ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 328

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 65
22. december 2022


Vsebina

 

I   Zakonodajni akti

Stran

 

 

DIREKTIVE

 

*

Direktiva Sveta (EU) 2022/2523 z dne 14. decembra 2022 o zagotavljanju globalne minimalne davčne stopnje za mednarodne skupine podjetij in velike domače skupine v Uniji

1

 

 

II   Nezakonodajni akti

 

 

MEDNARODNI SPORAZUMI

 

*

Sklep Sveta (EU) 2022/2524 z dne 12. decembra 2022 o sklenitvi, v imenu Unije, Sporazuma med Evropsko unijo in Novo Zelandijo na podlagi člena XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 v zvezi s spremembo koncesij za vse tarifne kvote, vključene v seznam EU CLXXV, zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije

59

 

 

SPORAZUM MED EVROPSKO UNIJO IN NOVO ZELANDIJO NA PODLAGI ČLENA XXVIII SPLOŠNEGA SPORAZUMA O CARINAH IN TRGOVINI (GATT) 1994 V ZVEZI S SPREMEMBO KONCESIJ ZA VSE TARIFNE KVOTE, VKLJUČENE V SEZNAM EU CLXXV, ZARADI IZSTOPA ZDRUŽENEGA KRALJESTVA IZ EVROPSKE UNIJE

61

 

*

Obvestilo o datumu začetka veljavnosti spremembe prilog 10-A in 10-B k Sporazumu o prosti trgovini med Evropsko unijo in Republiko Korejo

63

 

 

UREDBE

 

*

Izvedbena uredba Sveta (EU) 2022/2525 z dne 21. decembra 2022 o izvajanju Uredbe (EU) 2016/44 o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Libiji

64

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/2526 z dne 23. septembra 2022 o spremembi Uredbe (EU) 2017/852 Evropskega parlamenta in Sveta glede začasnega skladiščenja odpadkov z živim srebrom v tekoči obliki ( 1 )

66

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/2527 z dne 17. oktobra 2022 o razveljavitvi Delegirane uredbe (EU) št. 807/2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in o uvedbi prehodnih določb

68

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/2528 z dne 17. oktobra 2022 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2017/891 ter razveljavitvi delegiranih uredb (EU) št. 611/2014, (EU) 2015/1366 in (EU) 2016/1149, ki se uporabljajo za sheme pomoči v nekaterih kmetijskih sektorjih

70

 

*

Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/2529 z dne 17. oktobra 2022 o razveljavitvi Delegirane uredbe (EU) št. 639/2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi pravil za neposredna plačila kmetom v podpornih shemah v okviru skupne kmetijske politike ter o spremembi Priloge X k navedeni uredbi

74

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2530 z dne 1. decembra 2022 o razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) št. 641/2014 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike

76

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2531 z dne 1. decembra 2022 o razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) št. 808/2014 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)

78

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2532 z dne 1. decembra 2022 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2017/892 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 738/2010 in izvedbenih uredb (EU) št. 615/2014, (EU) 2015/1368 in (EU) 2016/1150, ki se uporabljajo za sheme pomoči v nekaterih kmetijskih sektorjih

80

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2533 z dne 15. decembra 2022 o odobritvi večje spremembe specifikacije za ime, vpisano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Miele della Lunigiana (ZOP))

84

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2534 z dne 21. decembra 2022 o odobritvi dajanja na trg beta-laktoglobulina (β-laktoglobulina) iz kravjega mleka kot novega živila in o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2017/2470 ( 1 )

85

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2535 z dne 21. decembra 2022 o odobritvi dajanja na trg z zamrzovanjem sušenih micelijev Antrodia camphorata v praškasti obliki kot novega živila ter o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2017/2470 ( 1 )

91

 

 

SKLEPI

 

*

Sklep Sveta (EU) 2022/2536 z dne 12. decembra 2022 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o uporabi nekaterih določb Sklepa Sveta 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu, Sklepa Sveta 2008/616/PNZ o izvajanju Sklepa 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu, in Priloge k Sklepu 2008/616/PNZ ter Okvirnega sklepa Sveta 2009/905/PNZ o akreditaciji izvajalcev forenzičnih dejavnosti, ki opravljajo laboratorijske dejavnosti

94

 

*

Sklep Sveta (EU) 2022/2537 z dne 12. decembra 2022 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Kneževino Lihtenštajn o uporabi nekaterih določb Sklepa Sveta 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu, Sklepa Sveta 2008/616/PNZ o izvajanju Sklepa 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu, in Priloge k Sklepu 2008/616/PNZ ter Okvirnega sklepa Sveta 2009/905/PNZ o akreditaciji izvajalcev forenzičnih dejavnosti, ki opravljajo laboratorijske dejavnosti

96

 

*

Sklep Političnega in varnostnega odbora (SZVP) 2022/2538 z dne 13. decembra 2022 o imenovanju vodje misije Evropske unije za krepitev zmogljivosti v Somaliji (EUCAP Somalia) (EUCAP Somalia/1/2022)

98

 

*

Sklep Političnega in varnostnega odbora (SZVP) 2022/2539 z dne 13. decembra 2022 o imenovanju poveljnika sil EU za vojaško operacijo Evropske unije v Bosni in Hercegovini ter razveljavitvi Sklepa (SZVP) 2022/59 (BiH/34/2022)

99

 

*

Sklep Sveta (EU) 2022/2540 z dne 19. decembra 2022 o imenovanju člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora na predlog Kraljevine Belgije

101

 

*

Sklep Sveta (EU) 2022/2541 z dne 19. decembra 2022 o imenovanju člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora na predlog Zvezne republike Nemčije

103

 

*

Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2022/2542 z dne 19. decembra 2022 o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2018/1904 o dovoljenju Nizozemski, da uvede posebni ukrep, ki odstopa od člena 285 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost

105

 

*

Izvedbeni sklep Sveta (SZVP) 2022/2543 z dne 21. decembra 2022 o izvajanju Sklepa (SZVP) 2015/1333 o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Libiji

107

 

*

Izvedbeni sklep Komisije (EU, Euratom) 2022/2544 z dne 19. decembra 2022 o določitvi ureditev za upravljanje in izvajanje operacij EU za najemanje posojil in upravljanje dolga v okviru diverzificirane strategije financiranja in s tem povezane operacije dajanja posojil

109

 

*

Izvedbeni sklep Komisije (EU, Euratom) 2022/2545 z dne 19. decembra 2022 o vzpostavitvi okvira za razporejanje stroškov, povezanih z operacijami najemanja posojil in upravljanja dolga v okviru diverzificirane strategije financiranja

123

 

*

Sklep Evropske centralne banke (EU) 2022/2546 z dne 16. decembra 2022 o spremembi Sklepa ECB/2010/29 o izdajanju eurobankovcev (ECB/2022/46)

136

 

 

PRIPOROČILA

 

*

Priporočilo Sveta (EU) 2022/2547 z dne 13. decembra 2022 o spremembi Priporočila (EU) 2022/107 o usklajenem pristopu k olajšanju varnega prostega gibanja med pandemijo COVID-19 ( 1 )

138

 

*

Priporočilo Sveta (EU) 2022/2548 z dne 13. decembra 2022 o usklajenem pristopu k potovanju v Unijo med pandemijo COVID-19 in nadomestitvi Priporočila Sveta (EU) 2020/912

146

 

 

AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI

 

*

Sklep št. 2/2022 Partnerskega sveta, ustanovljenega s Sporazumom o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani, z dne 21. decembra 2022 glede drugega in zadnjega podaljšanja vmesnega obdobja, v katerem lahko Združeno kraljestvo odstopa od obveznosti izbrisa podatkov o potnikih iz evidence podatkov o potnikih po njihovem odhodu iz Združenega kraljestva [2022/2549]

153

 

*

Sklep ŠT. 3/2022 Partnerskega sveta, ustanovljenega s Sporazumom o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani, z dne 21. decembra 2022 o seznamu posameznikov, ki so pripravljeni in sposobni biti člani arbitražnega razsodišča v skladu s Sporazumom o trgovini in sodelovanju [2022/2550]

154

 

*

Sklep št. 4 Odbora za trgovino EU-Koreja z dne 30. novembra 2022 o spremembi prilog 10-A in 10-B Sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Korejo na drugi strani [2022/2551]

157

 

 

Popravki

 

*

Popravek Uredbe (EU) 2022/2400 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. novembra 2022 o spremembi prilog IV in V k Uredbi (EU) 2019/1021 o obstojnih organskih onesnaževalih ( UL L 317, 9.12.2022 )

169

 

*

Popravek Sklepa Sveta (EU) 2022/2353 z dne 1. decembra 2022 o ukrepu pomoči v okviru Evropskega mirovnega instrumenta za krepitev zmogljivosti oboroženih sil Bosne in Hercegovine ( UL L 311, 2.12.2022 )

170

 

*

Popravek Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2022/75 z dne 17. januarja 2022 o določitvi seznama programskih območij Interreg, ki bodo prejela podporo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in instrumentov Unije za zunanje financiranje, razčlenjenega po sklopih in programih Interreg v okviru cilja evropsko teritorialno sodelovanje (notificirano pod dokumentarno številko C(2022) 109) ( UL L 12, 19.1.2022 )

