, medtem ko so informacije, pridobljene med preveritvenim obiskom pri enem sodelujočem uporabniku, razkrile, da se maroški uvoz srečuje s podobno težavo zaradi razdalje med maroškimi proizvodnimi obrati in proizvodnimi obrati proizvajalcev avtomobilov v Uniji, kar vpliva na cilje proizvajalcev avtomobilov glede zmanjšanja CO2. Trditev je bila zato zavrnjena.

(218)

Po dokončnem razkritju se je združenje ACEA sklicevalo na svoj načrt v desetih točkah za pomoč pri izvajanju evropskega zelenega dogovora (30) in na dejstvo, da je uporabnik B po preveritvenem obisku predložil dokaze, da je maroški uvoz zaradi geografske bližine maroških proizvodnih obratov in proizvodnih obratov proizvajalcev avtomobilov pomemben z vidika vpliva CO2.

(219)

Komisija je ugotovila, da v načrtu v desetih točkah ni bil omenjen vpliv uvoza koles na splošno in posebej še vpliv uvoza koles iz Maroka. Zato načrt ni bil ustrezen dokaz v zvezi s trditvijo, opisano v uvodni izjavi 216. Poleg tega je uporabnik B dejansko poročal, da je pri izboru dobaviteljev uvedel merilo v zvezi z emisijami CO2 in da je cilj zmanjšati razdaljo med proizvodnimi obrati in dobavitelji ter s tem tudi ogljični odtis. Vendar je uporabnik B navedel tudi, da konkurenčnost ostaja zelo pomemben dejavnik pri izboru dobavitelja. Poleg tega Komisija ni našla nobenih dokazov, da je uporabnik B med razpisnim postopkom to merilo dejansko ocenil ali da določen proizvajalec ni bil upoštevan zaradi merila v zvezi z emisijami CO2. Nazadnje, četudi bi to merilo imelo ključno vlogo v prihodnosti, cilj protidampinških ukrepov ni ustaviti uvoz iz Maroka, temveč zagotoviti, da v Unijo vstopa po poštenih cenah. Trditev je bila zato zavrnjena.

(220)

Združenje ACEA je trdilo, da je nemški zvezni urad za kartele marca 2022 sprožil preiskavo proti proizvajalcu Unije na podlagi obtožb o ravnanju, ki omejuje konkurenco. Vendar je Komisija ugotovila, da ni bila podana nobena trditev o morebitnih učinkih takega domnevnega ravnanja na ugotovitve preiskave. Kakor koli že, navedena preiskava še poteka, ugotovitve pa še niso bile sprejete. Trditev je bila zato zavrnjena.

(221)

Po dokončnem razkritju je združenje ACEA trdilo, da se protidampinški ukrepi v takih izjemnih okoliščinah ter v skladu z načeli dobrega upravljanja in dobre upravne prakse, kot sta bili razviti v zadevi v zvezi z brezšivnimi cevmi (31), ne bi smeli uporabljati, dokler ne bo znan izid preiskave, ki jo opravlja nemški zvezni urad za kartele.

(222)

Kot je že pojasnjeno v uvodni izjavi 220, nacionalna uprava še ni sprejela odločitve. Nasprotno pa so se v zadevi v zvezi z brezšivnimi cevmi dajatve uporabljale šele po izdaji dokončnega sklepa o sankcioniranju protikonkurenčne prakse in ko je postalo očitno, da se je ta praksa nanašala na obdobje, obravnavano v preiskavi, in da je zajemala zadevni izdelek. V obravnavani zadevi ni bil prisoten nobeden od teh elementov. Trditev je bila zato zavrnjena.

(223)

Na podlagi navedenega in ker ni bilo nobenih drugih pripomb, je bil sklep iz uvodne izjave 177 začasne uredbe potrjen.

(224)

Glede na sprejete sklepe o dampingu, škodi, vzročni zvezi, stopnji ukrepov in interesu Unije bi bilo treba v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe uvesti dokončne protidampinške ukrepe za preprečitev, da bi dampinški uvoz zadevnega izdelka še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(225)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 63, so bile stopnje dampinga v fazi dokončnih ugotovitev nekoliko popravljene.

(226)

Na podlagi navedenega bi morale biti stopnje dokončne protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(227)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo stanje, v kakršnem so bile te družbe med navedeno preiskavo. Te stopnje dajatev veljajo izključno za uvoz izdelka v preiskavi, ki ima poreklo v zadevni državi in ki so ga proizvedli poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga je izdelala katera koli druga družba, ki ni izrecno omenjena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, ki so povezani z izrecno omenjenimi, se te stopnje ne morejo uporabiti in zanj velja stopnja dajatve, ki velja za „vse druge družbe“.

(228)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (32). Zahtevek mora vsebovati vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno upravičenost do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi uredba o spremembi imena.

(229)

Za zmanjšanje tveganja izogibanja ukrepom zaradi razlik v stopnjah dajatve so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi pravilna uporaba individualnih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo individualne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega navedeni račun ni predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(230)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Tudi če predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, bi morali carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko kot v vseh drugih primerih zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je uporabljena stopnja dajatve upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(231)

Če bi se zlasti po uvedbi zadevnih ukrepov znatno povečal obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, bi se lahko tako povečanje obsega obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, ki je posledica uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah se lahko začne preiskava o izogibanju, če so za to izpolnjeni pogoji. S to preiskavo se lahko med drugim prouči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(232)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinških dajatev, bi bilo treba protidampinško dajatev za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, ampak tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(233)

Statistični podatki o aluminijastih kolesih motornih vozil iz tarifnih številk 8701 do 8705, s priborom ali brez, z nameščenimi pnevmatikami ali brez, so pogosto izraženi v številu kosov. Vendar v kombinirani nomenklaturi, določeni v Prilogi I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (33), ni nobene dodatne enote za aluminijasta kolesa motornih vozil iz tarifnih številk 8701 do 8705, s priborom ali brez, z nameščenimi pnevmatikami ali brez. Zato je treba določiti, da se pri uvozu zadevnega izdelka v deklaraciji za njegovo sprostitev v prosti promet ne navede le masa v kilogramih ali tonah, ampak tudi število kosov. Kose bi bilo treba navesti za oznake KN ex 8708 70 10 in ex 8708 70 50 (oznake TARIC: 8708701015, 8708701050, 8708705015 in 8708705050).

(234)

Glede na ugotovljene stopnje dampinga in glede na raven škode, povzročene industriji Unije, bi bilo treba zneske, zavarovane z začasnimi protidampinškimi dajatvami, ki so bile uvedene z začasno uredbo, dokončno pobrati v obsegu, določenem v tej uredbi.

(235)

Kot je navedeno v oddelku 1.2, je Komisija uvedla obvezno registracijo uvoza izdelka v preiskavi.

(236)

V zaključni fazi preiskave so bili ocenjeni podatki, zbrani v okviru registracije. Komisija je analizirala, ali so bila izpolnjena merila iz člena 10(4) osnovne uredbe za retroaktivno pobiranje dokončnih dajatev.

(237)

Komisija je ugotovila, da je obseg kosov, uvoženih v obdobju predhodnega razkritja (18. junij 2022–16. julij 2022), znašal približno 291 000 kosov, kar je 11-odstotno zmanjšanje v primerjavi s povprečnim mesečnim obsegom uvoza v obdobju po preiskavi, analiziranem v uredbi o registraciji, tj. od 1. decembra 2021 do 30. aprila 2022. Komisija torej ni našla dokazov o morebitnem ustvarjanju zalog v obdobju predhodnega razkritja. Poleg tega so se uvozne cene zvišale za 11 % v skladu z zvišanjem trimesečnih cen na LME. Posledično ni bilo dokazov, da bi uvoz oslabil popravljalne učinke dajatev.

(238)

Na podlagi tega pravni pogoji iz člena 10(4) osnovne uredbe niso bili izpolnjeni, zato se dajatve ne bi smele zaračunati retroaktivno na registrirani uvoz.

(239)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 (34) se obresti, ki jih je treba plačati, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, izračunajo z obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, kot je objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(240)

Odbor, ustanovljen s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036, ni podal mnenja –

(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 13. maja 2022 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom sodčkov za ponovno polnjenje iz nerjavnega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: Kitajska ali zadevna država). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe z dne 31. marca 2022, ki jo je vložil European Kegs Committee (v nadaljnjem besedilu: pritožnik). Pritožba je bila vložena v imenu industrije sodčkov za ponovno polnjenje iz nerjavnega jekla v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Komisija bi morala v skladu s členom 14(5a) osnovne uredbe v obdobju predhodnega razkritja registrirati uvoz, ki je predmet protidampinške preiskave, razen če ima dovolj dokazov v smislu člena 5, da zahteve iz člena 10(4), točka (c) ali (d), niso izpolnjene. Ker so dokazi iz spisa pokazali, da zahteva iz točke (d) ni izpolnjena, Komisija za uvoz zadevnega izdelka ni uvedla registracije v skladu s členom 14(5a) osnovne uredbe.

(4)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj z njo vzpostavijo stik, če želijo sodelovati v preiskavi. O začetku preiskave je posebej obvestila proizvajalce Unije, ki jih zastopa pritožnik, druge znane proizvajalce Unije, znane uvoznike, trgovce in uporabnike, znane proizvajalce izvoznike in organe zadevne države ter jih povabila k sodelovanju.

(5)

Zainteresirane strani so imele možnost, da podajo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Zaslišanje ni bilo zahtevano.

(6)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(7)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je izbrala začasni vzorec proizvajalcev Unije. Izbrala ga je na podlagi obsega proizvodnje in prodaje, pri čemer je upoštevala njihovo geografsko lego. Ta vzorec je zajemal tri proizvajalce Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali 73 % celotne ocenjene proizvodnje Unije in 74 % prodaje v Uniji. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca. V zvezi s tem ni bila prejeta nobena pripomba. Vzorec je reprezentativen za industrijo Unije.

(8)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(9)

Zahtevane informacije je predložil le en nepovezan uvoznik, ki se je strinjal z vključitvijo v vzorec. Komisija se je zato odločila, da vzorčenje nepovezanih uvoznikov ni potrebno.

(10)

Da bi se lahko Komisija odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike na Kitajskem pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi bili morda zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik.

(11)

Šest proizvajalcev iz zadevne države, ki je v obdobju preiskave izvažalo sodčke v Unijo, je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec dveh proizvajalcev izvoznikov na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in organi zadevne države opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Prejeta ni bila nobena pripomba.

(12)

Komisija je vladi Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) poslala vprašalnik o obstoju znatnega izkrivljanja na Kitajskem v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe. Odgovora ni prejela.

(13)

Komisija je vprašalnike za vzorčene proizvajalce izvoznike, nepovezane uvoznike in proizvajalce Unije objavila na spletu (3) ter 20. maja 2022 pritožniku poslala makro vprašalnik.

(14)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno opredelitev dampinga, nastale škode in interesa Unije. Obiski zaradi preveritve v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(15)

Komisija je zaradi izbruha pandemije COVID-19 in uvedenih omejitev gibanja v skladu s svojim Obvestilom o posledicah, ki jih ima izbruh COVID-19 na protidampinške in protisubvencijske preiskave, izvedla navzkrižna preverjanja na daljavo pri naslednjih kitajskih proizvajalcih izvoznikih:

(16)

Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave). Preučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2018 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(17)

Izdelek v tej preiskavi so sodčki, posode, sodi, cisterne in podobni vsebniki za ponovno polnjenje iz nerjavnega jekla, splošno znani kot „sodčki za ponovno polnjenje iz nerjavnega jekla“, s približno valjasto obliko, debelino stene 0,5 mm ali več, ki se uporabljajo za snovi, ki niso utekočinjeni plin, surova nafta in naftni proizvodi, in imajo prostornino 4,5 litra ali več, ne glede na vrsto končne obdelave, prostornino ali razred nerjavnega jekla, z dodatnimi sestavnimi deli (ekstraktorji, vratovi, obodi ali katerimi koli drugimi sestavnimi deli) ali brez njih, prebarvani ali prevlečeni z drugimi materiali ali ne (v nadaljnjem besedilu: sodčki ali izdelek v preiskavi).

(18)

Na področje te preiskave ne spadajo naslednji izdelki, če so uvoženi ločeno od izdelka v preiskavi: vratovi, reducirniki, kolena ali pipe, etikete za pokrov, ventili in drugi sestavni deli izdelka v preiskavi (ekstraktorji, vratovi, obodi ali kateri koli drugi sestavni deli).

(19)

Zadevni izdelek je izdelek v preiskavi s poreklom iz Kitajske, ki se trenutno uvršča pod oznaki KN ex 7310 10 00 in ex 7310 29 90 (oznaki TARIC 7310100010 in 7310299010) (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

(20)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter enake osnovne namene uporabe:

(21)

Komisija se je v tej fazi odločila, da so navedeni izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(22)

Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo na začetku preiskave in so kazali na obstoj znatnih izkrivljanj v zvezi s Kitajsko v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe, je Komisija ocenila, da je primerno začeti preiskavo v zvezi s proizvajalci izvozniki iz te države ob upoštevanju člena 2(6a) osnovne uredbe.

(23)

Da bi Komisija zbrala potrebne podatke za morebitno uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, je v obvestilu o začetku vse proizvajalce izvoznike na Kitajskem pozvala, naj predložijo informacije o vložkih, uporabljenih za proizvodnjo sodčkov. Ustrezne informacije je predložilo šest proizvajalcev izvoznikov.

(24)

Da bi Komisija pridobila informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnim znatnim izkrivljanjem, je poslala vprašalnik kitajski vladi. Poleg tega je v točki 5.3.2 obvestila o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije. Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika niti ni Komisija v roku prejela nobenega dopisa v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe. Komisija je nato kitajsko vlado obvestila, da bo pri ugotavljanju obstoja znatnih izkrivljanj na Kitajskem uporabila razpoložljiva dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe. Komisija je kitajsko vlado pozvala, naj predloži svoje pripombe o uporabi člena 18. Prejeta ni bila nobena pripomba.

(25)

Komisija je v točki 5.3.2 obvestila o začetku navedla tudi, da sta glede na razpoložljive dokaze možni primerni reprezentativni tretji državi za določitev normalne vrednosti na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe Mehika in Turčija. Nadalje je navedla, da bo v skladu s členom 2(6a)(a), prva alinea, osnovne uredbe proučila druge možne primerne reprezentativne države.

(26)

Komisija je 20. julija 2022 z obvestilom (v nadaljnjem besedilu: prvo obvestilo) zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti. V navedenem obvestilu je navedla seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, delo in energija, ki se uporabljajo pri proizvodnji sodčkov. Poleg tega je Komisija na podlagi meril, ki usmerjajo izbiro neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, opredelila možne reprezentativne države ter Mehiko, Brazilijo in Rusijo določila kot primerno reprezentativno državo. V zvezi s prvim obvestilom ni prejela pripomb.