171

 

*

Popravek Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2022/74 z dne 17. januarja 2022 o določitvi seznama programov Interreg in skupnega zneska skupne podpore iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in vsakega od instrumentov Unije za zunanje financiranje za vsak program ter določitvi seznama zneskov, ki se prenesejo med sklopi v okviru cilja evropsko teritorialno sodelovanje za obdobje 2021–2027 (notificirano po dokumentarno številko C(2022) 131) ( UL L 12, 19.1.2022 )

173

 

*

Popravek Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/2268 z dne 6. septembra 2021 o spremembi regulativnih tehničnih standardov iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/653 v zvezi z osnovno metodologijo in prikazom scenarijev uspešnosti, prikazom stroškov in metodologijo za izračun zbirnih kazalnikov stroškov, prikazom in vsebino informacij o pretekli uspešnosti in prikazom stroškov glede na paketne naložbene produkte za male vlagatelje in zavarovalne naložbene produkte (PRIIP), ki ponujajo več različnih možnosti naložb, ter uskladitvijo prehodne ureditve za proizvajalce PRIIP, ki ponujajo enote skladov, iz člena 32 Uredbe (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta kot osnovne naložbene možnosti s podaljšano prehodno ureditvijo iz navedenega člena ( UL L 115, 13.4.2022 )

175

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Zakonodajni akti

DIREKTIVE

22.12.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 328/1


DIREKTIVA SVETA (EU) 2022/2523

z dne 14. decembra 2022

o zagotavljanju globalne minimalne davčne stopnje za mednarodne skupine podjetij in velike domače skupine v Uniji

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 115 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Unija je v zadnjih letih sprejela prelomne ukrepe za okrepitev boja proti agresivnemu davčnemu načrtovanju na notranjem trgu. V direktivah proti izogibanju davkom so določena pravila proti eroziji davčnih osnov na notranjem trgu in preusmerjanju dobička z notranjega trga. S temi pravili so bila v pravo Unije preoblikovana priporočila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (v nadaljnjem besedilu: OECD) v okviru pobude proti eroziji davčne osnove in preusmerjanju dobička, da bi se zagotovila obdavčitev dobička mednarodnih podjetij tam, kjer se izvajajo gospodarske dejavnosti, ki ustvarjajo ta dobiček, in kjer se ustvarja vrednost.

(2)

OECD je v okviru stalnih prizadevanj za odpravo davčnih praks mednarodnih podjetij, ki tem podjetjem omogočajo preusmerjanje dobičkov v jurisdikcije, kjer zanje velja zelo nizka ali ničelna obdavčitev, nadalje razvila sklop mednarodnih davčnih pravil, da bi zagotovila, da mednarodna podjetja plačajo pravičen delež davka ne glede na to, kje poslujejo. Cilj te obsežne reforme je z uvedbo globalne minimalne davčne stopnje preprečiti konkurenco na področju stopenj davka od dohodkov pravnih oseb. Z odpravo znatnega dela prednosti preusmerjanja dobička v jurisdikcije brez obdavčitve ali z zelo nizko obdavčitvijo bo reforma globalnega minimalnega davka izenačila konkurenčne pogoje za podjetja po vsem svetu in jurisdikcijam omogočila, da bolje zaščitijo svoje davčne osnove.

(3)

Ta politični cilj je bil prenesen v Davčne izzive, ki izhajajo iz digitalizacije gospodarstva –vzorčni pravili o globalni protieroziji davčne osnove (steber 2) (v nadaljnjem besedilu: vzorčni pravili OECD), ki ju je 14. decembra 2021 odobril vključujoči okvir OECD/G20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, h kateremu so se zavezale države članice. Svet je v svojem poročilu Evropskemu svetu o davčnih vprašanjih, ki ga je Svet odobril 7. decembra 2021, ponovno poudaril, da odločno podpira reformo globalnega minimalnega davka, in se zavezal k hitremu izvajanju te reforme, ki bo temeljila na pravu Unije. V zvezi s tem je ključnega pomena, da države članice učinkovito izvajajo svojo zavezo o doseganju globalne minimalne davčne stopnje.

(4)

V Uniji tesno povezanih gospodarstev je nujno, da se reforma globalnega minimalnega davka izvaja na dovolj dosleden in usklajen način. Glede na obseg, podrobnosti in tehnične podrobnosti teh novih mednarodnih davčnih pravil bi samo skupni okvir Unije lahko preprečil razdrobljenost notranjega trga pri njihovem izvajanju. Poleg tega bi skupni okvir Unije, zasnovan tako, da bi bil združljiv s temeljnimi svoboščinami, zagotovljenimi s Pogodbo o delovanju Evropske unije, davčnim zavezancem zagotovil pravno varnost pri izvajanju takih pravil.

(5)

Določiti je treba pravila za vzpostavitev učinkovitega in skladnega okvira, ki se bo uporabljal za globalno minimalno davčno stopnjo na ravni Unije. Ta okvir vzpostavlja sistem dveh medsebojno povezanih pravil, ki se skupaj imenujeta tudi pravili GloBE, na podlagi katerih bi bilo treba pobrati dodatni znesek iz naslova davka (v nadaljnjem besedilu: povrhnji davek), vsakič, ko je dejanska davčna stopnja mednarodnega podjetja v dani jurisdikciji nižja od 15 %. V takih primerih bi se morala jurisdikcija šteti za nizko obdavčeno. Ti dve medsebojno povezani pravili se imenujeta pravilo o vključitvi dohodkov in pravilo o prenizko obdavčenih dobičkih. V skladu s tem sistemom bi moral biti matični subjekt mednarodnega podjetja, ki se nahaja v državi članici, obvezan, da uporabi pravilo o vključitvi dohodkov za svoj delež povrhnjega davka, ki se nanaša na kateri koli subjekt skupine, ki je nizko obdavčen, ne glede na to, ali se ta subjekt nahaja v Uniji ali zunaj nje. Pravilo o prenizko obdavčenih dobičkih bi moralo delovati kot varovalni mehanizem za pravilo o vključitvi dohodkov, in sicer tako, da se kakršni koli preostali znesek iz naslova povrhnjega davka prerazporedi, kadar matični subjekti z uporabo pravila o vključitvi dohodkov niso mogli pobrati celotnega zneska povrhnjega davka v zvezi z nizko obdavčenimi subjekti.

(6)

Vzorčni pravili OECD, o katerih so se dogovorile države članice, je treba izvajati tako, da bo čim bliže globalnemu sporazumu, s čimer bi zagotovili, da so pravila, ki jih države članice izvajajo na podlagi te direktive, kvalificirana v smislu vzorčnih pravil OECD. Ta direktiva natančno sledi vsebini in strukturi vzorčnih pravil OECD. Za zagotovitev združljivosti s primarnim pravom Unije in, natančneje, z načelom svobode ustanavljanja, bi se morala pravila iz te direktive uporabljati tako za subjekte, ki so rezidenti v državi članici, kot za nerezidenčne subjekte matičnega subjekta, ki se nahajajo v tej državi članici. Ta direktiva bi se morala uporabljati tudi za velike izključno domače skupine. Na ta način bi bil pravni okvir zasnovan tako, da bi preprečil kakršno koli tveganje diskriminacije čezmejnih primerov v primerjavi z domačimi. Za vse subjekte, vključno z matičnim subjektom, ki uporablja pravilo o vključitvi dohodkov, ki se nahajajo v državi članici z nizko obdavčitvijo, bi moral veljati povrhnji davek. Povrhnji davek bi moral veljati tudi za subjekte v sestavi istega matičnega subjekta, ki se nahajajo v drugi državi članici z nizko obdavčitvijo.

(7)

Čeprav je treba zagotoviti odvračanje od praks izogibanja davkom, bi bilo treba preprečiti škodljive učinke za manjša mednarodna podjetja na notranjem trgu. V ta namen bi se morala ta direktiva uporabljati samo za subjekte, ki se nahajajo v Uniji in so člani mednarodnih skupin podjetij ali velikih domačih skupin, ki dosegajo letni prag konsolidiranih prihodkov v višini najmanj 750 000 000 EUR. Ta prag bi bil skladen s pragom obstoječih mednarodnih davčnih pravil, kot so pravila za poročanje po državah, določena v Direktivi Sveta 2011/16/EU (3), kot so bila vzpostavljena z Direktivo Sveta (EU) 2016/881 (4). Subjekti, ki spadajo na področje uporabe te direktive, so navedeni kot „subjekti v sestavi“. Nekatere subjekte bi bilo treba zaradi njihovega posebnega namena in statusa izključiti s področja uporabe te direktive. Izključeni bi morali biti tisti subjekti, ki običajno ne opravljajo trgovinske ali poslovne dejavnosti, opravljajo pa dejavnosti v splošnem interesu, kot so zagotavljanje javnega zdravstva in izobraževanja ali gradnja javne infrastrukture, in ki iz teh razlogov morda niso obdavčeni v državi članici, v kateri se nahajajo. S področja uporabe te direktive je zato treba izključiti vladne subjekte, mednarodne organizacije, pokojninske sklade in neprofitne organizacije, vključno z organizacijami, ki so na primer namenjene javnemu zdravju. Moralo bi biti mogoče, da lahko neprofitne organizacije vključujejo tudi ponudnike zdravstvenega zavarovanja, ki niso pridobitni oziroma ne ustvarjajo dobička, razen v korist javnega zdravstvenega varstva. S področja uporabe te direktive bi morali biti izključeni tudi investicijski skladi in nosilci nepremičninskih investicij, kadar so na vrhu lastniške verige, saj je dohodek, ki ga ti subjekti ustvarijo, obdavčen na ravni njihovih lastnikov.

(8)

V središču sistema je krovni matični subjekt mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, kadar ima ta matični subjekt v neposredni ali posredni lasti nadzorujoči delež v vseh drugih subjektih v sestavi mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine. Ker se od krovnega matičnega subjekta običajno zahteva, da konsolidira finančne račune vseh subjektov mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, v nasprotnem primeru pa bi se to od njega zahtevalo v skladu s sprejemljivim standardom finančnega računovodenja, ima krovni matični subjekt ključne informacije in bi bil najprimernejši za zagotovitev, da je davčna stopnja po jurisdikcijah za skupino skladna z dogovorjeno minimalno davčno stopnjo. Kadar se krovni matični subjekt nahaja v Uniji, bi moral zato v skladu s to direktivo prevzeti primarno obveznost, da pravilo o vključitvi dohodkov uporabi za svoj dodeljivi delež povrhnjega davka, ki se nanaša na vse nizko obdavčene subjekte v sestavi mednarodne skupine podjetij, ne glede na to, ali se nahajajo v Uniji ali zunaj nje. Krovni matični subjekt na vrhu velike domače skupine bi moral uporabljati pravilo o vključitvi dohodkov za celotni znesek povrhnjega davka v zvezi z nizko obdavčenimi subjekti v sestavi.

(9)

V nekaterih okoliščinah bi se morala obveznost uporabe pravila o vključitvi dohodkov prenesti nižje na druge subjekte v sestavi mednarodne skupine podjetij, ki se nahaja v Uniji. Prvič, kadar je krovni matični subjekt izključen subjekt ali se nahaja v jurisdikciji tretje države, ki ni uvedla vzorčnih pravil OECD ali enakovrednih pravil in zato nima kvalificiranega pravila o vključitvi dohodkov, bi morali biti vmesni matični subjekti, ki so v lastniški verigi pod krovnim matičnim subjektom in se nahajajo v Uniji, v skladu s to direktivo obvezani, da uporabijo pravilo o vključitvi dohodkov do višine njihovega dodeljivega deleža povrhnjega davka. Kadar pa ima vmesni matični subjekt, od katerega se zahteva, da uporabi pravilo o vključitvi dohodkov, nadzorujoči delež v drugem vmesnem matičnem subjektu, bi moral pravilo o vključitvi dohodkov uporabiti prvi navedeni vmesni matični subjekt.

(10)

Drugič, ne glede na to, ali se krovni matični subjekt nahaja v jurisdikciji, ki ima kvalificirano pravilo o vključitvi dohodkov, ali ne, bi morali biti matični subjekti v delni lasti, ki se nahajajo v Uniji in so v več kot 20-odstotni lasti imetnikov deležev zunaj skupine, v skladu s to direktivo obvezani, da uporabijo pravilo o vključitvi dohodkov do višine svojega dodeljivega deleža povrhnjega davka. Vendar pa taki matični subjekti v delni lasti ne bi smeli uporabljati pravila o vključitvi dohodkov, če so v celoti v lasti drugega matičnega subjekta v delni lasti, ki mora uporabljati pravilo o vključitvi dohodkov. Tretjič, kadar je krovni matični subjekt izključen subjekt ali se nahaja v jurisdikciji brez kvalificiranega pravila o vključitvi dohodkov, bi morali subjekti v sestavi skupine uporabljati pravilo o prenizko obdavčenih dobičkih za kakršen koli preostali znesek povrhnjega davka, ki ni bil zajet s pravilom o vključitvi dohodkov, sorazmerno s formulo za dodelitev, ki temelji na številu zaposlenih in opredmetenih sredstvih. Četrtič, če se krovni matični subjekt nahaja v jurisdikciji tretje države s kvalificiranim pravilom o vključitvi dohodkov, bi morali subjekti v sestavi mednarodne skupine podjetij uporabljati pravilo o prenizko obdavčenih dobičkih za subjekte v sestavi, ki se nahajajo v tej jurisdikciji tretje države, kadar je obdavčitev v tej jurisdikciji tretje države nizka, kar izhaja iz dejanske davčne stopnje vseh subjektov v sestavi v tej jurisdikciji, vključno s krovnim matičnim subjektom.

(11)

V skladu s političnimi cilji reforme globalnega minimalnega davka, ki se nanašajo na pošteno konkurenco jurisdikcij na področju obdavčitve, bi morala biti dejanska davčna stopnja izračunana na ravni jurisdikcije. Za namen izračuna dejanske davčne stopnje bi morala ta direktiva določati skupen sklop posebnih pravil za izračun davčne osnove, t. i. kvalificiranega dohodka ali izgube, in za plačane davke, tj. zajete davke. Izhodišče bi morali biti finančni računi, uporabljeni za konsolidacijo, ki so nato predmet vrste prilagoditev, vključno s prilagajanjem časovnih razlik, da bi se izognili kakršnemu koli izkrivljanju med jurisdikcijami. Poleg tega bi bilo treba kvalificirani dohodek ali izgubo in zajete davke nekaterih subjektov dodeliti drugim zadevnim subjektom v mednarodni skupini podjetij, da se zagotovi nevtralnost pri davčni obravnavi kvalificiranega dohodka ali izgube, ki je lahko predmet zajetih davkov v več jurisdikcijah, bodisi zaradi narave subjektov (na primer, pretočni subjekti, hibridni subjekti ali stalne poslovne enote) bodisi zaradi posebne davčne obravnave dohodka (plačilo dividend ali davčni režim nadzorovane tuje družbe). Kar zadeva zajete davke, bi bilo treba to direktivo razlagati v luči vseh nadaljnjih smernic OECD, ki bi jih morale države članice upoštevati, da bi zagotovile enotno identifikacijo zajetih davkov vseh držav članic in jurisdikcij tretjih držav.

(12)

Dejansko davčno stopnjo mednarodne skupine podjetij v vsaki jurisdikciji, v kateri ta opravlja dejavnosti, ali velike domače skupine bi bilo treba primerjati z dogovorjeno minimalno davčno stopnjo v višini 15 %, da se ugotovi, ali je mednarodna skupina podjetij ali velika domača skupina dolžna plačati povrhnji davek in bi zato morala uporabljati pravilo o vključitvi dohodkov ali pravilo o prenizko obdavčenih dobičkih. Minimalna davčna stopnja v višini 15 %, dogovorjena znotraj vključujočega okvira OECD/G20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, odraža ravnovesje med stopnjami davka od dohodkov pravnih oseb po vsem svetu. Kadar je dejanska davčna stopnja mednarodne skupine podjetij nižja od minimalne davčne stopnje v dani jurisdikciji, bi bilo treba povrhnji davek dodeliti subjektom v mednarodni skupini podjetij, ki so dolžni plačati davek v skladu z uporabo pravila o vključitvi dohodkov in pravila o prenizko obdavčenih dobičkih, da se zagotovi skladnost z globalno dogovorjeno minimalno dejansko stopnjo v višini 15 %. Kadar je dejanska davčna stopnja velike domače skupine nižja od minimalne davčne stopnje, bi moral krovni matični subjekt velike domače skupine uporabljati pravilo o vključitvi dohodkov v zvezi z njegovimi nizko obdavčenimi subjekti v sestavi, s čimer bi se zagotovilo, da je taka skupina dolžna plačati davek po minimalni dejanski davčni stopnji v višini 15 %.

(13)

Da bi se državam članicam omogočilo, da izkoristijo prihodke iz naslova povrhnjega davka, pobranega od njihovih nizko obdavčenih subjektov v sestavi, ki se nahajajo na njihovem ozemlju, bi morale imeti države članice možnost izbrati opcijo, da uporabijo domači sistem kvalificiranega povrhnjega davka. Ko države članice izberejo opcijo, da uporabijo kvalificirani domači povrhnji davek, bi morale Komisijo uradno obvestiti, s čimer bi davčnim organom drugih držav članic in jurisdikcij tretjih držav ter mednarodnim skupinam podjetij ponudili zadostno gotovost glede uporabe kvalificiranega domačega povrhnjega davka za nizko obdavčene subjekte v sestavi v tej državi članici. Subjekti v sestavi mednarodne skupine podjetij, ki se nahajajo v državi članici, ki je izbrala opcijo, da bo v svojem domačem davčnem sistemu izvajala tak sistem, bi morali tej državi članici plačati povrhnji davek. Tak sistem bi moral zagotoviti, da se minimalna dejanska obdavčitev kvalificiranega dohodka ali izgube subjektov v sestavi izračuna na enak način, kot se v skladu s to direktivo izračuna povrhnji davek.