(27)

Komisija je 19. septembra 2022 z drugim obvestilom (v nadaljnjem besedilu: drugo obvestilo) zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti, pri čemer je kot reprezentativno državo izbrala Brazilijo. Zainteresirane strani je obvestila tudi, da bo prodajne, splošne in administrativne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSA-stroški) ter dobiček določila na podlagi proizvajalca KHS Industria de Maquinas LTDA iz Brazilije. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe. Prejela je pripombe od dveh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov.

(28)

Komisija je po analizi pripomb in informacij, ki jih je prejela v zvezi z drugim obvestilom, sklenila, da je Brazilija primerna reprezentativna država, katere neizkrivljene cene in stroški bodo uporabljeni za začasno določitev normalne vrednosti. Razlogi za to izbiro so podrobneje opisani v oddelku 3.2.1.1 in naslednjih oddelkih.

(29)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(30)

Vendar je v členu 2(6a)(a) osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se [...] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“ (upravni, prodajni in splošni stroški se v nadaljnjem besedilu navajajo kot PSU-stroški).

(31)

Kot je podrobneje pojasnjeno v naslednjih pododdelkih, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze in zaradi nesodelovanja kitajske vlade uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

(32)

Komisija je v nedavnih preiskavah glede kitajskega sektorja jekla (4), ki je glavna surovina za proizvodnjo sodčkov, ugotovila obstoj znatnih izkrivljanj v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(33)

Komisija je v navedenih preiskavah ugotovila, da na Kitajskem obstaja znatno poseganje države, kar izkrivlja učinkovito dodeljevanje sredstev v skladu s tržnimi načeli (5). Sklenila je zlasti, da ne samo, da kitajska vlada v sektorju jekla ohranja visoko stopnjo lastništva v smislu člena 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe (6), ampak ji prisotnost države v podjetjih v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe (7) omogoča tudi, da vpliva na cene in stroške. Komisija je nadalje ugotovila, da imajo prisotnost države na finančnih trgih in njeno poseganje vanje ter zagotavljanje surovin in vložkov še dodatni učinek izkrivljanja na trgu. Sistem načrtovanja na Kitajskem na splošno dejansko prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je kitajska vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (8). Komisija je sklenila tudi, da kitajska zakonodaja o stečaju in lastnini ne deluje pravilno v smislu člena 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe, kar povzroča izkrivljanja zlasti pri ohranjanju plačilno nesposobnih podjetij in dodeljevanju pravic do uporabe zemljišč na Kitajskem (9). Ugotovila je tudi izkrivljanje stroškov plač v jeklarskem sektorju v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe (10) in izkrivljanje na finančnih trgih v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe, zlasti glede dostopa gospodarskih subjektov do kapitala na Kitajskem (11).

(34)

Komisija je v tej preiskavi, podobno kot v prejšnjih preiskavah v zvezi s sektorjem jekla na Kitajskem, proučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške na Kitajskem ali ne, ker obstajajo znatna izkrivljanja v smislu točke (b) člena 2(6a) osnovne uredbe. To je storila na podlagi razpoložljivih dokazov iz spisa, vključno z dokazi iz zahtevka in delovnega dokumenta služb Komisije o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite (12) (v nadaljnjem besedilu: poročilo), ki temelji na javno dostopnih virih. Navedena analiza je zajemala pregled znatnih poseganj države v kitajsko gospodarstvo na splošno in posebne razmere na trgu v zadevnem sektorju, vključno z izdelkom v preiskavi. Komisija je te dokazne elemente dodatno dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, pomembnih za potrditev obstoja znatnih izkrivljanj na Kitajskem, kar je bilo ugotovljeno tudi v njenih prejšnjih preiskavah v zvezi s tem.

(35)

V zahtevku je bilo navedeno, da kitajska država izvaja intervencionistično ekonomsko politiko pri uresničevanju ciljev, ki sovpadajo s političnim programom Kitajske komunistične partije (KKP), ne pa s prevladujočimi gospodarskimi razmerami na prostem trgu. V zvezi s tem je bilo v zahtevku poudarjeno, da izkrivljanja niso prisotna le na trgu nerjavnega jekla (nerjavno jeklo predstavlja od 40 % do 60 % stroškov proizvodnje sodčkov), temveč da so enako izkrivljeni tudi vsi drugi proizvodni dejavniki – zemljišča, kapital in delo. V zahtevku je bilo zato ugotovljeno, da domače prodajne cene nerjavnega jekla posledično niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe in da to vpliva tudi na vse stroške vložkov, vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem ali delom, saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen.

(36)

V podporo zadevnemu stališču je zahtevek vključeval sklice na številne javno dostopne vire informacij, kot so poročilo, sklepi gospodarske zbornice EU na Kitajskem (EUCCC) (13), nedavne preiskave Komisije v kitajskem sektorju jekla (14) ter sklepi svetovnega foruma G20 o presežni jeklarski zmogljivosti (15).

(37)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 24, kitajska vlada ni predložila pripomb ali dokazov, ki bi podpirali ali izpodbijali obstoječe dokaze iz spisa zadeve, vključno s poročilom in dodatnimi dokazi o obstoju znatnih izkrivljanj in/ali ustreznosti uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v obravnavani zadevi, ki jih je predložil pritožnik.

(38)

Zlasti v sektorju izdelka v preiskavi, tj. jeklarskem sektorju, kitajska vlada ohranja znatno stopnjo lastništva. Nominalno število podjetij v državni lasti in zasebnih družb je skoraj enako, med petimi kitajskimi proizvajalci jekla, ki se uvrščajo med deset vodilnih proizvajalcev jekla na svetu, pa so štiri podjetja v državni lasti (16). Čeprav je deset vodilnih proizvajalcev leta 2016 predstavljalo samo okrog 36 % celotne industrijske proizvodnje, je kitajska vlada istega leta določila cilj, da do leta 2025 konsolidira 60–70 % proizvodnje jekla v približno desetih velikih podjetjih (17). To namero je ponovila aprila 2019, ko je napovedala objavo smernic o konsolidaciji jeklarske industrije (18). Posledica take konsolidacije so lahko prisilne združitve dobičkonosnih zasebnih družb z neuspešnimi podjetji v državni lasti (19). Ker kitajska vlada ni sodelovala in ker v sektorju jekla delujejo številna mala in srednja podjetja, ni bilo mogoče določiti natančnega razmerja med zasebnimi proizvajalci jekla in proizvajalci jekla v državni lasti. V vsakem primeru je preiskava pokazala, da je vsaj en proizvajalec sodčkov podjetje v državni lasti, in sicer družba Penglai Jinfu Stainless Steel Products Co., Ltd.

(39)

Medtem ko specifične informacije o izdelku v preiskavi morda niso na voljo, pa zadevni sektor predstavlja podsektor jeklarske industrije, pri čemer se ugotovitve v zvezi s sektorjem jekla nanašajo tudi na izdelek v preiskavi. Najnovejši kitajski dokumenti politike o jeklarskem sektorju potrjujejo pomen, ki ga kitajska vlada še vedno pripisuje sektorju, in namero o posredovanju v sektorju za njegovo oblikovanje v skladu s politikami vlade. To je razvidno iz osnutka usmerjevalnega mnenja ministrstva za industrijo in informacijsko tehnologijo o spodbujanju visokokakovostnega razvoja jeklarske industrije, ki poziva k nadaljnjemu utrjevanju industrijskih temeljev in znatnemu izboljšanju ravni modernizacije industrijske verige (20), ali iz 14. petletnega načrta o razvoju industrije surovin, v skladu s katerim bo sektor „upošteval kombinacijo vodilnega položaja na trgu in spodbud vlade“ ter „razvijal skupino glavnih družb z vodilno vlogo na ekološkem področju in ključno konkurenčnostjo (21)“. Podobne primere namere kitajskih organov, da nadzirajo in usmerjajo razvoj sektorja, je mogoče opaziti na ravni provinc, na primer v Shandongu, ki ne predvideva zgolj „vzpostavitve jeklarske industrijske ekologije […], izgradnje proizvodnih parkov, podaljšanja industrijske verige in ustvarjanja industrijskih grozdov“, temveč želi, da bi jeklarska industrija „zagotovila prikaz preoblikovanja in nadgradnje […] v sami provinci in celotni državi (22)“.

(40)

Kar zadeva možnost kitajske vlade, da s prisotnostjo v podjetjih v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe vpliva na cene in stroške, zaradi nesodelovanja kitajske vlade in dejstva, da je večina proizvajalcev sodčkov malih in srednjih podjetij, ni bilo mogoče sistematično ugotoviti obstoja osebnih povezav med proizvajalci izdelka v preiskavi in KKP. Vendar je preiskava pokazala, da je vodstvo skupine Shandong Gold Group, podjetja v državni lasti in obvladujočega delničarja družbe Penglai Jinfu Stainless Steel Products, tesno povezano s KKP: predsednik odbora direktorjev skupine Shandong Gold Group je tudi sekretar partijskega odbora in je bil predstavnik na 20. nacionalnem kongresu KKP, direktor in izvršni direktor skupine Shandong Gold Group pa opravlja tudi funkcijo namestnika sekretarja partijskega odbora.

(41)

Ker izdelek v preiskavi predstavlja podsektor sektorja jekla, so razpoložljive informacije o proizvajalcih jekla relevantne tudi za ta izdelek. V sektorju jekla v širšem smislu obstaja veliko dokazov o osebnih povezavah med proizvajalci jekla in KKP. Na primer, predsednik odbora direktorjev družbe Boawu obenem opravlja tudi funkcijo sekretarja partijskega odbora, namestnik sekretarja partijskega odbora pa je generalni direktor (23). Podobno predsednik odbora direktorjev družbe Baosteel zaseda položaj sekretarja partijskega odbora, izvršni direktor pa je namestnik sekretarja partijskega odbora (24). Na splošno, glede na splošno veljavnost zakonodaje o prisotnosti KKP v družbah ni mogoče domnevati, da bi bila sposobnost kitajske vlade, da s prisotnostjo države v podjetjih vpliva na cene in stroške, v zvezi z izdelkom v preiskavi drugačna kot v sektorju jekla na splošno.

(42)

Javna in zasebna podjetja v sektorju jekla so podvržena političnemu nadzoru in navodilom. Ker kitajska vlada ni sodelovala v tej preiskavi in ker so proizvajalci sodčkov večinoma mala in srednja podjetja, je bilo težko določiti natančen obseg dejavnosti za krepitev partije v podjetjih iz industrije sodčkov. Vendar je preiskava pokazala, da skupina Shandong Gold Group (obvladujoči delničar družbe Penglai Jinfu Stainless Steel Products) aktivno podpira dejavnosti za krepitev partije. V opisu vloge partijskega odbora družbe je navedeno: „Veliko priložnost, ki jo ponujajo centralna država, partijski odbor province Shandong in vlada province, ki podpirajo podjetja v državni lasti, moramo odločno izkoristiti za pospešitev oblikovanja vrhunskih podjetij, sledenje strateškim ciljem, ohranjanje strateške usmerjenosti, krepitev strateškega izvajanja ter delovanje v skladu s splošno zasnovo skupnih, vmesnih in letnih ciljev ter kombinacijo strateškega načrtovanja in taktičnega spodbujanja, […] odločno in celovito vodenje partije, popolno izvajanje splošnih zahtev glede krepitve partije v novi dobi in zagotavljanje trdnega jamstva za kakovosten razvoj. Celovito je treba okrepiti politično konstrukcijo partije, dosledno upoštevati politično disciplino in politična pravila, učinkovito izboljšati politično presojo, politično razumevanje in politično izvajanje partijskih organizacij na vseh ravneh ter partijskih članov in kadrov, vedno ohranjati visoko raven skladnosti z osrednjim partijskim odborom s tovarišem Šijem Džinpingom na čelu ter vzpostaviti ‚štiri zavesti‘, povečati ‚štiri razsežnosti samozavesti‘ in doseči ‚dve ravni ohranitve‘ (25).“

(43)

Poleg tega so v sektorju izdelka v preiskavi vzpostavljene diskriminatorne politike, ki koristijo domačim proizvajalcem ali kako drugače vplivajo na trg v smislu člena 2(6a), točka (b), tretja alinea, osnovne uredbe. Čeprav med preiskavo ni bilo mogoče opredeliti posebnih dokumentov politike, ki bi izrecno usmerjali razvoj industrije sodčkov kot take, ima ta industrija koristi od vladnih smernic in poseganja v sektor jekla, saj izdelek v preiskavi predstavlja enega od njegovih podsektorjev.

(44)

Kitajska vlada jeklarsko industrijo še vedno obravnava kot ključno industrijo (26). To je potrjeno v številnih načrtih, direktivah in drugih dokumentih, ki se osredotočajo na jeklo ter so izdani na nacionalni, regionalni in občinski ravni. Kitajska vlada je na podlagi 14. petletnega načrta, sprejetega marca 2021, predvidela preoblikovanje in nadgradnjo ter optimizacijo in strukturno prilagoditev jeklarske industrije (27).

(45)

Poleg tega je v 14. petletnem načrtu za razvoj industrije surovin, ki se uporablja tudi za jeklarsko industrijo, ta sektor označen kot „temelj realnega gospodarstva“ in „ključno področje, ki predstavlja mednarodno konkurenčno prednost Kitajske“, pri čemer načrt vključuje številne cilje in delovne metode, ki bodo spodbujali razvoj sektorja jekla v obdobju 2021–2025, kot je tehnološka nadgradnja, izboljšanje strukture sektorja (tudi z nadaljnjo koncentracijo družb) ali digitalna preobrazba (28).

(46)

14. petletni načrt za razvoj industrije surovin vključuje tudi nekaj posebnih ciljev glede razvoja sektorja jekla. Oddelek IV, točka 3, dokumenta vključuje naslednje določbe: „Optimizacija organizacijske strukture: povečanje in okrepitev vodilnih podjetij. Upoštevati je treba kombinacijo vodilnega položaja na trgu in spodbud vlade, odpraviti ovire, ki preprečujejo medregionalne združitve in reorganizacije, odpraviti omejitve, kot so segmentacija trga in regionalne blokade, usklajevati in reševati glavne težave, ki se pojavljajo pri medregionalnih združitvah in reorganizacijah podjetij, podpirati podjetja z namenom pospeševanja združitev in reorganizacije na medregionalni ravni in v okviru navzkrižnega lastništva, povečati stopnjo koncentracije industrije in razvijati mednarodno poslovanje. V […] jeklarstvu […] in drugih industrijah je treba krepiti skupino glavnih podjetij v industrijski verigi z vodilno vlogo na ekološkem področju in ključno konkurenčnostjo“.

(47)

Zgoraj omenjeni petletni načrti, sprejeti na centralni ravni, se odražajo v petletnih načrtih, sprejetih na ravni provinc in/ali občin, ali načrtih za njihovo izvajanje. Na primer, izvedbeni načrt za preoblikovanje in nadgradnjo jeklarske industrije v provinci Henan v okviru 14. petletnega načrta vključuje določbe točke 2(1) o strogem nadzoru skupne proizvodne zmogljivosti, točke 2(2) o pospeševanju in spodbujanju združitev in prevzemov ter točke 2(3) o izgradnji značilnih jeklarskih proizvodnih baz (29).

(48)

Jeklarsko industrijo poleg 14. petletnega načrta strogo urejajo tudi drugi politični dokumenti. Provinca Hebei, v kateri se proizvede največ jekla na Kitajskem, je na primer pripravila triletni akcijski načrt za oblikovanje grozdov v verigi jeklarske industrije za obdobje 2020–2022 (ki se je uporabljal v obdobju preiskave). Ta dokument ureja jeklarsko industrijo na naslednji način: „Upoštevati je treba strukturno prilagoditev in izpostaviti diverzifikacijo izdelkov. Odločno je treba spodbujati strukturno prilagoditev in optimizacijo razporeditve železarske in jeklarske industrije, spodbujati skupno reorganizacijo, preoblikovanje in nadgradnjo podjetij ter celovito spodbujati razvoj železarske in jeklarske industrije v smeri oblikovanja velikih podjetij, modernizacije tehnične opreme ter diverzifikacije proizvodnih procesov in izdelkov na koncu proizvodne verige.“ Poleg tega so v načrtu določeni posebni cilji glede strukture jeklarskih podjetij v provinci: „Vztrajno je treba spodbujati razvoj skupin. Pospešiti je treba reformo mešanega lastništva podjetij v državni lasti, se osredotočiti na spodbujanje medregionalnih združitev in reorganizacije zasebnih železarskih in jeklarskih podjetij ter si prizadevati za vzpostavitev ene ali dveh vrhunskih velikih skupin, od treh do petih velikih skupin z nekaj domačega vpliva kot stebrov ter od osmih do desetih novih, izjemnih in posebnih skupin podjetij“.

(49)

Nazadnje načrt predvideva državno podporo za izboljšanje svetovne konkurenčnosti jeklarskih podjetij s sedežem v provinci Hebei: „Ustrezno je treba zagotoviti primeren in raznolik razvoj. Železarska in jeklarska podjetja je treba podpreti pri razvoju strateških nastajajočih industrij, kot so informacijske tehnologije nove generacije, vrhunska oprema in novi materiali, ter pospešiti razvoj sodobnih storitvenih industrij, kot so sodobna logistika, finančne storitve, elektronsko trgovanje itd. Ustrezna železarska in jeklarska podjetja je treba spodbujati k razvoju intenzivne predelave, na primer na področju avtomobilov in mehanskih delov, jeklenih žičnih vrvi, varilnih elektrod iz jeklenih vrvi itd. Okrepiti je treba mednarodno sodelovanje na področju proizvodnih zmogljivosti, železarska in jeklarska podjetja spodbuditi k sodelovanju pri združitvah in reorganizaciji tujih železarskih in jeklarskih podjetij prek različnih kanalov ter konkurenčna železarska in jeklarska podjetja v provinci usmerjati k naložbam in gradnji tovarn v tujini.“ (30).

(50)

Poleg tega je v katalogu s smernicami za prestrukturiranje industrije (različica iz leta 2019) (31) jeklarstvo navedeno kot spodbujana industrija.

(51)

Skratka, kitajska vlada je sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v podporo spodbujanim industrijam, vključno s proizvodnjo glavnih surovin za proizvodnjo izdelka v preiskavi. Taki ukrepi preprečujejo nemoteno delovanje tržnih sil.

(52)

Ta preiskava ni razkrila nobenih dokazov, da diskriminatorna uporaba ali nezadostno izvrševanje zakonodaje o stečaju in lastnini v skladu s členom 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe v sektorju sodčkov iz uvodne izjave 33 ne bi vplivala na proizvajalce izdelka v preiskavi.

(53)

Na sektor sodčkov vplivajo tudi izkrivljanja stroškov plač v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe, kot je navedeno tudi v uvodni izjavi 33. Navedena izkrivljanja vplivajo na sektor neposredno (pri proizvodnji izdelka v preiskavi ali glavnih vložkov) in posredno (pri dostopu do vložkov družb, za katere na Kitajskem velja isti sistem delovnega prava) (32).

(54)

Poleg tega v tej preiskavi ni bil predložen noben dokaz, da poseganje države v finančni sistem v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe ne vpliva na sektor izdelka v preiskavi, kot je navedeno tudi v uvodni izjavi 33. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh.

(55)

Komisija je tudi opozorila, da so za proizvodnjo izdelka v preiskavi potrebni številni vložki. Ko proizvajalci sodčkov kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istim zgoraj navedenim sistemskim izkrivljanjem. Dobavitelji vložkov na primer zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanjem. Lahko si izposodijo denar, ki je izpostavljen izkrivljanju v finančnem sektorju/pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja planski sistem, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(56)

Posledica tega je, da domače prodajne cene sodčkov niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, poleg tega pa to vpliva tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje cen vložkov, kot je opisano v delih I in II poročila. Opisana poseganja države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami so dejansko prisotna po vsej Kitajski. To na primer pomeni, da je vložek, ki je bil že sam proizveden na Kitajskem z združitvijo več proizvodnih dejavnikov, izpostavljen znatnim izkrivljanjem. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje.

(57)

Kitajska vlada ali proizvajalci izvozniki v tej preiskavi niso predložili nobenih nasprotnih dokazov ali protiargumentov.

(58)

Razpoložljivi dokazi so torej pokazali, da cene ali stroški izdelka v preiskavi, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, kot kaže dejanski ali možni učinek enega ali več zadevnih elementov iz navedenega člena. Na podlagi navedenega in zaradi nesodelovanja kitajske vlade je Komisija sklenila, da v tem primeru ni ustrezno uporabiti domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti. Komisija je zato normalno vrednost konstruirala izključno na podlagi proizvodnih in prodajnih stroškov, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih proizvodnih in prodajnih stroškov v ustrezni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, kot je opisano v naslednjem oddelku.

(59)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe:

(60)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 26 in 27, je Komisija izdala dve obvestili za spis o virih za določitev normalne vrednosti: prvo obvestilo o proizvodnih dejavnikih z dne 20. julija 2022 in drugo obvestilo o proizvodnih dejavnikih z dne 19. septembra 2022. V teh obvestilih so bila opisana dejstva in dokazi, na katerih temeljijo ustrezna merila. V drugem obvestilu o proizvodnih dejavnikih je Komisija zainteresirane strani obvestila, da namerava obravnavati Brazilijo kot primerno reprezentativno državo v tem primeru, če bo potrjen obstoj znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe.

(61)

V prvem obvestilu o proizvodnih dejavnikih je Komisija opredelila Brazilijo, Mehiko, in Rusijo kot države, ki imajo glede na podatke Svetovne banke podobno stopnjo gospodarske razvitosti kot Kitajska, tj. Svetovna banka je vse te države na podlagi bruto nacionalnega dohodka uvrstila med države z višjim srednjim dohodkom, za katere je bilo znano, da se je v njih proizvajal izdelek v preiskavi. V zvezi z državami, opredeljenimi v navedenem obvestilu, niso bile prejete nobene pripombe.

(62)

Komisija je v drugem obvestilu navedla, da je v Mehiki, tj. eni od držav, opredeljenih kot države, v katerih se proizvaja izdelek v preiskavi, proizvajalec sodčkov ustavil proizvodnjo pred obdobjem preiskave, pri čemer v podatkovni zbirki Orbis podatki po letu 2017 niso na voljo (34). Mehika se zato ni več štela za možno reprezentativno državo za to preiskavo.

(63)

Komisija je v drugem obvestilu navedla, da edini proizvajalec sodčkov v Rusiji, opredeljen v prvem obvestilu, niti leta 2021 niti leta 2020 ni imel razumnega zneska dobička.

(64)

Komisija je v drugem obvestilu navedla, da ima podatke o razumnem znesku dobička v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe na voljo samo za enega proizvajalca v Braziliji, tj. za družbo KHS Industria de Maquinas LTDA, in sicer samo za leto 2020. Za leto 2021 posodobljeni finančni podatki še niso bili na voljo.

(65)

Komisija je glede na navedeno zainteresirane strani v drugem obvestilu obvestila, da namerava v skladu s členom 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe uporabiti Brazilijo kot primerno reprezentativno državo in družbo KHS Industria de Maquinas LTDA, da bi pridobila neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti za izračun normalne vrednosti. Zainteresirane strani so bile pozvane, naj predložijo pripombe o primernosti Brazilije kot reprezentativne države in družbe KHS Industria de Maquinas LTDA kot proizvajalca v reprezentativni državi.

(66)

V zvezi z drugim obvestilom sta pripombe predložila oba vzorčena proizvajalca izvoznika, ki sta trdila naslednje:

(67)

Strani sta torej trdili, da je zanesljivost tržnih podatkov v Braziliji za določitev neizkrivljene tržne vrednosti navedenih proizvodnih dejavnikov vprašljiva.

(68)

Vzorčena proizvajalca izvoznika sta kot primerno reprezentativno državo predlagala Malezijo, v kateri sicer ni proizvajalcev sodčkov, vendar ima podobno stopnjo gospodarskega razvoja kot Kitajska.

(69)

Ker Malezija ne proizvaja sodčkov, kar so priznale tudi same zainteresirane strani, je ni bilo mogoče obravnavati kot potencialne reprezentativne države.

(70)

Komisija je nadalje pregledala dokaze (35) o morebitnem izkrivljanju trga ploščatih valjanih izdelkov iz nerjavnega jekla (HS 721933) v Braziliji. Obstoj tržnih protidampinških dajatev za ploščate valjane izdelke iz nerjavnega jekla s poreklom iz Kitajske ni pomemben, saj se uvoz iz Kitajske pri določanju referenčne cene surovine ne upošteva. Zdi se, da izvozne kvote za ploščate valjane izdelke iz nerjavnega jekla iz Združenih držav ne omejujejo uvoza iz Združenih držav, saj so Združene države še vedno tretja največja izvoznica tega izdelka v Brazilijo (za Kitajsko in Indonezijo). Poleg tega je cena uvoza ploščatih valjanih izdelkov iz nerjavnega jekla v Brazilijo iz Združenih držav (16,3 EUR/kg ploščatih valjanih izdelkov iz nerjavnega jekla) nekoliko višja od cene uvoza iz desetih največjih držav uvoznic brez Kitajske (14,5 EUR/kg). Glede na ta dejstva je Komisija zavrnila argument, da je brazilski trg ploščatih valjanih izdelkov iz nerjavnega jekla (HS 721933) izkrivljen zaradi protidampinških dajatev za Kitajsko in izvoznih kvot za Združene države.

(71)

Komisija je v zvezi z ravnjo uvozne tarife za tri glavne surovine ugotovila, da se pri neizkrivljenih vrednostih, uporabljenih za izračun normalne vrednosti, uvozne dajatve upoštevajo, saj predstavljajo približek cene na domačem trgu možnih reprezentativnih držav. Abstraktna primerjava posameznih ravni uvoznih dajatev za surovine zato načeloma ni ustrezen dejavnik za primerjavo primernosti reprezentativnih držav. V vsakem primeru je Komisija ugotovila, da je raven uvoznih dajatev le eden od elementov za oceno, ali je določen trg odprt ali zaščiten, in da zadevna stran ni predložila nobenih drugih konkretnih dokazov o tem, kakšen je brazilski trg zadevnih surovin. Komisija je zato ta argument zavrnila.

(72)

V zvezi z uvozom glavnih surovin iz Kitajske je Komisija primerjala tudi Brazilijo in Rusijo, potencialni reprezentativni državi, v katerih je bila proizvodnja sodčkov potrjena. Analiza podatkov o uvozu je pokazala, da je bil obseg uvoza glavnega proizvodnega dejavnika, kolobarjev iz nerjavnega jekla (HS721933), ki predstavljajo več kot 50 % stroškov proizvodnje sodčkov, iz Kitajske v Rusijo večji od obsega njihovega uvoza iz Kitajske v Brazilijo (v Rusijo je bilo iz Kitajske uvoženih 60 % kolobarjev, v Brazilijo pa precej manj, in sicer 37 %). Poleg tega je bil tudi obseg uvoza reducirnikov, ki predstavljajo več kot 20 % stroškov proizvodnje sodčkov, iz Kitajske v Rusijo večji od obsega uvoza v Brazilijo (68 % oziroma 50 %). Glede na delež teh dveh glavnih surovin (kolobarjev iz nerjavnega jekla in reducirnikov) v stroških proizvodnje sodčkov bi bila že zaradi navedenih razlik v obsegu uvoza iz Kitajske kakovost podatkov za določitev neizkrivljenih vrednostih v Rusiji nižja kot v Braziliji. Rusija se zato ni štela za primerno reprezentativno državo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe.

(73)

Komisija je pregledala tudi dokaze o družbi KHS Industria de Maquinas LTDA iz Brazilije in potrdila, da je družba specializirana za inženiring in proizvodnjo polnilne tehnologije in sistema za pretakanje piva v sodčke, za ponovno polnjenje oziroma pomožne opreme, ne pa za proizvodnjo sodčkov. Družbe zato ni bilo več mogoče šteti za proizvajalca sodčkov.

(74)

Komisija je v prvem obvestilu opredelila še dva druga proizvajalca sodčkov, vendar ustreznih finančnih podatkov o teh drugih dveh proizvajalcih sodčkov v Braziliji ni našla. Ker ustrezna referenčna vrednost za določitev razumnih PSA-stroškov in dobička v zvezi z izdelkom v preiskavi v Braziliji, tj. edini preostali reprezentativni državi, v kateri sta bili proizvodnja sodčkov in s tem razpoložljivost glavnih surovin potrjeni, ni bila na voljo, je Komisija začasno sklenila, da bi bili lahko v teh okoliščinah primerni podatki družb iz sektorja, ki proizvaja podoben izdelek. Zato je poiskala podatke o proizvajalcih izdelkov, ki so podobni sodčkom v smislu uporabljene surovine, oblike in namena končnega izdelka. Iskanje je temeljilo na oznakah NACE (36). V podatkovni zbirki Orbis (37) so bili na voljo podatki petih družb z oznako NACE 25.92 (lahka kovinska embalaža), ki proizvajajo kovinske pločevinke, embalažne izdelke in posode za živilsko industrijo, ki jih je mogoče obravnavati kot podobne sodčkom v smislu uporabljene surovine, oblike in namena končnega izdelka. Poleg tega sta bila v podatkovni zbirki Orbis tudi oba vzorčena proizvajalca izvoznika na Kitajskem registrirana pod isto oznako NACE 25.92 kot proizvajalca kovinskih pločevink, embalažnih izdelkov in posod za živilsko industrijo. Od teh petih proizvajalcev kovinskih pločevink, embalažnih izdelkov in posod v Braziliji je imel finančne podatke za obdobje preiskave le eden, in sicer družba Metalurgica Mococa SA (38).

(75)

Komisija se je na podlagi analize razpoložljivih podatkov odločila, da bo v začasni fazi preiskave kot primerno reprezentativno državo izbrala Brazilijo in za konstruirano normalno vrednost v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe uporabila finančne podatke ene družbe, tj. družbe Metalurgica Mococa SA.