(14)

Za zagotovitev sorazmernega pristopa bi ta direktiva pri tem morala upoštevati nekatere posebne okoliščine, v katerih se zmanjšajo tveganja erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička. Zato bi morala ta direktiva vključevati vsebinsko izključitev dohodkov na podlagi stroškov, povezanih z zaposlenimi, in vrednosti opredmetenih sredstev v dani jurisdikciji. Ta izključitev bi do določene mere uredila primere, ko mednarodna skupina podjetij ali velika domača skupina opravlja gospodarske dejavnosti, za katere je potrebna fizična prisotnost v jurisdikciji z nizko obdavčitvijo, saj v takem primeru ni verjetno, da bi se prakse erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička razvijale. Razmisliti bi bilo treba tudi o posebnem primeru mednarodnih skupin podjetij, ki so v začetnih fazah svoje mednarodne dejavnosti, da ne bi odvračali od razvoja čezmejnih dejavnosti mednarodnih skupin podjetij, ki imajo koristi od nizke obdavčitve v svoji domači jurisdikciji, kjer večinoma poslujejo. Zato bi bilo treba nizko obdavčene domače dejavnosti takih mednarodnih skupin podjetij izključiti iz uporabe pravil za prehodno obdobje petih let, če mednarodna skupina podjetij nima subjektov v sestavi v več kot šestih jurisdikcijah. Da bi zagotovili enako obravnavo velikih domačih skupin, bi bilo treba za prehodno obdobje petih let izključiti tudi dohodek iz dejavnosti takih skupin.

(15)

Zaradi obravnave posebnega položaja držav članic, v katerih ima sedež zelo malo skupin in v katerih je tako malo subjektov v sestavi, da bi bilo nesorazmerno zahtevati, da davčne uprave teh držav članic začnejo takoj uporabljati pravilo o vključitvi dohodkov in pravilo o prenizko obdavčenih dobičkih, in glede na status skupnega pristopa iz pravil GloBE bi bilo poleg tega primerno tem državam članicam omogočiti, da izberejo opcijo, da določeno obdobje ne bodo uporabljale pravila o vključitvi dohodkov in pravila o prenizko obdavčenih dobičkih. Države članice, ki izberejo to to opcijo, bi morale do roka za prenos te direktive obvestiti Komisijo.

(16)

Države članice, ki se odločijo, da pravil o vključitvi dohodkov in pravil o prenizko obdavčenih dobičkih začasno ne bodo uporabljale, bi morale to direktivo prenesti v nacionalno pravo tako, da zagotovijo pravilno delovanje sistema globalne minimalne davčne stopnje za mednarodne skupine podjetij in velike domače skupine v Uniji. To se nanaša zlasti na obveznost nacionalnih subjektov v sestavi v teh državah članicah, da obveščajo subjekte v sestavi iz drugih držav članic in tretjih držav, tako da lahko druge države članice in tretje države uporabljajo pravilo o prenizko obdavčenih dobičkih. Upravno breme za davčne uprave držav članic, ki so uporabile to opcijo, bi bilo treba čim bolj omejiti, pri tem pa ohraniti učinkovito uporabo te direktive po vsej Uniji. Zato bi morale imeti te države članice tudi možnost, da se vključijo v razpravo s Komisijo ter jo zaprosijo za nasvet in pomoč, da bi dosegli skupno razumevanje praktičnih ureditev za prenos te direktive v nacionalno pravo.

(17)

Za sektor ladijskega prevoza se zaradi zelo spremenljive narave in dolgega gospodarskega cikla sektorja ladijskega prevoza običajno uporabljajo alternativni ali dopolnilni davčni režimi v državah članicah. Da bi se preprečilo spodkopavanje te politične utemeljitve in da bi se državam članicam omogočilo, da še naprej uporabljajo posebno davčno obravnavo za sektor ladijskega prevoza v skladu z mednarodno prakso in pravili o državni pomoči, bi bilo treba dohodke od ladijskega prevoza izključiti iz tega sistema.

(18)

Za ravnovesje med cilji reforme globalnega minimalnega davka in upravnim bremenom za davčne uprave in davčne zavezance bi morala ta direktiva zagotoviti izključitev po načelu de minimis za mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, katerih povprečni prihodek je nižji od 10 000 000 EUR in katerih povprečni kvalificirani dohodek ali izguba v jurisdikciji znaša manj kot 1 000 000 EUR. Take mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine ne bi smele plačevati povrhnjega davka, čeprav je njihova dejanska davčna stopnja nižja od minimalne davčne stopnje v tej jurisdikciji.

(19)

Uporaba pravil iz te direktive za mednarodne skupine podjetij in velike domače skupine, ki se prvič uvrstijo na njeno področje uporabe, bi lahko povzročila izkrivljanja, ki bi bila posledica obstoja davčnih atributov, vključno z izgubami iz prejšnjih poslovnih let, ali časovnih razlik, ter zahtevala prehodna pravila za odpravo takih izkrivljanj. Da se omogoči nemoten prehod na novi davčni sistem, bi bilo treba znižanje stopenj za plače in izvzetij za opredmetena sredstva postopoma uvajati v obdobju desetih let.

(20)

Glede na to, da bi morale v dani jurisdikciji in za dano poslovno leto mednarodne skupine podjetij in velike domače skupine plačevati davek po minimalni stopnji, bi moral biti povrhnji davek namenjen izključno zagotovitvi, da se v danem poslovnem letu dobiček takih skupin obdavči po minimalni dejanski davčni stopnji. Zato pravila o povrhnjem davku ne bi smela delovati kot davek, obračunan neposredno od dohodka subjekta, temveč bi se morala uporabljati za presežni dobiček v skladu s standardizirano osnovo in posebnim mehanizmom za izračun davka, da bi tako opredelili nizko obdavčeni dohodek v zadevnih skupinah in uvedli povrhnji davek, s katerim bi se dejanska davčna stopnja skupine za ta dohodek zvišala na dogovorjeno minimalno davčno stopnjo. Vendar pa zasnova pravila o vključitvi dohodkov in pravila o prenizko obdavčenih dobičkih kot povrhnjih davkov jurisdikciji ne preprečuje uporabe teh pravil v okviru sistema obdavčitve dohodkov pravnih oseb v njenem domačem pravu.

(21)

Kot izhaja iz političnega dogovora, doseženega na mednarodni ravni, bi morali biti sistemi davčne distribucije, ki so upoštevani v pravilih GloBE, tisti, ki so veljali na dan 1. julija 2021 ali pred tem datumom, ko je bila sprejeta prva izjava vključujočega okvira OECD/G20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička z naslovom „Izjava o dvostebrni rešitvi za obravnavanje davčnih izzivov, ki izhajajo iz digitalizacije gospodarstva“, v kateri je bila dogovorjena posebna obravnava upravičenih sistemov davčne distribucije. To ne bi smelo preprečiti sprememb sistema davčne distribucije v jurisdikciji, ki so v skladu z njegovo obstoječo zasnovo.

(22)

Za učinkovito uporabo sistema je bistveno, da se postopki usklajujejo na ravni skupine. Treba bo upravljati sistem, ki bo zagotavljal neoviran pretok informacij znotraj mednarodne skupine podjetij in do davčnih uprav, v katerih se nahajajo subjekti v sestavi. Za vložitev informativne napovedi za odmero povrhnjega davka bi moral biti v prvi vrsti odgovoren sam subjekt v sestavi. Vendar bi se moral ta subjekt taki odgovornosti odpovedati, če je mednarodna skupina podjetij za vložitev informativne napovedi za odmero povrhnjega davka imenovala drug subjekt. To bi lahko bil bodisi lokalni subjekt bodisi subjekt iz druge jurisdikcije, ki ima z državo članico subjekta v sestavi sklenjen sporazum med pristojnimi organi. Informacije, ki se vložijo v okviru informativne napovedi za odmero povrhnjega davka, bi morale davčnim upravam, v katerih se nahajajo subjekti v sestavi, omogočiti, da ocenijo pravilnost obveznosti subjekta v sestavi za kvalificirani povrhnji davek oziroma domači povrhnji davek z uporabo domačih postopkov, tudi za vložitev domačih davčnih napovedi. Dodatne smernice, ki jih je treba pripraviti v OECD-jevem izvedbenem okviru GloBE, bi lahko bile v tem pogledu koristen vir ponazoritve in razlage, države članice pa bi se lahko odločile, da take smernice vključijo v domače pravo. Ob upoštevanju prilagoditev zaradi združljivosti, ki jih zahteva ta sistem, bi bilo treba skupinam, ki se prvič uvrstijo na področje uporabe te direktive, odobriti 18-mesečno obdobje za izpolnitev zahtev glede informacij.