(76)

Ker je bilo na podlagi vseh navedenih elementov ugotovljeno, da je Brazilija edina razpoložljiva primerna reprezentativna država, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu z zadnjim stavkom člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe.

(77)

Glede na zgornjo analizo je Brazilija izpolnila merila iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe in se lahko šteje za primerno reprezentativno državo.

(78)

Komisija je v prvem obvestilu navedla proizvodne dejavnike, kot so materiali, energija in delo, ki jih proizvajalci izvozniki uporabljajo pri proizvodnji izdelka v preiskavi, ter zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe in javno dostopne informacije o neizkrivljenih vrednostih za vsak proizvodni dejavnik, omenjen v navedenem obvestilu.

(79)

Komisija je nato v drugem obvestilu navedla, da bo za računsko določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe uporabila podatkovno zbirko Global Trade Atlas (v nadaljnjem besedilu: podatkovna zbirka GTA), da bi opredelila neizkrivljene stroške večine proizvodnih dejavnikov, zlasti surovin. Komisija je navedla tudi, da bo za določitev neizkrivljenih stroškov dela uporabila podatke Mednarodne organizacije dela (39), za električno energijo pa raziskave s spletišča Global Electricity Prices (40).

(80)

Komisija je v drugem obvestilu zainteresirane strani obvestila tudi, da so bili zaradi zanemarljivega deleža nekaterih surovin v skupnih proizvodnih stroških vzorčenih proizvajalcev izvoznikov zadevne zanemarljive postavke uvrščene v kategorijo „potrošno blago“. Izračunala je odstotek potrošnega blaga pri skupnih stroških surovin in ga uporabila za ponovni izračun stroškov surovin ob uporabi določenih neizkrivljenih referenčnih vrednosti v primerni reprezentativni državi.

(81)

Ob upoštevanju vseh informacij, ki so jih predložile zainteresirane strani in ki so bile zbrane med navzkrižnimi preverjanji na daljavo, so bili za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in njihovi viri:

Preglednica 1

Dejavniki pri proizvodnji sodčkov

(82)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, kot so dostavljene do vrat proizvajalca iz reprezentativne države, kot osnovo uporabila tehtano povprečje uvozne cene za reprezentativno državo, kot je navedena v GTA, ter ji prištela uvozne dajatve in stroške prevoza. Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtano povprečje cen na enoto uvoza iz vseh tretjih držav, razen Kitajske in držav, ki niso članice STO, navedenih v Prilogi I k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (41). Komisija se je odločila, da izključi uvoz iz Kitajske v reprezentativno državo, saj je v uvodni izjavi 58 ugotovila, da uporaba domačih cen in stroškov na Kitajskem zaradi znatnega izkrivljanja v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe ni ustrezna. Ker ni dokazov, da ista izkrivljanja ne vplivajo enako na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da ista izkrivljanja vplivajo na izvozne cene. Po izključitvi uvoza iz Kitajske in držav z netržnim gospodarstvom v reprezentativno državo je Komisija ugotovila, da je uvoz glavnih surovin iz drugih tretjih držav ostal reprezentativen.

(83)

Po drugi opombi sta vzorčena proizvajalca izvoznika trdila, da je prava oznaka HS za reducirnike, ki bi jo bilo treba uporabiti za določitev neizkrivljene vrednosti te surovine, HS848180 in ne HS848190. Proizvajalca izvoznika sta trdila, da se pod oznako HS848180 uvrščajo pipe, ventili in podobne naprave za cevovode, kotle, rezervoarje, velike posode in podobno, medtem ko se oznaka HS848190 nanaša na njihove dele. Vzorčena izvoznika sta trdila, da je reducirnik sam po sebi vrsta ventila in ne njegov del. Ker je merska enota za to oznako v brazilski nomenklaturi kos/izdelek, ustrezno odraža način nabave tega materiala in oblikovanja njegove cene. Poleg tega to oznako uporabljajo tudi dobavitelji reducirnikov pri izvozu iz EU. Pravilna oznaka za reducirnike je torej HS848180.

(84)

Komisija je pojasnila, da tarifna številka HS 8481 med drugim vključuje tudi „plinske enote za točenje piva za točilne pulte, ki so v bistvu sestavljene iz ene ali več ročnih pip, ki delujejo na podlagi tlaka ogljikovega dioksida, napeljanega v sodčke s pivom“. Reducirnik sodčka je namenjen ohranjanju plina (ogljikovega dioksida) pod tlakom v sodčku in točenju karbonizirane tekočine z zagotavljanjem kondicioniranega pretoka. To funkcijo opravlja predvsem mehanizem, ki je vgrajen v ohišje sodčka in vključuje ventil (ali dva ventila, odvisno od modela). Reducirnik se lahko torej obravnava kot del plinskih enot za točenje piva, ki se uvrščajo pod tarifno številko HS 8481, zato bi ga bilo treba uvrstiti pod oznako KN848190. Poleg tega je eden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov predložil svojo dokumentacijo o uvozu reducirnikov, v kateri je uvoz reducirnikov naveden pod oznako HS848190. Na splošno je polovica sodelujočih proizvajalcev izvoznikov navedla, da je treba za reducirnike uporabiti oznako HS848190. Trditev strani, da je treba uporabiti oznako HS848180, je bila zato zavrnjena.

(85)

Podatki o uvozu reducirnikov v Brazilijo so bili uvrščeni pod dve ustrezni razširjeni oznaki: 84819010 (deli aerosolnih ventilov, kopalniških naprav itd.) in 84819090 (deli pip, drugih kanalizacijskih naprav itd.). Izbrana je bila oznaka 84819090, saj reducirniki niso deli aerosolnih ventilov.

(86)

Dejanski stroški več proizvodnih dejavnikov, ki so jih imeli sodelujoči proizvajalci izvozniki, so posamezno predstavljali zanemarljiv delež skupnih stroškov surovin v obdobju preiskave. Ker vrednost, ki je bila zanje uporabljena, ni bistveno vplivala na izračun stopnje dampinga ne glede na uporabljeni vir, se je Komisija odločila, da bo te stroške vključila med potrošno blago, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 80.

(87)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, kot je določeno v členu 2(6a)(a), prva alinea, osnovne uredbe, uporabila ustrezne uvozne dajatve reprezentativne države.

(88)

Komisija je stroške prevoza sodelujočega proizvajalca izvoznika za dobavo surovin izrazila kot odstotek dejanskih stroškov teh surovin in nato enak odstotek uporabila za neizkrivljene stroške istih surovin, da bi dobila neizkrivljene stroške prevoza. Menila je, da bi se v okviru te preiskave razmerje med surovino proizvajalca izvoznika in sporočenimi stroški prevoza lahko smiselno uporabilo kot kazalnik za oceno neizkrivljenih stroškov prevoza surovin, ko so dostavljene pred tovarno.

(89)

Komisija je za določitev plač v Braziliji uporabila statistične podatke MOD (42). Statistični podatki MOD zagotavljajo informacije o mesečnih plačah delavcev v proizvodnem sektorju in povprečne opravljene tedenske ure (43) v Braziliji v letu 2021. Mesečni plači so bili dodani dodatni stroški delodajalca, povezani z delom, na podlagi javno dostopnih virov (44).

(90)

Komisija med navzkrižnim preverjanjem na daljavo pri enem od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov ni našla evidence dejanskih ur dela, temveč le evidence standardnih ur dela. Proizvajalec izvoznik je navedel, da dejanski delovni čas v povprečju vključuje še 10 minut pred izmeno/delovnim dnem in 10 min po izmeni/delovnem dnevu za prihod v proizvodnje obrate in odhod iz njih. Komisija je zato standardne delovne ure tega vzorčenega proizvajalca izvoznika povečala za 20 minut na izmeno/dan.

(91)

Komisija je v drugem obvestilu navedla, da bo za določitev referenčne vrednosti električne energije uporabila raziskave s spletišča Global Electricity Prices (45). Vzorčena proizvajalca izvoznika sta trdila, da bi morala Komisija uporabiti podatke družbe EDP Brasil (46), glavnega dobavitelja električne energije na lokalnem trgu v Braziliji, ob upoštevanju različnih tarif za obdobja konic in obdobja izven konic ter ustreznih cen, ki se zaračunavajo industrijskim odjemalcem, saj ti podatki predstavljajo zanesljiv vir za določitev referenčne vrednosti električne energije.

(92)

Brazilsko ministrstvo za rudarstvo in energijo (Ministério de Minas e Energia) vsako leto objavi poročilo o sektorju energije v Braziliji (47). Poročilo za leto 2021 vključuje povprečno tarifo za električno energijo (48) vseh glavnih dobaviteljev električne energije, ki se v Braziliji uporablja za industrijske odjemalce (49). Komisija je menila, da je to najzanesljivejši vir za določitev referenčne vrednosti električne energije, saj v nasprotju z virom podatkov, ki sta ga predlagala proizvajalca izvoznika in se je nanašal samo na enega dobavitelja, vključuje povprečne tarife vseh glavnih dobaviteljev električne energije v Braziliji. Komisija je zato uporabila povprečno tarifo za električno energijo za industrijske odjemalce, objavljeno v poročilu brazilskega ministrstva za rudarstvo in energijo za leto 2021.

(93)

V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Poleg tega je treba določiti vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike.

(94)

Režijski stroški proizvodnje, ki so jih imeli sodelujoči proizvajalci izvozniki, so bili izraženi kot delež stroškov proizvodnje, ki so jih dejansko imeli proizvajalci izvozniki. Ta delež je bil uporabljen pri neizkrivljenih stroških proizvodnje.

(95)

Komisija je za določitev neizkrivljenega in razumnega zneska PSA-stroškov in dobička uporabila finančne podatke družbe Metalurgica Mococa SA za leto 2021, pridobljene iz podatkovne zbirke Orbis.

(96)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe računsko določila normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(97)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene proizvodne stroške. Za dejansko porabo posameznih proizvodnih dejavnikov vsakega sodelujočega proizvajalca izvoznika je uporabila neizkrivljene stroške na enoto. Te stopnje porabe, ki so jih zagotovili proizvajalci izvozniki, so bile predmet navzkrižnega preverjanja. Komisija je faktorje uporabe pomnožila z neizkrivljenimi stroški na enoto, ugotovljenimi v reprezentativni državi, kot je opisano v uvodnih izjavah 82 do 88.

(98)

Po določitvi neizkrivljenih stroškov proizvodnje je Komisija uporabila režijske stroške proizvodnje, kot so navedeni v uvodni izjavi 94.

(99)

Komisija je k stroškom proizvodnje, določenim, kot je opisano v prejšnji uvodni izjavi, dodala PSA-stroške ter dobiček brazilske družbe Metalurgica Mococa SA. PSA-stroški, ki so bili izraženi kot delež stroškov prodanega blaga in uporabljeni za neizkrivljene stroške proizvodnje, so znašali 8,5 %. Dobiček, izražen kot odstotek stroškov prodanega blaga in uporabljen za neizkrivljene stroške proizvodnje, je znašal 24,4 %.

(100)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe normalno vrednost konstruirala glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(101)

En vzorčeni proizvajalec izvoznik je izdelke izvažal v Unijo neposredno neodvisnim strankam. Drugi je izdelke izvažal neposredno neodvisnim strankam ali prek nepovezane trgovske družbe iz Hongkonga. V tem primeru je proizvajalec izvoznik blago poslal neposredno neodvisni stranki v Uniji, račun pa je bil izdan trgovski družbi v Hongkongu.

(102)

Za zadevni izdelek, ki se je izvažal neposredno neodvisnim strankam v Uniji, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe cena, ki se je dejansko plačala ali se plačuje za zadevni izdelek, ko se ta izvozi v Unijo.

(103)

V zvezi z izvozom, ki je potekal prek nepovezane trgovske družbe iz Hongkonga, je bila izvozna cena določena na podlagi cene, po kateri je bil izvoženi izdelek prvič prodan navedeni trgovski družbi. Čeprav je imela Komisija dokaze (odpremnice itd.), da je bilo blago od proizvajalca izvoznika poslano neposredno neodvisni stranki v Uniji, prodajne cene za končnega kupca ni bilo mogoče določiti. Komisija se je obrnila na trgovsko družbo iz Hongkonga, vendar se ta ni odzvala. V preiskavi ni sodeloval niti evropski končni uporabnik, ki je kupil zadevne sodčke. Prodajna cena za končnega kupca v Uniji v začasni fazi preiskave zato ni bila na voljo.

(104)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na podlagi franko tovarna na vrsto izdelka.

(105)

Kadar je Komisija to lahko upravičila s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Prilagoditve so bile izvedene v zvezi s stroški prevoza in zavarovanja, manipulativnimi stroški, stroški natovarjanja, carino, stroški kredita ter bančnimi stroški.

(106)

Komisija je za vzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(107)

Na podlagi tega so začasne tehtane povprečne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(108)

Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso vključeni v vzorec, je Komisija tehtano povprečno stopnjo dampinga izračunala v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe. Zato je bila ta določena na podlagi stopenj, ugotovljenih za vzorčena proizvajalca izvoznika, pri čemer se niso upoštevale stopnje proizvajalcev izvoznikov z nično stopnjo dampinga in stopnjo de minimis ter stopnje, ugotovljene v okoliščinah iz člena 18 osnovne uredbe.

(109)

Začasna stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki niso vključeni v vzorec, tako znaša 72,1 %.

(110)

Za vse druge proizvajalce izvoznike na Kitajskem je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov.

(111)

Komisija je menila, da je bila raven sodelovanja v tem primeru nizka, saj so sodelujoči proizvajalci izvozniki v obdobju preiskave predstavljali le približno 32 % ocenjenega skupnega obsega uvoza iz Kitajske. Zato je presodila, da je treba za vse druge proizvajalce izvoznike na Kitajskem določiti stopnjo dampinga na podlagi reprezentativne vrste izdelka vzorčenih proizvajalcev izvoznikov z najvišjo stopnjo. Stopnja dampinga na ravni države, ki se uporablja za vse druge nesodelujoče proizvajalce izvoznike, je bila torej določena na ravni 91,0 %.

(112)

Začasni stopnji dampinga, izraženi kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, sta naslednji:

(113)

V skladu z informacijami, ki so na voljo Komisiji, je podobni izdelek v obdobju preiskave v Uniji izdelovalo osem proizvajalcev. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(114)

Celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave je bila določena na približno 1 926 200 sodčkov. Komisija je to količino določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij v zvezi z industrijo Unije, kot je izpolnjen makroekonomski vprašalnik, ki ga je predložil pritožnik. Kot je navedeno v uvodni izjavi 7, so trije vzorčeni proizvajalci Unije predstavljali približno 73 % ocenjene celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(115)

Potrošnja Unije se je gibala, kot je navedeno spodaj:

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v kosih)

(116)

Komisija je potrošnjo sodčkov Unije določila na podlagi celotne prodaje industrije Unije v Uniji, ki ji je prištela celoten obseg uvoza iz Kitajske. Metodologija za določitev uvoza iz Kitajske je podrobno razložena v oddelku 4.3.1 v nadaljevanju. Uvoz iz drugih tretjih držav v Unijo ni bil upoštevan, saj je bil zanemarljiv (glej uvodno izjavo 119).

(117)

Podatki o prodaji industrije Unije na trgu Unije so bili pridobljeni iz vprašalnika, ki ga je izpolnil pritožnik, pri čemer so bili ti podatki navzkrižno preverjeni z informacijami, ki so jih v izpolnjenih vprašalnikih predložili vzorčeni proizvajalci Unije.

(118)

Zadevni izdelek se v Unijo uvaža pod dvema oznakama KN (ex 7310 10 00 in ex 7310 29 90) v skladu s prostornino sodčka. Sodčki s prostornino od >=50 do <=300 litrov se uvrščajo pod oznako KN 7310 10 00, sodčki s prostornino, manjšo od 50 litrov, pa pod oznako KN 7310 29 90. Ti dve oznaki KN poleg izdelka v preiskavi vključujeta tudi številne druge izdelke (npr. pločevinke, pločevinaste škatle, napajalnike za živino, vedra, gasilne aparate, kanistre, posode in rezervoarje za različne namene, steklenice za vodo, jeklene sode itd.), zato obsega uvoza ni bilo mogoče določiti samo na podlagi oznak KN.

(119)

Kar zadeva uvoz iz drugih tretjih držav, je pritožnik navedel, da sodčke na trg Unije dobavljajo večinoma proizvajalci Unije in izvozniki iz Kitajske. Komisija je pri pregledu podatkov o dobaviteljih, ki so jih predložili trije glavni uporabniki (glej uvodno izjavo 130 v nadaljevanju), ugotovila, da na trgu ni drugih dobaviteljev. Zato je sklenila, da je morebitni uvoz v Unijo iz drugih tretjih držav zanemarljiv in da nima znatnega vpliva na potrošnjo Unije.

(120)

V obravnavanem obdobju se je potrošnja Unije zmanjšala za 66 %. Po začetnem 27-odstotnem upadu v letu 2019 je leta 2020 in v obdobju preiskave (2021) sledil še izrazitejši upad. Ta upad sovpada z letoma, ko je bila Unija najbolj prizadeta zaradi pandemije COVID-19, pripisati pa ga je mogoče omejitvam gibanja, tj. ukrepom, ki so jih vlade po vsej Uniji uvedle v boju proti pandemiji COVID-19.

(121)

Ukrepi v zvezi s pandemijo COVID-19 so prizadeli zlasti hotele, restavracije in kavarne (v nadaljnjem besedilu: sektor gostinstva). Sektor gostinstva kupuje pivo in druge pijače od uporabnikov, ki so najpogosteje pivovarne. Pivo se dostavlja v sodčkih, pritrjenih na naprave za točenje, prek katerih se pijača nato nalije v kozarce in postreže strankam sektorja gostinstva.

(122)

V letu 2020 in obdobju preiskave je morala velika večina izvajalcev v sektorju gostinstva v Uniji v skladu z vladnimi ukrepi, uvedenimi za zajezitev širjenja pandemije COVID-19, bodisi skrajšati delovni čas in/ali omejiti svoje zmogljivosti bodisi ostati popolnoma zaprtih za daljša obdobja. Ta upad dejavnosti v sektorju gostinstva in posledično zmanjšanje povpraševanja po točenem pivu sta seveda pomenila tudi zmanjšanje povpraševanja uporabnikov po sodčkih, v katerih pivo zagotavljajo strankam sektorja gostinstva.

(123)

Pritožnik je v pritožbi predstavil metodologijo za določanje obsega uvoza iz zadevne države. Ta metodologija je temeljila na pritožnikovem poznavanju trga, v skladu z njo pa je bilo ocenjeno znatno povečanje uvoza v Unijo v obravnavanem obdobju, in sicer za 188 %, kot je razvidno iz preglednice 3 v nadaljevanju.

Preglednica 3

Prodaja kitajskih sodčkov v Unijo – ocene pritožnika (v enotah)

(124)

Kot je pojasnjeno v odstavkih 193 do 203 pritožbe, navedeno metodologijo sestavljajo trije glavni elementi. Prvič, pritožnik je seštel količine sodčkov, zahtevane v vseh postopkih za zbiranje ponudb (v pritožbi imenovanih „razpisi“), ki jih je organiziralo pet glavnih uporabnikov, tj. velikih pivovarskih skupin na trgu Unije: AB InBev, Asahi CEE, Carlsberg, Heineken in Molson Coors (v nadaljnjem besedilu: glavni uporabniki). Drugič, pritožnik je odštel lastno prodajo, opravljeno v skladu s ponudbami, ki jih je predložil v okviru navedenih razpisov, pri čemer je predpostavljal, da so za preostale količine celotnega sklopa v okviru posameznega razpisa bili izbrani proizvajalci iz Kitajske in ti so jih tudi dobavili. Nazadnje je pritožnik na podlagi svojega poznavanja trga ocenil in prištel količine, ki so jih uvozili uvozniki/prodajalci.

(125)

Preiskava je pokazala, da količine sodčkov, ki so jih glavni uporabniki dejansko kupili prek razpisov, redko ustrezajo količinam, ki so bile prvotno zahtevane v okviru zadevnega razpisa. Deleži se med razpisi in glavnimi uporabniki sicer razlikujejo, v povprečju pa so glavni uporabniki v obravnavanem obdobju kupili manj kot 60 % količin, ki so bile prvotno zahtevane v okviru razpisov. To je posledica posebnega načina delovanja tega trga, ki je povezan zlasti z razpisnimi pogoji in ukrepi uporabnikov po razpisih, kot je pojasnjeno v oddelku 5.1 v nadaljevanju, pri čemer uporabniki niso bili pogodbeno zavezani k nakupu dejansko ponujenih količin.

(126)

Komisija je torej želela preveriti, ali je bila ocena obsega uvoza zadevnega izdelka v Unijo, ki jo je podal pritožnik, točna, in v primeru, da ni bila, natančneje oceniti obseg uvoza. V ta namen je od carinskih organov šestih držav članic EU z največjim obsegom uvoza izdelkov z navedenima oznakama KN v obravnavanem obdobju, bodisi iz Kitajske bodisi z vsega sveta, zahtevala podatke o vseh pošiljkah z zadevnima oznakama KN; te države so Belgija, Češka, Francija, Nemčija, Nizozemska in Poljska. Belgija, Francija, Nemčija in Nizozemska so bile med prvimi petimi državami z največjim obsegom uvoza v obeh kategorijah, medtem ko je bila Poljska med prvimi petimi državami članicami z največjim obsegom uvoza iz Kitajske, Češka pa z največjim obsegom uvoza iz preostalega sveta. Teh šest držav članic je v obravnavanem obdobju skupaj predstavljalo 73 % uvoza EU iz Kitajske in 66 % svetovnega uvoza.

(127)

Komisija je analizirala prejete podatke in na podlagi opisa posameznih pošiljk ocenila spodnjo in zgornjo vrednost količin, ki bi se lahko razumno obravnavale kot obseg uvoza zadevnega izdelka v navedenih šest držav članic. Pošiljke, ki so bile opisane kot „(pivski) sodčki“, so se upoštevale pri določanju spodnje vrednosti, pošiljke, katerih opis je bil skladen z značilnostmi sodčkov, pa pri določanju zgornje vrednosti. Pri tem se pošiljke, ki so bile opisane drugače, na primer kot napajalniki, vedra, plinski rezervoarji, kotli, pločevinke, pločevinaste škatle itd., ali ki niso bile skladne z značilnostmi sodčkov, niso upoštevale. V večini primerov carinski organi niso evidentirali enot (števila sodčkov) v posamezni pošiljki, temveč le težo take pošiljke. V teh primerih je Komisija pri izračunu števila sodčkov uporabila pretvorbeno razmerje, v skladu s katerim sodček tehta 10 kg (50). Tako dobljeni zgornja in spodnja vrednost za posamezno leto sta bili nato prilagojeni s količnikom 0,73, tj. deležem, ki ga šest držav članic predstavlja v celotnem uvozu izdelkov z navedenima oznakama KN iz Kitajske v Unijo, da bi se izračunal celoten obseg uvoza sodčkov iz Kitajske v Unijo. Rezultati te analize so prikazani v preglednici 4 v nadaljevanju.

Preglednica 4

Obseg uvoza v Unijo na podlagi podrobnih carinskih podatkov

(128)

Zgornje vrednosti so potrdile, da metodologija, uporabljena v pritožbi, ni bila najprimernejša za količinsko opredelitev uvoza zadevnega izdelka v Unijo.

(129)

Poleg tega se je Komisija obrnila na preostale štiri nevzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike in zahtevala njihove podatke o prodaji v celotnem obravnavanem obdobju. Vsi so predložili zahtevane nepreverjene podatke, ki so bili združeni s preverjenimi prodajnimi količinami, ki sta jih v izpolnjenih vprašalnikih navedla vzorčena proizvajalca izvoznika, rezultat pa so uvozne količine, navedene v preglednici 5 v nadaljevanju.

Preglednica 5

Skupna izvozna količina, ki so jo navedli vzorčena proizvajalca izvoznika in nevzorčeni sodelujoči proizvajalci izvozniki

(130)

Komisija je zaradi razhajanj med razpoložljivimi podatki 2. septembra 2022 objavila obvestilo k spisu, v katerem je navedla izračunane količine uvoza iz preglednic 4 in 5 ter različni metodologiji, na katerih temeljijo, in zainteresirane strani pozvala k predložitvi pripomb. Komisija se je v poskusu potrditve vrednosti iz preglednice 5, ki so jih zagotovili proizvajalci izvozniki, kljub začetnemu nesodelovanju obrnila tudi na glavne uporabnike in zahtevala podatke o njihovih dobaviteljih in obsegu nakupov. Zahtevane podatke so predložili le trije od petih glavnih uporabnikov (glej uvodno izjavo 136 v nadaljevanju). Odzval se je le pritožnik, ki je pripombe predložil 12. septembra 2022.

(131)

Pritožnikova prva trditev je bila, da v oceni obsega uvoza iz preglednice 4, ki temelji na analizi carinskih podatkov, še vedno manjka delež uvoza iz Kitajske. Pritožnik se je na primer skliceval na dejstvo, da manjkajo statistični podatki o uvozu, pomembnem v zvezi s potrošnjo piva in sodčkov, v druge države članice, kot sta Romunija in Španija, zaradi česar so bile skupne vrednosti prenizke.

(132)

Drugič, pritožnik je trdil, da vrednosti iz preglednice 5, ki so jih sporočili sodelujoči proizvajalci izvozniki, zaradi slabega sodelovanja proizvajalcev izvoznikov ne prikazujejo celotnega obsega uvoza v Unijo v obravnavanem obdobju. V svojih pripombah je trdil, da je sodelovalo le 28 % proizvajalcev izvoznikov.

(133)

Tretjič, pritožnik je trdil, da informacije o potrošnji, ki so jih pridobili trije glavni uporabniki, kažejo le delno sliko potrošnje sodčkov v Uniji, ker male in srednje pivovarne niso bile upoštevane ter ker je raven sodelovanja uporabnikov nizka.

(134)

Komisija je vse te pritožnikove pripombe skrbno proučila. V zvezi s prvo trditvijo kljub temu, da so bili statistični podatki o uvozu šestih držav članic z namenom določitve obsega preostalega uvoza iz drugih držav članic prilagojeni s količnikom 0,73, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 127, v tej fazi ni mogoče izključiti, da je bil dejanski obseg uvoza v druge države članice, kot sta Romunija in Španija, ocenjen prenizko.

(135)

V zvezi z drugo trditvijo je v skladu s pojasnilom iz uvodne izjave 111 preiskava začasno pokazala, da je raven sodelovanja nizka in da sodelujoči proizvajalci izvozniki v obdobju preiskave predstavljajo 32 % uvoza sodčkov iz Kitajske. Zato v tej fazi preiskave ni mogoče izključiti, da poleg sodelujočih izvoznikov obstajajo tudi drugi proizvajalci izvozniki ali izvozniki na Kitajskem, ki so v obravnavanem obdobju prodajali blago v Unijo.

(136)

V zvezi s tretjo trditvijo in zelo nizko ravnjo sodelovanja uporabnikov je Komisija ugotovila, da so od petih glavnih uporabnikov, ki predstavljajo približno 50 % trga uporabnikov, le trije (AB InBev, Asahi in Molson Coors) predložili zahtevane podatke. Poleg tega je le eden od teh treh uporabnikov (AB InBev) sodčke kupoval od kitajskih dobaviteljev. Poleg tega, kot je navedeno tudi v oddelku 5.1 v nadaljevanju, predstavniki preostalih 50 % trga uporabnikov, ki so predvsem manjše pivovarne, v preiskavi niso sodelovali.

(137)

Komisija je glede na te pripombe in premisleke ugotovila tudi, da so kupljene količine, ki jih je sporočil edini sodelujoči uporabnik, ki sodčke kupuje iz Kitajske, precej nižje od obsega prodaje Unije, ki so ga sporočili ustrezni proizvajalci izvozniki. Poleg tega je menila, da obstajajo tudi drugi proizvajalci izvozniki, ki v preiskavi niso sodelovali, in da vrednosti, ki so jih predložili nevzorčeni sodelujoči proizvajalci izvozniki, niso bile preverjene, saj navedeni proizvajalci niso bili vzorčeni.

(138)

Komisija je glede na vse te elemente, zlasti nasprotujoče si podatke, pridobljene od uporabnikov, in zelo nizko raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov in uporabnikov, katerih podatki o nakupih bi bili ključni za dvojno preverjanje količin, ki so jih sporočili sodelujoči proizvajalci izvozniki, začasno sklenila, da mora najprimernejša metodologija za količinsko opredelitev uvoza temeljiti na uradnih statističnih podatkih o uvozu iz preglednice 4. Poleg tega je v zvezi s pripombami industrije o tem, da bi bila tudi zgornja vrednost, ki temelji na statističnih podatkih, verjetno podcenjena, začasno sklenila, da so zgornje vrednosti, pridobljene iz statističnih podatkov, najprimernejše za izračun obsega uvoza v tej začasni fazi.

(139)

Komisija je naknadno proučila statistične podatke o uvozu sodčkov na ravni oznake TARIC, ki so od začetka te preiskave na voljo v podatkovni zbirki Surveillance, da bi pridobila dodatno zagotovilo o primernosti te metodologije in ugotovila, kolikšen delež predstavlja uvoz sodčkov v skupnem obsegu uvoza izdelkov pod zadevnima oznakama KN. Povprečni delež obsega uvoza izdelkov na ravni oznake TARIC (tj. uvoza sodčkov) v skupnem obsegu uvoza izdelkov z zadevnima oznakama KN v obdobju od 13. maja 2022 do 6. decembra 2022 je bil skladen s povprečnim deležem obsega uvoza sodčkov z zadevnima oznakama KN, ki ga je Komisija določila za obravnavano obdobje.