(23)

Glede na koristi, ki jih prinaša preglednost na področju davkov, je spodbudno, da bo davčnim organom v vseh sodelujočih jurisdikcijah predložena znatna količina informacij. Mednarodne skupine podjetij, ki spadajo na področje uporabe te direktive, bi morale zagotoviti celovite in podrobne informacije o svojem dobičku in dejanski davčni stopnji v vsaki jurisdikciji, kjer imajo subjekte v sestavi. Pričakovati je mogoče, da bi tako obsežno poročanje povečalo preglednost.

(24)

Države članice bi morale pri izvajanju te direktive uporabiti vzorčni pravili OECD , ter pojasnila in primere v dokumentu „Tax Challenges Arising from the Digitalisation of the Economy – Global Anti-Base Erosion Model Rules (Pillar Two)“ (Davčni izzivi, ki izhajajo iz digitalizacije gospodarstva – vzorčni pravili o globalni protieroziji davčne osnove (steber 2)), ki ga je izdal vključujoči okvir OECD/G20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, pa tudi izvedbeni okvir GloBE, vključno z njegovimi pravili „varnega pristana“, kot ponazoritev ali razlago, da se zagotovi doslednost pri uporabi v državah članicah, kolikor so skladna s to Direktivo in pravom Unije. Pravila „varnega pristana“ bi morala biti pomembna tako za mednarodne skupine podjetij kot za velike domače skupine.

(25)

Učinkovitost in pravičnost reforme globalnega minimalnega davka sta močno odvisni od njenega izvajanja po vsem svetu. Za zagotovitev ustreznega izvrševanja pravil iz te direktive bi morale države članice uporabiti ustrezne kazni, zlasti za subjekte, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti vložitve informativne napovedi za odmero povrhnjega davka in plačila svojega deleža povrhnjega davka. Pri določanju teh kazni bi morale države članice zlasti upoštevati nujnost obravnave tveganja, da mednarodna skupina podjetij ne prijavi informacij, potrebnih za uporabo pravila o prenizko obdavčenih dobičkih. Za obravnavo tega tveganja bi morale države članice določiti odvračilne kazni.

(26)

Obenem bo ključnega pomena, da vsi glavni trgovinski partnerji Unije uporabljajo bodisi kvalificirano pravilo o vključitvi dohodkov bodisi enakovreden sklop pravil o minimalni obdavčitvi. Kar zadeva vprašanje, ali je pravilo o vključitvi dohodkov, ki ga izvaja jurisdikcija tretje države, ki je pristopila h globalnemu sporazumu, kvalificirano pravilo o vključitvi dohodkov v smislu globalnega sporazuma, se je primerno sklicevati na oceno, ki jo je treba opraviti na ravni OECD. Poleg tega ter v podporo pravni varnosti in učinkovitosti pravil o globalnem minimalnem davku je pomembno še natančneje opredeliti pogoje, pod katerimi se lahko pravilom, ki se izvajajo v jurisdikciji tretje države, ki ne bo prenesla pravil globalnega sporazuma, prizna enakovrednost s kvalificiranim pravilom o vključitvi dohodkov. Cilj ocene enakovrednosti je predvsem pojasniti in jasno začrtati uporabo te direktive s strani držav članic, zlasti kar zadeva pravilo o prenizko obdavčenih dobičkih. V ta namen bi morala ta direktiva omogočiti oceno meril glede enakovrednosti na podlagi nekaterih specifičnih parametrov, ki jo pripravi Komisija po oceni OECD. Določitev jurisdikcij tretjih držav, ki uporabljajo pravne okvire, ki se štejejo za enakovredne kvalificiranemu pravilu o vključitvi dohodkov, bi morala izhajati neposredno iz objektivnih meril iz te direktive in bi morala strogo slediti oceni OECD. Zato je v takih specifičnih okoliščinah primerno, da se predvidi delegiran akt. Zlasti se uporaba delegiranega akta v teh specifičnih okoliščinah – glede na postopek odločanja, ki je značilen za davčne zadeve – ne bi smela razumeti kot precedens za druge zakonodajne instrumente, sprejete po posebnem zakonodajnem postopku.

(27)

Bistveno bi bilo zagotoviti dosledno uporabo pravil iz te direktive v zvezi s katero koli jurisdikcijo tretje države, ki ne prenaša pravil globalnega sporazuma in se ji ne prizna enakovrednost njenih nacionalnih pravil s kvalificiranim pravilom o vključitvi dohodkov. V zvezi s tem je treba razviti skupno metodologijo za dodelitev zneskov, ki bi se v skladu s pravili globalnega sporazuma obravnavali kot zajeti davki, subjektom znotraj mednarodne skupine podjetij, za katere bi veljal povrhnji davek v skladu s pravili iz te direktive. V ta namen bi se morale države članice pri dodelitvi takih zajetih davkov sklicevati na smernice v OECD-jevem izvedbenem okviru GloBE.

(28)

Za dopolnitev nekaterih nebistvenih elementov te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte, s katerimi se po oceni Komisije določijo jurisdikcije z domačim pravnim okvirom, ki se lahko šteje za enakovrednega kvalificiranemu pravilu o vključitvi dohodkov. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (5).

(29)

Ker ta direktiva začne veljati leta 2022 in je rok, do katerega jo morajo države članice najpozneje prenesti v nacionalno pravo, 31. december 2023, bo Unija ukrepala v skladu s časovnim načrtom iz Izjave o dvostebrni rešitvi za obravnavanje davčnih izzivov, ki izhajajo iz digitalizacije gospodarstva, dogovorjene znotraj vključujočega okvira OECD/G20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička z dne 8. oktobra 2021 (v nadaljnjem besedilu: izjava na ravni vključujočega okvira OECD/G20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička iz oktobra 2021), v skladu s katero bi bilo treba steber 2 uzakoniti leta 2022, da bi lahko začel učinkovati leta 2023, pri čemer bi pravilo o prenizko obdavčenih dobičkih začelo učinkovati leta 2024.

(30)

Uporaba pravila iz te direktive o prenizko obdavčenih dobičkih bi se morala uporabljati od leta 2024, tako da bi lahko jurisdikcije tretjih držav uporabile pravilo o vključitvi dohodkov v prvi fazi izvajanja vzorčnih pravil OECD.

(31)

V izjavi na ravni vključujočega okvira OECD/G20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička je predvidena dvostebrna rešitev. V podrobnem izvedbenem načrtu iz Priloge k temu načrtu so določeni roki za izvedbo vsakega stebra. Ker je ta direktiva namenjena izvajanju drugega stebra, medtem ko je treba delo v zvezi s prvim stebrom še dokončati, je treba zagotoviti, da se bo izvajal tudi prvi steber. Ta direktiva zato vsebuje določbo, v skladu s katero mora Komisija pripraviti poročilo o oceni napredka, doseženega znotraj vključujočega okvira OECD/G20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička. Komisija lahko, če meni, da je to ustrezno, državam članicam v preučitev predloži zakonodajni predlog za obravnavo davčnih izzivov, ki jih prinaša digitalizacija gospodarstva.

(32)

Svet bi moral pred koncem vsakega semestra, ki se začne 1. julija 2022, oceniti razmere v zvezi z izvajanjem prvega stebra izjave o dvostebrni rešitvi, ki je bila oktobra 2021 dogovorjena znotraj vključujočega okvira OECD/G20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička.

(33)

Ker cilja te direktive, tj. vzpostavitve skupnega okvira za globalno minimalno davčno stopnjo v Uniji na podlagi skupnega pristopa iz vzorčnih pravil OECD, ne more biti zadovoljivo dosežen, če vsaka država članica ukrepa sama zase, ker bi neodvisno ukrepanje držav članic lahko še bolj tvegalo razdrobljenost notranjega trga, in ker je ključnega pomena, da se sprejmejo rešitve, ki delujejo za notranji trg kot celoto, temveč se ta cilj zaradi obsega reforme globalnega minimalnega davka lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(34)

V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (6) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je formalne pripombe podal 10. februarja 2022. Za obdelavo osebnih podatkov v okviru te direktive se uporabljata pravica do varstva osebnih podatkov na podlagi člena 8 Listine EU o temeljnih pravicah ter Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (7) –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

1.   Ta direktiva določa skupne ukrepe za minimalno dejansko obdavčitev mednarodnih skupin podjetij in velikih domačih skupin v obliki:

(a)

pravila o vključitvi dohodkov, v skladu s katerim matični subjekt mednarodne skupine podjetij ali velika domača skupina izračuna in plača svoj dodeljivi delež povrhnjega davka v zvezi z nizko obdavčenimi subjekti v sestavi skupine; in

(b)

pravila o prenizko obdavčenih dobičkih, v skladu s katerim ima subjekt v sestavi mednarodne skupine podjetij dodatni denarni odhodek za davek, enak njegovemu deležu povrhnjega davka, ki ni bil obračunan v okviru pravila o vključitvi dohodkov v zvezi z nizko obdavčenimi subjekti v sestavi skupine.

2.   Države članice lahko izberejo opcijo, da uporabijo kvalificirani domači povrhnji davek, v skladu s katerim se na podlagi te direktive povrhnji davek izračuna in plača na presežni dobiček vseh nizko obdavčenih subjektov v sestavi, ki se nahajajo v njihovi jurisdikciji.