(140)

Komisija namerava ponovno vzpostaviti stik z glavnimi uvozniki, opredeljenimi v pritožbi, da bi dodatno preverila primernost te metodologije in nadalje izboljšala svojo oceno obsega uvoza v obravnavanem obdobju. Po začasni fazi bo poskušala tudi zbrati več informacij o malih pivovarnah.

(141)

Poleg tega namerava Komisija od sodelujočih vzorčenih in nevzorčenih proizvajalcev izvoznikov zbrati podatke za obdobje po začetku protidampinškega postopka, da bi jih uskladila z natančnejšimi uradnimi statističnimi podatki o uvozu, ki so na voljo za obdobje po začetku postopka. Preveriti namerava tudi podatke o uvozu nevzorčenih sodelujočih proizvajalcev ter od carinskih organov Romunije in Španije zahtevati podrobne carinske podatke o ustreznih oznakah KN, da bi dodatno izpopolnila podatke o dejanskem uvozu.

(142)

Kot je pojasnjeno v oddelku 4.3.1 zgoraj, je Komisija obseg uvoza določila na podlagi uradnih carinskih statističnih podatkov držav članic. Tržni delež uvoza je bil določen kot delež celotnega sporočenega uvoza iz Kitajske v celotni potrošnji Unije (opredeljeni v oddelku 4.2).

(143)

Uvoz iz zadevne države v Unijo se je gibal, kot sledi:

Preglednica 6

Obseg uvoza (v kosih) in tržni delež

(144)

Kot je razvidno iz zgornje preglednice, se je obseg uvoza iz Kitajske v obravnavanem obdobju zmanjšal za 39 %. To zmanjšanje obsega uvoza je bilo podobno splošnemu zmanjšanju potrošnje sodčkov v obravnavanem obdobju (glej preglednico 2 zgoraj), le da je bilo nekoliko manjše, v vsakem primeru pa manj izrazito od zmanjševanja obsega prodaje industrije Unije (glej preglednico 9 v nadaljevanju).

(145)

Ta zmanjšanja je treba razumeti ob upoštevanju prevladujočih razmer na trgu leta 2020 in v obdobju preiskave, tj. ob upoštevanju znatnega zmanjšanja povpraševanja po sodčkih med pandemijo COVID-19. Na tako omejenem trgu se je obseg uvoza sodčkov zmanjšal za bistveno manjši delež kot prodaja industrije Unije. Tržni delež uvoza iz Kitajske se je zaradi nižjih cen v obravnavanem obdobju stalno povečeval (v obravnavanem obdobju se je povečal za 79 %). V obdobju preiskave je bil kitajski tržni delež precejšen in je znašal 31 %.

(146)

Komisija je zaradi težav pri določanju cen na enoto na podlagi uradnih statističnih podatkov cene uvoza določila na podlagi podatkov, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci izvozniki. Nelojalno nižanje prodajnih cen uvoza je bilo ugotovljeno na podlagi izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije in kitajskih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov.

(147)

Povprečna cena uvoza iz zadevne države v Unijo se je gibala, kot sledi:

Preglednica 7

Uvozne cene (v EUR/kos)

(148)

Cene uvoza iz Kitajske so se v letih 2019 in 2020 znižale za 13 % oziroma 11 %, leta 2020, v obdobju preiskave pa so se ponovno začele zviševati in dosegle raven iz leta 2018.

(149)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:

(150)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako vrsto izdelka posebej in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Skoraj vsi izdelki proizvajalcev izvoznikov in industrije Unije so bili prodani neposredno končnim uporabnikom (tj. pivovarnam), zato so bili prodajni kanali in raven trgovine na obeh straneh enaki. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek teoretičnih prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. Za uvoz iz zadevne države na trg Unije je pokazal tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen med 11,9 % in 14 %.

(151)

Poleg nelojalnega nižanja prodajnih cen je bilo prisotno tudi znatno preprečevanje zvišanja cen v smislu člena 3(3) osnovne uredbe. Zaradi znatnega pritiska na cene, ki ga je povzročil dampinški uvoz kitajskih proizvajalcev izvoznikov po nizkih cenah, industrija Unije v celotnem obdobju preiskave ni mogla zvišati cen v skladu s spremembami proizvodnih stroškov in doseči razumne ravni dobička.

(152)

Kot je prikazano v preglednici 11 v nadaljevanju, se je povprečna prodajna cena EU v obravnavanem obdobju znižala za skoraj 10 %. Proizvodni stroški so se v istem obdobju zvišali za 16 %, zato je bila prodajna cena precej nižja od proizvodnih stroškov. Proizvodni stroški so se znatno zvišali zlasti leta 2020 in v obdobju preiskave, medtem ko je bilo treba ohranjati stabilno ceno zaradi cenovnega pritiska kitajskega izvoza. Nasprotno pa so bile ravni cen in posledični dobički na izvoznih trgih, na katere dampinški uvoz ni vplival ali na katerih so bili uvedeni ukrepi za ponovno vzpostavitev pravične trgovine, v povprečju za 22 % višji od prodajnih cen industrije Unije na trgu Unije (za 29 % v obdobju preiskave) (glej uvodno izjavo 196).

(153)

Te razmere so jasno vplivale na dobičkonosnost industrije Unije, kot je razvidno iz preglednice 14 v nadaljevanju. Dobičkonosnost, ki je bila v letu 2018 12-odstotna, se je v preostalem obdobju močno zmanjšala, zlasti leta 2020 in v obdobju preiskave.

(154)

Gibanje teh treh kazalnikov jasno kaže, da je bila industrija zaradi kitajskega dampinškega uvoza pod močnim cenovnim pritiskom, ki jo je prisilil v prodajo po zelo nizkih cenah, ki so bile nižje od proizvodnih stroškov. Podrobnosti o posebnostih razmer na trgu, zlasti v zvezi s cenovnim pritiskom, pod katerim je bila industrija Unije v postopku prodaje, so pojasnjene v oddelku 5.1. To je povzročilo jasno oviranje dviga cen industrije Unije.

(155)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je pregled učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključeval oceno vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(156)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 7, je bilo vzorčenje uporabljeno za ugotavljanje morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(157)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenega vprašalnika, ki ga je predložil pritožnik. Podatki so se nanašali na vse proizvajalce Unije. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Podatki so se nanašali na vzorčene proizvajalce Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(158)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(159)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(160)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 8

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(161)

V obravnavanem obdobju se je obseg proizvodnje zmanjšal za 62 %. Proizvodnja je tesno sledila razlikam v potrošnji: in sicer prvemu upadu povpraševanja v letu 2019 (za 23 %) in še izrazitejšemu upadu povpraševanja v letih 2020 in 2021 (izbruh pandemije COVID-19).

(162)

Proizvodna zmogljivost se je v obravnavanem obdobju rahlo povečala, in sicer za 4 %. To je posledica povečanja učinkovitosti postopkov in dodeljevanja osebja, ki jih je industrija Unije v obravnavanem obdobju izvajala v svojih proizvodnih linijah.

(163)

Oba zgoraj navedena trenda (zmanjšanje proizvodnje, povečanje zmogljivosti) sta povzročila znatno zmanjšanje izkoriščenosti zmogljivosti (–64 %). V obdobju preiskave je stopnja izkoriščenosti zmogljivosti dosegala zelo nizko raven (28 %).

(164)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala, kot sledi:

Preglednica 9

Obseg prodaje in tržni delež

(165)

Obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije se je v obravnavanem obdobju stalno zmanjševal (za 71 %), in sicer izraziteje kot razvoj potrošnje.

(166)

Tržni delež industrije Unije se je med letom 2018 in obdobjem preiskave s 83 % zmanjšal na 69 %, torej za 14 odstotnih točk, in sicer zaradi znatnega cenovnega pritiska kitajskega uvoza, pojasnjenega v oddelku 4.4.3.1 v nadaljevanju, katerega tržni delež se je v obravnavanem obdobju vztrajno povečeval.

(167)

Povpraševanje in proizvodnja sodčkov sta se v obravnavanem obdobju zmanjševala. Industrija Unije je zaradi zmanjševanja potrošnje izgubila precejšen obseg prodaje in tržni delež, omejen obseg prodaje pa je ohranila le z znižanjem prodajnih cen, kot je pojasnjeno v oddelku 4.4.3.1 v nadaljevanju.

(168)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 10

Zaposlenost in produktivnost

(169)

Zaposlenost v tem sektorju je sledila istemu gibanju kot proizvodnja in potrošnja na trgu Unije ter se je v obravnavanem obdobju močno zmanjšala, in sicer za 50 %. Glede na navedeno se je v razmerah, ko se je proizvodnja v obravnavanem obdobju zmanjšala za 62 %, zmanjšala tudi produktivnost. Kljub zmanjšanju zaposlenosti se je produktivnost v obravnavanem obdobju zmanjšala za 33 %, v obdobju preiskave pa se je le nekoliko povečala zaradi določenega povečanja učinkovitosti.

(170)

Vse stopnje dampinga so bile znatno višje od stopnje de minimis. Višina dejanskih stopenj dampinga je glede na cene uvoza iz zadevne države znatno vplivala na industrijo Unije.

(171)

To je prva protidampinška preiskava zadevnega izdelka. Zato ni bilo na voljo nobenih podatkov za oceno učinkov morebitnega preteklega dampinga.

(172)

Povprečne prodajne cene na enoto vzorčenih proizvajalcev Unije za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 11

Prodajne cene v Uniji

(173)

Prodajne cene so se med letoma 2018 in 2019 znižale za 2 %, v letu 2020 pa strmo znižale, tj. za 8 %, in v obdobju preiskave ostale na približno enaki ravni. Na splošno so se povprečne prodajne cene industrije Unije v obravnavanem obdobju znižale za 9 %.

(174)

V obravnavanem obdobju so se proizvodni stroški na enoto zvišali za 16 %. To je bilo povezano predvsem z zvišanje fiksnih stroškov, ki je sledilo zmanjšanju obsega proizvodnje. Da bi se temu zoperstavila, je industrija Unije v letih omejitev gibanja, uvedenih zaradi pandemije COVID-19, svoje fiksne stroške uspela znižati za več kot 20 %. Kljub temu je bil vpliv sorazmerno višjega deleža fiksnih stroškov v obdobju slabe izkoriščenosti zmogljivosti precejšen, saj se je delež teh stroškov v skupnih proizvodnih stroških med letom 2018 in obdobjem preiskave s 13 % povečal na 23 %. V obravnavanem obdobju je industrija Unije zmanjšala zaposlenost, kot je razvidno iz preglednice 10, in stroške dela zaradi odpuščanj med pandemijo COVID-19, kot je navedeno v oddelku 4.4.3.2.

(175)

Prodajne cene in proizvodni stroški so se gibali različno. Kot je pojasnjeno v oddelku 4.3.3 zgoraj in oddelku 5.1 v nadaljevanju, industrija Unije svojih cen ni mogla zvišati na vzdržno raven, da bi pokrila višje proizvodne stroške in slabo izkoriščenost zmogljivosti, saj je na pogajanje o cenah na trgu močno vplival dampinški uvoz po nizkih cenah iz Kitajske.

(176)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 12

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(177)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se leta 2019 znižali, v letu 2020 in v obdobju preiskave pa zvišali. Kot je razvidno iz preglednice 10, pa se je zaposlenost istočasno zmanjšala za 54 %.

(178)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi:

Preglednica 13

Zaloge

(179)

V obravnavanem obdobju so se zaloge zmanjšale za 58 %. To je bilo povezano z zmanjšanjem proizvodnje in prodaje. V obravnavanem obdobju so se zaloge, izražene kot delež celotne proizvodnje, povečale za 11 %, saj je morala industrija ohraniti določen obseg dejavnosti in zato proizvodnje ni mogla zmanjšati v skladu z zmanjšanjem prodaje. V vsakem primeru pa zaloge glede na to, da je večina proizvodnje temeljila na naročilih in specifikacijah strank, niso pomemben kazalnik škode.

(180)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 14

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(181)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od te prodaje.

(182)

V obravnavanem obdobju se je dobiček v letu 2019 zmanjšal za 58 %, v letu 2020 pa se je močno zmanjšal in se spremenil v izgube z dvomestno vrednostjo. Leta 2021 je delno okreval, vendar je bil še vedno negativen. Na splošno se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 173 %. Zaradi nenadnega upada povpraševanja, povezanega s pandemijo COVID-19, je močnejša konkurenca kitajskega izvoza po nizkih cenah, kot je pojasnjeno v oddelku 5.1 v nadaljevanju, prisilila industrijo Unije, da je v obdobju višanja proizvodnih stroškov, kot je pojasnjeno v oddelku 4.4.3.1, znižala svoje cene, kar je povzročilo znatne izgube.

(183)

Neto denarni tok pomeni sposobnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Gibanje neto denarnega toka se je razvijalo podobno kot dobičkonosnost: drastičnemu upadu v letih 2019 in 2020 je sledilo delno okrevanje v obdobju preiskave, vendar je gibanje ostalo negativno.

(184)

Donosnost naložb je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Razvijala se je podobno kot dobičkonosnost: v obravnavanem obdobju se je drastično zmanjšala, in sicer za 129 %, ter dosegla negativne vrednosti.

(185)

Zmanjšanje dobičkonosnosti, denarnega toka in donosnosti naložb je močno vplivalo na sposobnost vzorčenih proizvajalcev Unije za zbiranje kapitala.

(186)

Glavni makrokazalniki so v obravnavanem obdobju kazali negativen trend. obseg prodaje v Uniji se je zmanjšal za 71 %, proizvodnja za 62 %, zaposlenost pa za 50 %.

(187)

Podobno stanje kažejo tudi mikrokazalniki. Dobičkonosnost prodaje v Uniji se je z 12 % zmanjšala na –9 %, prodajne cene so se znižale za 9 %, denarni tok pa zmanjšal za 109 %, kar kaže na znatno poslabšanje.

(188)

Ob zmanjšani potrošnji zaradi pandemije COVID-19 so se proizvodni stroški industrije Unije zvišali za 16 %, cene uvoza iz Kitajske pa so od leta 2018 konstantno bistveno nižje od cen in stroškov industrije Unije.

(189)

Obseg uvoza kitajskih izvoznikov se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 39 %. Vendar je bilo zmanjšanje potrošnje veliko izrazitejše (66-odstotno). Posledično se je tržni delež kitajskega izvoza med letom 2018 in obdobjem preiskave s 17 % povečal na 31 %, tj. za 79 %, njegove cene pa so v celotnem obravnavanem obdobju znatno nelojalno znižale prodajne cene industrije Unije. Stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen je v obdobju preiskave v povprečju znašala 13,1 %, kot je navedeno v oddelku 4.3.3.

(190)

Kitajski dampinški uvoz po nizkih cenah je glede na stopnjo nelojalnega nižanja ciljnih cen, ki je znašala od 52,9 % do 58,8 %, povzročil tudi znatno oviranje dviga cen industrije Unije. Industrija Unije svojih cen ni mogla zvišati v skladu z zvišanjem proizvodnih stroškov in je bila zato prisiljena sprejeti ukrepe, škodljive za dobičkonosnost, da bi vsaj delno ohranila svoje prodajne količine.

(191)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(192)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe preučila, ali je dampinški uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je preučila tudi, ali bi lahko industriji Unije hkrati povzročali škodo tudi drugi znani dejavniki. Ta dejavnika sta pandemija COVID-19, ki je prizadela potrošnjo Unije, in izvoz industrije Unije. Zagotovila je, da morebitna škoda, ki so jo povzročili drugi dejavniki in ne dampinški uvoz iz zadevne države, ni bila pripisana dampinškemu uvozu.

(193)

Obseg uvoza iz Kitajske se je v obravnavanem obdobju med letoma 2018 in 2021 zmanjšal za 39 %, in sicer s 602 010 kosov na približno 370 107 kosov, vendar se je v istem obdobju njegov tržni delež povečal za 14 odstotnih točk in v obdobju preiskave dosegel 31 %, kar je povzročilo škodo industriji Unije, katere obseg prodaje se je v istem obdobju zmanjšal za 71 %.

(194)

Poleg tega je bil ta uvoz zagotovljen po cenah, ki so bile znatno nižje od cen industrije Unije v celotnem obravnavanem obdobju. Da bi industrija Unije ohranila minimalen obseg prodaje v obdobju zmanjševanja potrošnje in višanja proizvodnih stroškov, ni imela druge izbire, kot da je sledila nizkim cenam, ki so jih določili kitajski proizvajalci, kot je pojasnjeno v oddelku 4.4.3.1. To je povzročilo izrazito zmanjšanje dobičkonosnosti pri vseh vzorčenih proizvajalcih Unije, pri čemer se je dobiček (12 % leta 2018) pretvoril v velike izgube (–9 % leta 2021), ter posledično privedlo do poslabšanja drugih finančnih kazalnikov, kot sta donosnost naložb in denarni tok. Kot je pojasnjeno v oddelku 4.3.3, je bilo to oviranje dviga cen očitno posledica ravnanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ki so na trgu Unije ponujali sodčke po dampinških cenah.

(195)

Na bistveno manjšem trgu se je obseg prodaje industrije Unije med letom 2018 in obdobjem preiskave zmanjšal z 2,8 milijona sodčkov na 800 000 sodčkov. Če industrija Unije ne bi znižala svojih cen, bi lahko izgubila tudi ta omejen obseg prodaje, kar bi za nekatere proizvajalce Unije pomenilo popolno ustavitev proizvodnje.

(196)

Izvoz Unije, podrobno opisan v oddelku 5.2.2, kaže, kakšne so običajne razmere v smislu višine cen in posledičnih dobičkov na izvoznih trgih, na katerih ni prisoten vpliv dampinškega uvoza ali na katerih so bili uvedeni ukrepi za ponovno vzpostavitev pravične trgovine, npr. v ZDA, ki so glavni izvozni trg za proizvajalce Unije in kjer se za sodčke s poreklom iz Kitajske od leta 2019 uporabljajo protidampinški ukrepi. V obravnavanem obdobju so bile cene industrije Unije z vsemi stroški (vključno s prevoznimi stroški in uvoznimi dajatvami) v povprečju za 22 % višje od njenih prodajnih cen na trgu Unije (za 29 % v obdobju preiskave) in vedno višje od njenih proizvodnih stroškov, razen leta 2020, ki ga je pandemija COVID-19 najbolj zaznamovala. Te cene so reprezentativne za trg, na katerem je bila s protidampinškimi ukrepi proti kitajskemu uvozu ponovno vzpostavljena pravična trgovina, in so zato ustrezen približek potencialnih cen na trgu Unije, na katerem ne bi bilo prisotno oviranje dviga cen, opisano v uvodnih izjavah 197 do 209 v nadaljevanju.

(197)

Trg Unije je v glavnem razdeljen na dve glavni kategoriji uporabnikov, ki kupujejo od proizvajalcev Unije in kitajskih proizvajalcev izvoznikov, tj. na male in srednje neodvisne pivovarne (ki predstavljajo približno 40 % prodaje) in velike pivovarske konglomerate (ki predstavljajo več kot 50 % prodaje).

(198)

Male in srednje neodvisne pivovarne sodčke večinoma kupujejo v skladu s svojimi srednjeročnimi in kratkoročnimi potrebami. Pivovarne se s prošnjo glede priprave ponudbe v zvezi z zahtevano količino in časom dostave obrnejo na več proizvajalcev sodčkov. To je zelo pomemben segment za industrijo Unije, pri katerem bi geografska bližina in čas dostave lahko predstavljala prednost. Ta segment uporabnikov v preiskavi ni sodeloval. Kljub temu je industrija Unije predložila dokaze, da je bilo v zvezi s tem segmentom več naročil izgubljenih zaradi kitajskih ponudb po nizkih cenah. To je proizvajalce Unije prisililo, da so znatno znižali svoje cene, da bi ostali konkurenčni.

(199)

Za drugo polovico trga je značilna prisotnost petih glavnih uporabnikov, ki predstavljajo več kot 50 % prodaje industrije Unije v Uniji (od teh petih glavnih uporabnikov naj bi imela AB InBev in Heineken več kot 50/60-odstotni skupni delež na svetovnem trgu piva) in vsaj 55 % prodaje obeh vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov. Industrija Unije je dokazala, da so ti uporabniki svoje nakupe sodčkov za naslednje leto organizirali v okviru postopka za zbiranja ponudb prek zasebnih razpisov. Kar zadeva prodajo neodvisnim pivovarnam, je razpisni postopek konkurente prisilil k znižanju cen, industrija Unije pa se je morala zaradi sodelujočih kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ki so ponujali zelo nizke cene, prilagoditi nizkim cenam in preprečiti, da bi se zvišanje stroškov preneslo na stranke.

(200)

V zvezi z razpisnim postopkom je preiskava pokazala, da so ga glavni uporabniki izvedli na poseben način. Razpisni pogoji so bili posebni v smislu cen in največjih zahtevanih količin. Za kupca ni bila določena pogodbena obveznost, da kupi ponujeno količino sodčkov, medtem ko je bil dobavitelj pogodbeno zavezan k dobavi ponujene količine po ponujeni ceni. Dejansko kupljene količine so redko ustrezale prvotno razpisanim količinam. Hkrati so morali izbrani ponudniki (tj. dobavitelji sodčkov) ponujene dobavne količine zagotoviti po določeni ceni, pri čemer na primer niso mogli upoštevati sprememb proizvodnih stroškov.

(201)

V obravnavanem obdobju so sodelujoči uporabniki v povprečju organizirali sedem razpisov na leto. Količine, ki so bile na koncu kupljene na podlagi teh razpisov, so se od razpisa do razpisa razlikovale in v povprečju zajemale manj kot 60 % ponujenih količin. Poleg tega so uporabniki ceno, dogovorjeno v okviru razpisnega postopka, uporabili kot izhodišče za vsa nadaljnja pogajanja o ceni za promptno prodajo.

(202)

Razpisni postopek, v okviru katerega so vsi udeleženci (vključno s proizvajalci Unije in kitajskimi izvozniki) na podlagi rdeče, rumene ali zelene luči vedeli, kako visoka ali nizka je njihova ponudba v primerjavi z drugimi udeleženci, je bil uporabljen kot orodje za nižanje cen. Prisotnost kitajskih izvoznikov z zelo nizkimi ponudbami je industrijo Unije prisilila, da je svoje cene znižala do nevzdržnih ravni. Prodajne cene industrije Unije, ponujene na razpisih, so bile v povprečju za 10 % nižje od drugih prodajnih cen v letu 2020 in obdobju preiskave, medtem ko se je pogodba, podpisana ob zaključku razpisnega postopka, nanašala le na potencialen obseg nakupa brez kakršnega koli jamstva glede dejanskega naročila. To potrjujejo znatne stopnje nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen, ugotovljene v preiskavi.

(203)

Poleg tega se je družba AB InBev v svojem dopisu z dne 20. junija 2022 sklicevala na nedavne cene dobaviteljev sodčkov iz Unije, ki so bile konkurenčne cenam kitajskih dobaviteljev v obdobju preiskave in letu 2022. To dodatno potrjuje, da so proizvajalci Unije v primerjavi s prejšnjimi leti obravnavanega obdobja znižali svoje cene, da bi lahko konkurirali kitajskim cenam.

(204)

Druga povezana značilnost razpisnega postopka je bila ta, da so bile znatne količine nazadnje prodane izven dejanskih razpisov v okviru poznejših pogajanj o cenah, ki so temeljila na „sistemu luči“. To kažejo količine, ki jih je industrija Unije prodala prek razpisov in so bile v obravnavanem obdobju zelo majhne. Ta raven se je med letoma 2019 in 2020 ter obdobjem preiskave zmanjšala z več kot 30 % skupne prodaje na manj kot 16 %. Uporabniki so v praksi ta poseben razpisni postopek in kitajske dampinške ponudbe po nizkih cenah izkoristili za to, da so cene industrije EU znižali na raven kitajskih cen, nazadnje pa se o njih dogovorili izven razpisnega postopka.

(205)

Podatki, ki so jih predložili sodelujoči uporabniki, kažejo, da so bili kitajski proizvajalci izvozniki v obravnavanem obdobju v povprečju izbrani za 30 % razpisanih količin. Vendar je to previdna ocena, saj dokazi iz spisa kažejo, da je bil eden največjih nesodelujočih uporabnikov (Heineken) izbran za vsaj 30 % količin, ki sta jih v obdobju preiskave izvozila oba vzorčena kitajska proizvajalca.

(206)

V vsakem primeru to, ali je bila prodaja formalno izvedena na podlagi razpisa ali ne, ni imelo nobenega vpliva na učinke in vzročno zvezo med kitajskimi dampinškimi cenami in cenami industrije EU ter škodo, kot je pojasnjeno zgoraj.

(207)

Kot je pojasnjeno v oddelku 4.3.3, so se kitajske cene v letih 2019 in 2020 v primerjavi z letom 2018 znižale ter se v obdobju preiskave ponovno zvišale, vendar le do ravni iz leta 2018. V istem obdobju so se cene industrije Unije znižale za 9 %, njeni proizvodni stroški pa so se zvišali za 16 %.

(208)

Zaradi cenovnega pritiska uvoza sodčkov iz Kitajske v obeh segmentih trga je morala industrija Unije za to, da bi vsaj delno ohranila svoj tržni delež, svoje prodajne cene znižati kljub skokovitemu zvišanju proizvodnih stroškov. Dobičkonosnost se je zato v obravnavanem obdobju z 12 % zmanjšala na –9 %, vsi finančni kazalniki pa so se poslabšali.

(209)

Ugotovljeno je bilo torej, da je – glede na njuno sočasnost – poslabšanje gospodarskega položaja industrije Unije povezano z močno prisotnostjo uvoza po zelo nizkih cenah iz Kitajske. Ob upoštevanju krčenja trga in višanja proizvodnih stroškov so kitajske cene dosledno nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije in ovirale dvig cen na trgu EU, pri čemer se je med njimi vzpostavila resnična in bistvena vzročna zveza.

(210)

Uvoz sodčkov po zelo nizkih cenah iz Kitajske se beleži od leta 2018 naprej. V obravnavanem obdobju je bila povprečna cena uvoza iz Kitajske v povprečju za 24 % nižja od povprečne prodajne cene industrije Unije. To je sovpadalo z nenehnim zniževanjem cen industrije Unije kljub vse višjim proizvodnim stroškom. Dejstvo, da se je potrošnja dodatno zmanjšala zaradi pandemije COVID-19, ni oslabilo vzročne zveze med dampinškim uvozom in škodo industriji Unije. V zadevnem obdobju se je potrošnja zmanjšala za 66 %, obseg prodaje industrije Unije pa za 71 %, medtem ko se je obseg kitajskega izvoza zmanjšal le za 39 %, njegov tržni delež pa se je s 17 % povečal na 31 %. Kot je navedeno v uvodni izjavi 196, bi lahko industrija Unije glede na tržne cene, dosegljive na trgu ZDA, brez kitajskega uvoza in cenovnega pritiska svoje cene zvišala na bolj vzdržno raven in pokrila višje proizvodne stroške.

(211)

Znatno zmanjšanje potrošnje in izkoriščenosti zmogljivosti sta močno vplivala na uspešnost industrije Unije. Vendar se je, kot je pojasnjeno v oddelku 4.4.3.1, delež industrije Unije v skupnih stroških povečal na 23 %, tudi če ji je uspelo znatno zmanjšati svoje fiksne stroške. Industriji je v obdobju pandemije COVID-19 uspelo znižati tudi druge strukturne stroške, na primer stroške zaposlovanja. To upravljanje fiksnih in drugih strukturnih stroškov v tem obdobju je omogočilo zmanjšanje vpliva teh stroškov na uspešnost industrije, kot je tudi pojasnjeno zgoraj, vendar le delno, saj je kitajski prevoz znatno oviral dvig cen.

(212)

Obseg izvoza vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 15

Izvoz vzorčenih proizvajalcev Unije

(213)

V obravnavanem obdobju se je obseg izvoza industrije Unije zmanjšal za 52 %.

(214)

Med letoma 2018 in 2020 se je obseg izvoza industrije Unije gibal približno podobno kot obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije. Tako obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije kot obseg njenega izvoza sta se v tem prvem delu obravnavanega obdobja, v katerem je bil vpliv pandemije COVID-19 največji, zmanjšala. Vendar se je obseg izvoza v relativnem smislu zmanjšal manj kot obseg prodaje na trgu Unije. Poleg tega se je obseg izvoza industrije Unije očitno začel povečevati takoj, ko so bile omejitve v zvezi s pandemijo COVID-19 odpravljene, saj se je med letoma 2020 in 2021 več kot podvojil. Poleg tega so bile izvozne prodajne cene industrije Unije v celotnem obravnavanem obdobju znatno višje od prodajnih cen na trgu Unije in vedno višje od proizvodnih stroškov industrije Unije, razen leta 2020, ki ga je pandemija COVID-19 najbolj zaznamovala in ki predstavlja tudi polovico obdobja preiskave. Na podlagi tega je Komisija sklenila, da začasno zmanjšanje obsega izvoza ni prispevalo k škodi, saj so bile izvozne cene dovolj visoke, da je industrija Unije z večino svojega izvoza ustvarila dobiček.

(215)

Kitajske izvozne cene so bile od začetka obravnavanega obdobja leta 2018 bistveno nižje od cen in stroškov industrije Unije. Preiskava je pokazala tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen v višini 13,1 %. Ta vse večja prisotnost uvoza po zelo nizkih cenah na trgu je škodovala industriji Unije, ki je morala v obravnavanem obdobju znižati prodajne cene, da bi na trgu ohranila vsaj manjši obseg prodaje med pandemijo COVID-19 in po njej. To je privedlo do negativnega razvoja gospodarskega položaja industrije Unije.

(216)

Komisija je opredelila in proučila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza. Vpliv pandemije COVID-19 in s tem povezan upad potrošnje sodčkov v Uniji in v svetu sta negativno vplivala na razvoj industrije Unije, vendar sta se štela za začasni dejavnik z omejenim učinkom. Položaj industrije Unije se je poslabšal že pred pandemijo COVID-19 in se še naprej slabšal do konca obravnavanega obdobja.