Člen 2

Področje uporabe

1.   Ta direktiva se uporablja za subjekte v sestavi s sedežem v državi članici, ki so del mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, katere letni prihodki, vključno s prihodki izključenih subjektov iz odstavka 3, o katerih se poroča v konsolidiranih računovodskih izkazih krovnega matičnega subjekta v vsaj dveh od štirih poslovnih let neposredno pred preizkusnim poslovnim letom, znašajo 750 000 000 EUR ali več.

2.   Če je eno ali več od štirih poslovnih let iz odstavka 1 daljše ali krajše od 12 mesecev, se prag prihodkov iz navedenega odstavka sorazmerno prilagodi za vsako od teh poslovnih let.

3.   Ta direktiva se ne uporablja za naslednje subjekte (v nadaljnjem besedilu: izključeni subjekti):

(a)

vladni subjekt, mednarodno organizacijo, neprofitno organizacijo, pokojninski sklad, investicijski sklad, ki je krovni matični subjekt, ali nosilca nepremičninske investicije, ki je krovni matični subjekt;

(b)

subjekt, katerega najmanj 95 % vrednosti je neposredno ali prek enega ali več izključenih subjektov v lasti enega ali več subjektov iz točke (a), razen subjektov, ki opravljajo pokojninske storitve, in ki:

(i)

posluje izključno ali skoraj izključno za namene posedovanja ali vlaganja sredstev v korist subjekta ali subjektov iz točke (a) ali

(ii)

izvaja izključno dejavnosti, ki so pomožne tistim, ki jih opravljajo subjekt ali subjekti iz točke (a);

(c)

subjekt, katerega najmanj 85 % vrednosti je neposredno ali prek enega ali več izključenih subjektov v lasti enega ali več subjektov iz točke (a), razen subjektov, ki opravljajo pokojninske storitve, če skoraj ves njegov dohodek izhaja iz dividend ali dobičkov ali izgub iz lastniškega kapitala, ki so izključeni iz izračuna kvalificiranega dohodka ali izgube v skladu s členom 15(2), točki (b) in (c).

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka lahko vložniški subjekt v sestavi v skladu s členom 45(1) uporabi opcijo, da subjekta iz točk (b) in (c) navedenega pododstavka ne obravnava kot izključeni subjekt.

Člen 3

Opredelitev pojmov

Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„subjekt“ pomeni katero koli pravno ureditev, na podlagi katere se pripravljajo ločeni finančni računi, ali katero koli pravno osebo;

(2)

„subjekt v sestavi“ pomeni:

(a)

kateri koli subjekt, ki je del mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, ter

(b)

katero koli stalno poslovno enoto glavnega subjekta, ki je del mednarodne skupine podjetij iz točke (a);

(3)

„skupina“ pomeni:

(a)

zbirko subjektov, ki so povezani prek lastništva ali nadzora, kot je opredeljeno v sprejemljivem finančnem računovodskem standardu, v skladu s katerim krovni matični subjekt pripravi konsolidirane računovodske izkaze, vključno s katerim koli subjektom, ki je bil morda izključen iz konsolidiranih računovodskih izkazov krovnega matičnega subjekta izključno zaradi svoje majhnosti, majhnega pomena ali na podlagi dejstva, da je na prodaj, ali

(b)

subjekt, ki ima eno ali več stalnih poslovnih enot, če ni del druge skupine, kot je opredeljena v točki (a);

(4)

„mednarodna skupina podjetij“ pomeni katero koli skupino, ki vključuje vsaj en subjekt ali stalno poslovno enoto, ki se ne nahaja v jurisdikciji krovnega matičnega subjekta;

(5)

„velika domača skupina“ pomeni katero koli skupino, katere vsi subjekti v sestavi se nahajajo v isti državi članici;

(6)

„konsolidirani računovodski izkazi“ pomeni

(a)

računovodske izkaze, ki jih v skladu s sprejemljivim standardom finančnega računovodenja pripravi subjekt ter v katerih so sredstva, obveznosti, dohodki, odhodki in denarni tokovi tega subjekta in vseh subjektov, v katerih ima nadzorujoči delež, predstavljeni kot sredstva, obveznosti, dohodki, odhodki in denarni tokovi istega gospodarskega subjekta;

(b)

za skupine, opredeljene v točki (3)(b), računovodske izkaze, ki jih subjekt pripravi v skladu s sprejemljivim standardom finančnega računovodenja;

(c)

računovodske izkaze krovnega matičnega subjekta, ki niso pripravljeni v skladu s sprejemljivim standardom finančnega računovodenja in so bili naknadno prilagojeni, da se prepreči kakršno koli pomembno izkrivljanje konkurence; in

(d)

če krovni matični subjekt ne pripravi računovodskih izkazov, kot je opisano v točki (a), (b) ali (c), računovodske izkaze, ki bi bili pripravljeni, če bi se od krovnega matičnega subjekta zahtevalo, da take računovodske izkaze pripravi v skladu:

(i)

s sprejemljivim standardom finančnega računovodenja ali

(ii)

z drugim standardom finančnega računovodenja in pod pogojem, da so bili taki računovodski izkazi prilagojeni, da se prepreči kakršno koli pomembno izkrivljanje konkurence;

(7)

„poslovno leto“ pomeni obračunsko obdobje, v zvezi s katerim krovni matični subjekt mednarodne skupine podjetij ali velika domača skupina pripravi svoje konsolidirane računovodske izkaze ali, če krovni matični subjekt ne pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov, koledarsko leto;

(8)

„vložniški subjekt v sestavi“ pomeni subjekt, ki vloži informativno napoved za odmero povrhnjega davka v skladu s členom 44;

(9)

„vladni subjekt“ pomeni subjekt, ki izpolnjuje vsa naslednja merila:

(a)

je del vlade ali v njeni popolni lasti, vključno s katero koli politično enoto ali njenim lokalnim organom;

(b)

ne opravlja trgovinske ali poslovne dejavnosti in je njegov glavni namen:

(i)

izpolnjevanje vladne funkcije ali

(ii)

upravljanje ali vlaganje sredstev te vlade ali jurisdikcije prek vlaganja in posedovanja naložb, upravljanja sredstev ter s tem povezanih investicijskih poslov za sredstva te države ali jurisdikcije;

(c)

vladi odgovarja za svojo splošno uspešnost in ji vsako leto poroča ter

(d)

ob razpustitvi se njegova sredstva v vladi in čisti dobiček, kolikor se tak čisti dobiček razdeljuje, razdeli izključno tej vladi, pri čemer noben del njegovega čistega dobička ne gre v korist kateri koli fizični osebi;

(10)

„mednarodna organizacija“ pomeni katero koli medvladno organizacijo, vključno z nadnacionalno organizacijo, ali agencijo ali ustanovo v njeni popolni lasti, ki izpolnjuje vsa naslednja merila:

(a)

sestavljajo jo predvsem vlade;

(b)

v veljavi ima sporazum o sedežu ali vsebinsko podoben sporazum v jurisdikciji, v kateri je ustanovljena, na primer ureditev, ki daje uradom ali poslovnim enotam organizacije v jurisdikciji pravico do privilegijev in imunitet, ter

(c)

zakon ali njene listine o upravljanju ji preprečujejo, da gre njen dohodek v korist fizičnih oseb;

(11)

„neprofitna organizacija“ pomeni subjekt, ki izpolnjuje vsa naslednja merila:

(a)

ustanovljen je in deluje v jurisdikciji, katere rezident je:

(i)

izključno za verske, dobrodelne, znanstvene, umetniške, kulturne, športne, izobraževalne ali druge podobne namene ali

(ii)

kot strokovna organizacija, poslovno združenje, gospodarska zbornica, delavska organizacija, kmetijska ali hortikulturna organizacija, državljansko združenje ali organizacija, ki deluje izključno za spodbujanje družbene blaginje;

(b)

skoraj vsi dohodki iz dejavnosti, navedenih v točki (a), so oproščeni davka od dohodkov v jurisdikciji, katere rezident je;

(c)

nima delničarjev ali družbenikov, ki bi imeli lastniški ali upravičeni delež v njegovem dohodku ali sredstvih;

(d)

njegovi dohodki ali sredstva se ne smejo razdeliti ali uporabiti v korist fizične osebe ali nedobrodelnega subjekta, razen:

(i)

pri dobrodelnem delovanju subjekta,

(ii)

kot plačilo razumnega nadomestila za opravljene storitve ali za uporabo premoženja ali kapitala ali

(iii)

kot plačilo, ki ustreza pošteni tržni vrednosti premoženja, ki ga je kupil subjekt, in

(e)

ob prenehanju njegovega delovanja, njegovi likvidaciji ali razpustitvi je treba vsa njegova sredstva dodeliti ali vrniti neprofitni organizaciji ali vladi, vključno s katerim koli vladnim subjektom, jurisdikcije, v kateri je subjekt rezident, ali kateri koli njeni politični enoti,

(f)

ne opravlja trgovinske ali poslovne dejavnosti, ki nima neposredne zveze z nameni, za katere so bili ustanovljeni;

(12)

„pretočni subjekt“ pomeni subjekt, kolikor je davčno transparenten glede na svoje dohodke, odhodke, dobiček ali izgubo v jurisdikciji, v kateri je bil ustanovljen, razen če je davčni rezident in je zavezan plačilu zajetega davka na svoj dohodek ali dobiček v drugi jurisdikciji.