(217)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da je dampinški uvoz iz zadevne države znatno škodoval industriji Unije in da drugi dejavniki, obravnavani posamično ali skupaj, niso zmanjšali vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo.

(218)

Komisija je za določitev stopnje ukrepov proučila, ali bi dajatev, nižja od stopnje dampinga, zadostovala za odpravo škode, ki jo je dampinški uvoz povzročil industriji Unije.

(219)

Škoda bi bila odpravljena, če bi industrija Unije lahko dosegla ciljni dobiček s prodajo po ciljni ceni v smislu člena 7(2c) in (2d) osnovne uredbe.

(220)

Komisija je v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe pri določitvi ciljnega dobička upoštevala naslednje dejavnike: raven dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz zadevne države, raven dobičkonosnosti, ki je potrebna za kritje celotnih stroškov in naložb, raziskav in razvoja ter inovacij, ter raven dobičkonosnosti, ki se pričakuje v običajnih konkurenčnih pogojih. Taka stopnja dobička ne sme biti nižja od 6 %.

(221)

Vzorčeni proizvajalci Unije so v odgovorih na vprašalnik predlagali, da bi bilo treba ciljni dobiček določiti med 12 % in 20 %, saj je to po njihovem mnenju raven, ki je potrebna za financiranje potrebnih naložb v postopke in izdelke ter za zagotovitev dolgoročne sposobnosti preživetja industrije Unije. Industrija je poleg tega dokazala, da je bila v letih običajnih konkurenčnih pogojev njena povprečna dobičkonosnost 15-odstotna.

(222)

Glede na te dokaze se je Komisija začasno odločila, da bo uporabila 12-odstotno stopnjo dobička, torej najnižjo vrednost razpona iz prejšnje uvodne izjave, in torej sprejela zelo konzervativen pristop.

(223)

Glede na zgornje premisleke je bila stopnja dobička začasno določena na 12 % v skladu z določbo člena 7(2c).

(224)

Kar zadeva raven naložb, raziskav in razvoja ter inovacij v obravnavanem obdobju, je Komisija preverila predložene informacije in ugotovila, da je bila razlika med stroški naložb, raziskav in razvoja ter inovacij v običajnih konkurenčnih pogojih, kot jih je predstavila industrija Unije in preverila Komisija, že vključena v ciljni dobiček v višini 12 %.

(225)

Na podlagi tega je Komisija izračunala neškodljivo ceno na kos podobnega izdelka industrije Unije, tako da je navedeno stopnjo ciljnega dobička (glej uvodno izjavo 223) uporabila pri proizvodnih stroških vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave, in sicer za vsako vrsto posebej.

(226)

Nato je na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države določila raven stopnje škode, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije v obdobju preiskave prodajali na trgu Unije. Morebitna razlika, ki je izhajala iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtanega povprečja uvozne vrednosti CIF.

(227)

Stopnja odprave škode za druge sodelujoče družbe in vse druge družbe je opredeljena enako kot stopnja dampinga za te družbe.

(228)

Na podlagi zgornje ocene bi bilo treba začasne protidampinške dajatve v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe določiti, kot je navedeno spodaj:

(229)

Ker se je Komisija odločila uporabiti člen 7(2) osnovne uredbe, je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi lahko kljub ugotovitvi škodljivega dampinga jasno sklenila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na proučitvi vseh različnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(230)

V Uniji sodčke proizvaja osem družb. Te družbe neposredno zaposlujejo več kot 400 delavcev (leta 2018 jih je bilo več kot 800) v Avstriji, na Češkem, v Nemčiji, Italiji in Španiji.

(231)

Uvedba ukrepov bi industriji Unije omogočila, da ohrani svoj tržni delež, poveča izkoriščenost zmogljivosti, zviša cene na vzdržno raven in izboljša dobičkonosnost na ravni, ki se pričakujejo v običajnih konkurenčnih pogojih.

(232)

V primeru neuvedbe ukrepov bi se dobičkonosnost, ki je že zdaj negativna, verjetno še poslabšala. Neuvedba ukrepov bi lahko privedla do zaprtja proizvodnih obratov in odpuščanj, kar bi ogrozilo sposobnost preživetja industrije Unije.

(233)

Komisija je zato začasno sklenila, da je uvedba začasnih ukrepov v interesu industrije Unije.

(234)

Eden od nepovezanih uvoznikov, ki predstavlja 1,6 % obsega uvoza iz Kitajske, je predložil obrazec za vzorčenje in odgovoril na vprašalnik. Povprečni dobiček sodelujočega uvoznika v obdobju preiskave je znašal 16 %.

(235)

Ta uvoznik je nasprotoval uvedbi ukrepov. Trdil je, da bi uvedba ukrepov zaradi naraščajočih cen nerjavnega jekla in prevoza blaga še dodatno negativno vplivala na njegovo dobičkonosnost, kar bi povzročilo likvidacijo družbe. Družba je poudarila tudi, da je v preteklih letih veliko lastnih sredstev vložila v raziskave in razvoj, da bi razvila novo intelektualno lastnino, pa tudi v razvoj novih rešitev na področju proizvodnje sodčkov, ki bi lahko koristile uporabnikom Unije, in da se lahko v primeru uvedbe ukrepov ta projekt konča.

(236)

Komisija je sklenila, da lahko uvoznik del protidampinške dajatve verjetno prenese na končne uporabnike. Vpliv dajatve na sposobnost preživetja uvoznika lahko ublaži tudi njegova visoka raven dobička. Dejstvo, da je bila v tej preiskavi raven sodelovanja zelo nizka samo v primeru enega uvoznika, v celoti gledano kaže, da ukrepi ne bodo imeli zelo negativnega vpliva na uvoznike na splošno in torej ne bodo izničili svojega pozitivnega učinka na proizvajalce Unije.

(237)

Trgovci/ponudniki storitev, ki se ukvarjajo s personalizacijo in prilagajanjem sodčkov, bodo lahko to dejavnost opravljali še naprej, pri čemer ne bodo konkurirali dampinškemu uvozu, temveč se bodo zanašali na svoje prednosti.

(238)

Na začetku sta se odzvala dva uporabnika, Appie in Carlsberg, vendar sta bila v odgovorih na vprašalnik skopa. Drug uporabnik, AB InBev, se je prijavil kot zainteresirana stran in predložil pripombe, vendar ni izpolnil vprašalnika. Ti uporabniki predstavljajo pivovarne ali pivovarske konglomerate.

(239)

V poznejši fazi, kot je pojasnjeno v oddelku 4.3.1 zgoraj, je Komisija ponovno vzpostavila stik z glavnimi uporabniki in zahtevala podatke o njihovih dobaviteljih in obsegu nakupov. Trije uporabniki (AB InBev, Asahi in Molson Coors) so predložili nekaj podatkov, ne pa tudi ključnih informacij iz opisnega dela vprašalnika.

(240)

Družba AB InBev je v svoji prvotnih pripombah nasprotovala uvedbi ukrepov in trdila, da:

(241)

V zvezi s prvo trditvijo so informacije, zbrane med preiskavo, pokazale, da sektor gostinstva od proizvajalcev piva ne kupuje sodčkov, temveč le njihovo vsebino (tj. pivo). Pivnice in bari za sodčke plačajo kavcijo, ki se povrne, ko se sodčki spraznijo in vrnejo proizvajalcem piva. Zato se pričakuje, da bo vpliv stroškov sodčkov na dobičkonosnost sektorja gostinstva majhen.

(242)

Kar zadeva drugo trditev, kaže, da ima industrija Unije dovolj proste zmogljivosti. Potrošnja Unije je na svojem vrhuncu, tj. leta 2018, znašala približno 3,2 milijona sodčkov, skupna proizvodna zmogljivost industrije Unije pa znaša skoraj 6,8 milijona sodčkov. Tudi ob upoštevanju izvoza ima industrija Unije še vedno prosto zmogljivost za proizvodnjo skoraj 2 milijonov sodčkov.

(243)

Glede na dolgo življenjsko dobo (običajno 30 let) in možnost ponovnega polnjenja sodčkov je vpliv njihovih stroškov na industrijo pijač minimalen.

(244)

Komisija je torej začasno ugotovila, da bodo po pričakovanjih negativni učinki ukrepov na uporabnike omejeni in da ne bodo večji od pozitivnega učinka ukrepov na proizvajalce Unije.

(245)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da v tej fazi preiskave ni utemeljenih razlogov, ki bi kazali na to, da uvedba ukrepov za uvoz sodčkov za ponovno polnjenje iz nerjavnega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ne bi bila v interesu Unije.

(246)

Glede na sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi, stopnji ukrepov in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(247)

Začasne protidampinške ukrepe bi bilo treba uvesti na uvoz sodčkov za ponovno polnjenje iz nerjavnega jekla iz Ljudske republike Kitajske v skladu s pravilom nižje dajatve iz člena 7(2) osnovne uredbe. Komisija je primerjala stopnje škode in stopnje dampinga. Višina dajatev je bila določena na nižji od obeh stopenj, in sicer stopenj dampinga in škode.

(248)

Na podlagi navedenega bi morali biti začasni stopnji protidampinške dajatve, izraženi kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednji:

(249)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato izražajo stanje v zvezi s temi družbami, ugotovljeno v tej preiskavi. Te stopnje dajatev se uporabljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz zadevne države, ki so ga proizvedli poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Individualne stopnje protidampinške dajatve se zanj ne bi smele uporabljati.

(250)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinških dajatev, bi bilo treba protidampinško dajatev za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, temveč tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(251)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo posamezne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega navedeni račun ni bil predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(252)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Tudi če predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko kot v vseh drugih primerih zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je poznejša uporaba nižje stopnje dajatve upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(253)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim prouči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(254)

V statističnih podatkih o sodčkih za ponovno polnjenje iz nerjavnega jekla se pogosto uporablja število kosov. Vendar v kombinirani nomenklaturi iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 za sodčke za ponovno polnjenje iz nerjavnega jekla takšna dodatna enota ni določena (53). Zato je treba določiti, da se pri uvozu zadevnega izdelka v deklaraciji za njegovo sprostitev v prosti promet ne navede le teža v kilogramih ali tonah, ampak tudi število kosov. Navesti bi bilo treba število kosov izdelkov z oznakama TARIC 7310100010 in 7310299010, če je ta navedba skladna s Prilogo I k Uredbi (EGS) št. 2658/87.

(255)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 3, Komisija za uvoz zadevnega izdelka ni uvedla registracije.

(256)

Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe zainteresirane strani obvestila o načrtovani uvedbi začasnih dajatev. Te informacije so bile širši javnosti na voljo tudi na spletišču GD za trgovino. Zainteresirane strani so imele na voljo tri delovne dni za predložitev pripomb glede točnosti izračunov, s katerimi so bile posebej seznanjene.

(257)

Družbi Ningbo Major in Penglai Jinfu sta skupaj predložili pripombe na predhodno razkritje, v katerih sta Komisijo pozvali, naj se vzdrži uporabe začasnih ukrepov. Poudarili sta, da ciljne cene nekaterih vrst izdelkov glede na njuno poznavanje niso odražale pričakovanih ciljnih cen. Trdili sta tudi, da nekatere vrste izdelkov niso bile del izračuna stopnje škode in da naslov iz preglednice o razkritju ni bil ustrezno obrazložen.

(258)

Komisija je pripombe podrobno proučila in menila, da nobena od njih ni zadevala točnosti izračunov, zato jih bo obravnavala skupaj z vsemi drugimi stališči po objavi začasnih ukrepov.

(259)

V zvezi z enotami, uporabljenimi v tabeli o razkritju, gre tu dejansko za kose in ne tone, kot so pravilno opozorili proizvajalci izvozniki. Poleg tega nekatere vrste izdelkov niso bile vključene v izračun stopnje škode, ker industrija Unije ni proizvajala ustreznih vrst izdelkov in zato niso bile pomembne za izračun stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen.

(260)

Komisija bo v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(261)

Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in bodo morda v sklepni fazi preiskave spremenjene –

(1)

Z dopisom z dne 11. maja 2017 se je podjetje Nelfo (v nadaljnjem besedilu: pritožnik) pritožilo glede domnevne državne pomoči, ki naj bi jo občina Bergen (v nadaljnjem besedilu: občina) dodelila v zvezi s poulično razsvetljavo ob občinskih cestah. Podjetje Nelfo je sektorsko združenje v okviru Konfederacije norveških podjetij (NHO). Združuje elektropodjetja, podjetja IT, podjetja za e-trgovino, sistemske integratorje in podjetja za dvigala na Norveškem (2).

(2)

Domnevni upravičenec do pomoči je podjetje BKK AS, ki deluje prek različnih odvisnih podjetij (3). V nadaljnjem besedilu so podjetje BKK AS in njegova odvisna podjetja skupaj imenovana skupina BKK.

(3)

Z dopisom z dne 1. junija 2017 (4) je Nadzorni organ Efte pritožbo posredoval norveškim organom. Norveški organi so pripombe predložili z dopisoma z dne 27. junija 2017 in 5. julija 2017 (5).

(4)

Nadzorni organ Efte je z e-pošto z dne 7. septembra 2017 norveške organe pozval, naj zagotovijo dodatne informacije (6). Norveški organi so odgovorili z e-pošto z dne 8. septembra 2017 (7) in 12. septembra 2017 (8).

(5)

Nadzorni organ Efte je 11. julija 2018 poslal zahtevek za dodatne informacije (9). Videokonferenca je potekala 17. avgusta 2018. Norveški organi so z e-pošto z dne 28. februarja 2019 predložili dodatne informacije (10).

(6)

Nadzorni organ Efte je z Odločbo št. 027/19/COL (v nadaljnjem besedilu: odločba o začetku preiskave) začel formalni postopek preiskave (11). V tej fazi je Nadzorni organ Efte oblikoval predhodno stališče, da se zdi, da trije ukrepi, v odločbi o začetku postopka opredeljeni kot ukrepi (a), (b) in (c), pomenijo državno pomoč. Poleg tega je izrazil dvome glede združljivosti te morebitne državne pomoči z delovanjem Sporazuma EGP. Zadevni trije ukrepi so opisani v oddelku 2.

(7)

Norveški organi so bili pozvani, naj do 20. maja 2019 predložijo pripombe glede odločbe o začetku postopka. Nadzorni organ Efte je rok na zahtevo podaljšal do 5. junija 2019 (12).

(8)

Nadzorni organ Efte je z dopisom z dne 5. junija 2019 prejel skupne pripombe podjetij BKK AS in Veilys AS (v nadaljnjem besedilu: BKK Veilys) (13). Norveški organi so bili z dopisom z dne 6. avgusta 2019 pozvani, naj glede teh pripomb do 6. septembra 2019 predložijo svoje pripombe (14).

(9)

Norveški organi so pripombe glede odločbe o začetku postopka predložili 5. aprila 2020 (15). Pripombe so navedene v dveh dopisih občine z dne 10. maja 2019 (16) oziroma 3. aprila 2020 (17).