Šteje se, da je pretočni subjekt:

(a)

davčno transparentni subjekt glede na svoje dohodke, odhodke, dobiček ali izgubo, kolikor je fiskalno transparenten v jurisdikciji, v kateri se nahaja njegov lastnik;

(b)

obratni hibridni subjekt glede na svoje dohodke, odhodke, dobiček ali izgubo, kolikor ni fiskalno transparenten v jurisdikciji, v kateri se nahaja njegov lastnik;

za namene te opredelitve „fiskalno transparentni subjekt“ pomeni subjekt, katerega dohodke, odhodke, dobiček ali izgubo pravo jurisdikcije obravnava, kot če bi jih neposredno ustvaril ali imel lastnik tega subjekta v sorazmerju z njegovim deležem v tem subjektu;

lastniški delež v subjektu ali stalni poslovni enoti, ki je subjekt v sestavi, se obravnava, kot da se poseduje prek davčno transparentne strukture, če se poseduje posredno prek verige davčno transparentnih subjektov;

subjekt v sestavi, ki na podlagi kraja z njegovim sedežem uprave, kraja ustanovitve ali podobnih meril ni davčni rezident in ni zavezan plačilu zajetega davka ali kvalificiranega domačega povrhnjega davka, se obravnava kot pretočni subjekt v zvezi z njegovimi dohodki, odhodki, dobičkom ali izgubo, kolikor:

(a)

se njegovi lastniki nahajajo v jurisdikciji, ki subjekt obravnava kot fiskalno transparenten;

(b)

nima poslovne enote v jurisdikciji, v kateri je bil ustanovljen, ter

(c)

dohodkov, odhodkov, dobička ali izgube ni mogoče pripisati stalni poslovni enoti;

(13)

„stalna poslovna enota“ pomeni:

(a)

poslovno enoto ali predpostavljeno poslovno enoto, ki se nahaja v jurisdikciji, v kateri se obravnava kot stalna poslovna enota v skladu z veljavnim davčnim sporazumom, če taka jurisdikcija obdavči dohodek, ki ga je tej enoti mogoče pripisati v skladu z določbo, podobno členu 7 Vzorčne konvencije OECD o davku na dohodek in kapital, kakor je bila spremenjena;

(b)

če ni veljavnega davčnega sporazuma, poslovno enoto ali predpostavljeno poslovno enoto, ki se nahaja v jurisdikciji, ki obdavči dohodek, ki ga je taki enoti mogoče pripisati, na neto osnovi na podoben način, kot obdavči svoje lastne davčne rezidente;

(c)

če jurisdikcija nima sistema obdavčitve dohodkov pravnih oseb, poslovno enoto ali predpostavljeno poslovno enoto, ki se nahaja v taki jurisdikciji, ki bi se obravnavala kot stalna poslovna enota v skladu z Vzorčno konvencijo OECD o davku na dohodek in kapital kakor je bila spremenjena, če bi imela taka jurisdikcija pravico obdavčiti dohodek, ki bi ga bilo tej poslovni enoti mogoče pripisati v skladu s členom 7 navedene konvencije, ali

(d)

drugo poslovno enoto ali predpostavljeno poslovno enoto, ki ni opisana v točkah (a) do (c) in prek katere se izvajajo dejavnosti zunaj jurisdikcije, v kateri se nahaja subjekt, če je v taki jurisdikciji dohodek, ki ga je mogoče pripisati takim dejavnostim, izvzet;

(14)

„krovni matični subjekt“ pomeni:

(a)

subjekt, ki ima neposredno ali posredno v lasti nadzorujoči delež v katerem koli drugem subjektu in ki ni neposredno ali posredno v lasti drugega subjekta, ki bi imel v njem nadzorujoči delež, ali

(b)

glavni subjekt skupine, kot je opredeljen v točki (3)(b);

(15)

„minimalna davčna stopnja“ pomeni petnajst odstotkov (15 %);

(16)

„povrhnji davek“ pomeni dodatni davek, izračunan za jurisdikcijo ali subjekt v sestavi na podlagi člena 27;

(17)

„davčni režim nadzorovane tuje družbe“ pomeni sklop davčnih pravil, z izjemo kvalificiranega pravila o vključitvi dohodkov, v skladu s katerimi je neposredni ali posredni delničar tujega subjekta ali glavni subjekt stalne poslovne enote zavezan plačilu davka na svoj delež dela ali celotnega dohodka, ki ga ta tuji subjekt v sestavi ustvari, ne glede na to, ali se ta dohodek razdeli delničarju ali ne;

(18)

„kvalificirano pravilo o vključitvi dohodkov“ pomeni sklop pravil, ki se izvaja v domačem pravu jurisdikcije, če taka jurisdikcija ne zagotavlja nobenih koristi, povezanih s temi pravili, in da:

(a)

je enakovreden pravilom iz te direktive ali – kar zadeva jurisdikcije tretjih držav – Davčnim izzivom, ki izhajajo iz digitalizacije gospodarstva – vzorčni pravili o globalni protieroziji davčne osnove (steber 2) (v nadaljnjem besedilu: vzorčni pravili OECD), v skladu s katerimi matični subjekt mednarodne skupine podjetij ali velika domača skupina izračuna in plača svoj dodeljivi delež povrhnjega davka v zvezi z nizko obdavčenimi subjekti v sestavi te skupine;

(b)

se upravlja na način, ki je skladen s pravili iz te direktive ali – kar zadeva jurisdikcije tretjih držav – z vzorčnima praviloma OECD;

(19)

„nizko obdavčeni subjekt v sestavi“ pomeni:

(a)

subjekt v sestavi mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, ki se nahaja v jurisdikciji z nizko obdavčitvijo, ali

(b)

subjekt v sestavi brez države, katerega kvalificirani dohodek in dejanska davčna stopnja v poslovnem letu je nižja od minimalne davčne stopnje;

(20)

„vmesni matični subjekt“ pomeni subjekt v sestavi, ki ima neposredno ali posredno v lasti lastniški delež v drugem subjektu v sestavi v isti mednarodni skupini podjetij ali veliki domači skupini in se ne šteje za krovni matični subjekt, matično podjetje v delni lasti, stalno poslovno enoto ali investicijski subjekt;

(21)

„nadzorujoči delež“ pomeni lastniški delež v subjektu, pri katerem mora ali bi moral imetnik deleža konsolidirati sredstva, obveznosti, dohodke, odhodke in denarne tokove subjekta po posameznih postavkah v skladu s sprejemljivim standardom finančnega računovodenja; šteje se, da ima glavni subjekt nadzorujoče deleže v svojih stalnih poslovnih enotah;

(22)

„matični subjekt v delni lasti“ pomeni subjekt v sestavi, ki ima neposredno ali posredno v lasti lastniški delež v drugem subjektu v sestavi iste mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine in za katerega velja, da je več kot 20 % lastniškega deleža pri njegovem dobičku v neposredni ali posredni posesti ene ali več oseb, ki niso subjekti v sestavi te mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, in ki se ne šteje za krovni matični subjekt, stalno poslovno enoto ali investicijski subjekt;

(23)

„lastniški delež“ pomeni kakršni koli kapitalski delež s pravico do dobička, kapitala ali rezerv subjekta ali stalne poslovne enote;

(24)

„matični subjekt“ pomeni krovni matični subjekt, ki ni izključeni subjekt, vmesni matični subjekt ali matični subjekt v delni lasti;

(25)

„sprejemljivi standard finančnega računovodenja“ pomeni mednarodne standarde računovodskega poročanja (MSRP ali MSRP, kot jih je sprejela Unijana podlagi Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (8)) in splošno sprejeta računovodska načela Avstralije, Brazilije, Kanade, držav članic Evropske unije, držav članic Evropskega gospodarskega prostora, Hongkonga (Kitajska), Japonske, Mehike, Nove Zelandije, Ljudske republike Kitajske, Republike Indije, Republike Koreje, Rusije, Singapurja, Švice, Združenega kraljestva in Združenih držav Amerike;

(26)

„odobreni standard finančnega računovodenja“ v zvezi s subjektom pomeni sklop splošno sprejemljivih računovodskih načel, ki jih dovoljuje pooblaščeni računovodski organ v jurisdikciji, v kateri se ta subjekt nahaja; za namene te opredelitve „pooblaščeni računovodski organ“ pomeni organ, ki ima v jurisdikciji pravna pooblastila, da predpiše, določi ali sprejme računovodske standarde za namene računovodskega poročanja;

(27)

„pomembno izkrivljanje konkurence“ v zvezi z uporabo posebnega načela ali postopka v skladu s sklopom splošno sprejemljivih računovodskih načel pomeni uporabo, ki povzroči skupen odklon za več kot 75 000 000 EUR dohodkov ali odhodkov v poslovnem letu v primerjavi z zneskom, ki bi bil določen z uporabo ustreznega načela ali postopka v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP ali MSRP, kot jih je sprejela Unija na podlagi Uredbe (ES) št. 1606/2002);

(28)

„kvalificirani domači povrhnji davek“ pomeni povrhnji davek, ki se uporablja v domačem pravu jurisdikcije, če taka jurisdikcija ne zagotavlja nobenih koristi, povezanih s temi pravili, in da:

(a)

opredeljuje določitev presežnega dobička subjektov v sestavi, ki se nahajajo v tej jurisdikciji, v skladu s pravili iz te direktive ali – kar zadeva jurisdikcije tretjih držav – z vzorčnima praviloma OECD in uporabo minimalne davčne stopnje pri presežnem dobičku za to jurisdikcijo in subjekte v sestavi v skladu s pravili iz te direktive ali – kar zadeva jurisdikcije tretjih držav – z vzorčnima praviloma OECD ter

(b)

se upravlja na način, ki je skladen s pravili iz te direktive ali – kar zadeva jurisdikcije tretjih držav – z vzorčnima praviloma OECD;

(29)

„knjigovodska vrednost opredmetenega sredstva“ pomeni povprečje začetnih in končnih vrednosti opredmetenih sredstev po upoštevanju nabrane depreciacije, deplecije in oslabitve, kot je prikazano v računovodskih izkazih;

(30)

„investicijski subjekt“ pomeni:

(a)

investicijski sklad ali nosilca nepremičninske investicije;

(b)

subjekt, ki je v vsaj 95 % lasti neposredno subjekta iz točke (a) ali prek verige takih subjektov in ki posluje izključno ali skoraj izključno za namene posedovanja ali vlaganja sredstev v njihovo korist, ali

(c)

subjekt, katerega najmanj 85 % vrednosti subjekta je v lasti subjekta iz točke (a), če skoraj ves njegov dohodek izhaja iz dividend ali dobičkov ali izgub iz lastniškega kapitala, ki so za namene te direktive izključeni iz izračuna kvalificiranega dohodka ali izgube;

(31)

„investicijski sklad“ pomeni subjekt ali dogovor, ki izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)

namenjen je združevanju finančnih ali nefinančnih sredstev mnogih vlagateljev, od katerih so nekateri nepovezani;

(b)

vlaga v skladu z opredeljeno naložbeno politiko;

(c)

vlagateljem omogoča, da zmanjšajo stroške transakcij, raziskav in analiz ali skupaj porazdelijo tveganje;

(d)

prvenstveno je namenjen ustvarjanju investicijskega dohodka ali dobička ali zaščiti pred določenim ali splošnim dogodkom ali rezultatom;

(e)

njegovi vlagatelji imajo pravico do donosov iz sredstev sklada ali dohodka, ustvarjenega iz teh sredstev, na podlagi njihovega prispevka;

(f)

zanj ali za njegovo upravljanje velja regulativni režim za investicijske sklade, vključno z ustrezno ureditvijo za preprečevanje pranja denarja in zaščito vlagateljev, v jurisdikciji, v kateri je ustanovljen ali se upravlja, ter

(g)

v imenu vlagateljev ga upravljajo strokovnjaki za upravljanje investicijskih skladov;

(32)

„nosilec nepremičninske investicije“ pomeni subjekt v širši lasti, ki ima v posesti pretežno nepremičnine, ki so bodisi v njegovih rokah bodisi v rokah njegovih imetnikov deležev, in za katerega velja enotna davčna stopnja z največ enoletnim odlogom;

(33)

„pokojninski sklad“ pomeni:

(a)

subjekt, ki je ustanovljen in posluje v jurisdikciji izključno ali skoraj izključno za upravljanje ali zagotavljanje pokojnin ter dodatnih ali povezanih ugodnosti posameznikom, če:

(i)

ta subjekt kot tak regulira ta jurisdikcija ali ena od njenih političnih enot ali lokalni organi ali

(ii)

so ti prejemki zavarovani ali kako drugače zaščiteni z nacionalnimi predpisi in se financirajo s skupino sredstev v posesti prek fiduciarne ureditve ali lastnika sklada, da se zagotovi izpolnitev ustreznih pokojninskih obveznosti v primeru plačilne nesposobnosti mednarodnih skupin podjetij in velikih domačih skupin;

(b)

subjekt za pokojninske storitve;

(34)

„subjekt za pokojninske storitve“ pomeni subjekt, ki je ustanovljen in posluje izključno ali skoraj izključno za namene vlaganja sredstev v korist subjektov iz točke (33)(a) ali za opravljanje dejavnosti, ki so pomožne reguliranim dejavnostim iz točke (33)(a), če je subjekt za pokojninske storitve del iste skupine kot subjekti, ki opravljajo te regulirane dejavnosti;

(35)

„jurisdikcija z nizko obdavčitvijo“ pomeni – v zvezi z mednarodno skupino podjetij ali veliko domačo skupino v katerem koli poslovnem letu – državo članico ali jurisdikcijo tretje države, v kateri ima mednarodna skupina podjetij ali velika domača skupina kvalificirani dohodek in je obdavčena po dejanski davčni stopnji, ki je nižja od minimalne davčne stopnje;

(36)

„kvalificirani dohodek ali izguba“ pomeni finančni računovodski neto dohodek ali izgubo subjekta v sestavi, prilagojena v skladu s pravili iz poglavij III, VI in VII;

(37)

„nekvalificirani vračljivi imputacijski davek“ pomeni kakršni koli davek, z izjemo kvalificiranega imputacijskega davka, ki ga vračuna ali plača subjekt v sestavi, ki:

(a)

se lahko vrne dejanskemu lastniku dividende, ki jo je razdelil tak subjekt v sestavi, če se nanaša na to dividendo, ali ki ga dejanski lastnik lahko odbije od davčne obveznosti, ki ni davčna obveznost, ki bi se nanašala na tako dividendo, ali

(b)

se lahko vrne družbi razdeljevalki ob distribuciji dividende delničarju;

za namene te opredelitve „kvalificirani imputacijski davek“ pomeni zajeti davek, katerega vračuna ali plača subjekt v sestavi, vključno s stalno poslovno enoto, ki se lahko vrne ali kot dobropis prizna dejanskemu lastniku dividende, ki jo razdeli subjekt v sestavi, ali, v primeru zajetega davka, ki ga vračuna ali plača stalna poslovna enota, dividenda, ki jo razdeli glavni subjekt, kolikor se vračilo izplača ali zagotovi dobropis:

(a)

s strani jurisdikcije, ki ni jurisdikcija, ki je naložila zajete davke;

(b)

dejanskemu lastniku dividende, obdavčene po nominalni stopnji, ki je enaka ali višja od minimalne davčne stopnje za dividende, prejete v skladu z domačim pravom jurisdikcije, ki je subjektu v sestavi naložila zajete davke;

(c)

posamezniku, ki je dejanski lastnik dividende in davčni rezident v jurisdikciji, ki je subjektu v sestavi naložila zajete davke, in ki je zavezan plačilu davka po nominalni stopnji, ki je enaka ali višja od standardne davčne stopnje, ki se uporablja za običajne dohodke, ali

(d)

vladnemu subjektu, mednarodni organizaciji, rezidenčni neprofitni organizaciji, rezidenčnemu pokojninskemu skladu, rezidenčnemu investicijskemu subjektu, ki ni del mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, ali rezidenčni zavarovalnici za življenjsko zavarovanje, kolikor se dividenda prejme v zvezi z dejavnostmi rezidenčnega pokojninskega sklada in se obdavči na podoben način kot dividenda, ki jo prejme pokojninski sklad;

za namene točke (d) velja naslednje:

(i)

neprofitna organizacija ali pokojninski sklad je rezident v jurisdikciji, če je ustanovljen in se upravlja v tej jurisdikciji;

(ii)

investicijski subjekt je rezident v jurisdikciji, če je ustanovljen in reguliran v tej jurisdikciji;

(iii)

zavarovalnica za življenjsko zavarovanje je rezident v jurisdikciji, v kateri se nahaja;

(38)

„kvalificirani vračljivi davčni dobropis“ pomeni:

(a)

vračljivi davčni dobropis, zasnovan tako, da ga je treba plačati kot gotovinsko plačilo ali denarni ustreznik subjektu v sestavi v štirih letih od datuma, ko je subjekt v sestavi upravičen do prejetja vračljivega davčnega dobropisa v skladu s pravom jurisdikcije, ki dobropis odobri, ali

(b)

če je davčni dobropis delno vračljiv, del vračljivega davčnega dobropisa, ki se kot gotovinsko plačilo ali denarni ustreznik plača subjektu v sestavi v štirih letih od datuma, ko je subjekt v sestavi upravičen do prejetja delno vračljivega davčnega dobropisa;

kvalificirani vračljivi davčni dobropis ne vključuje katerega koli zneska davka, ki se prizna kot dobropis ali povrne na podlagi kvalificiranega imputacijskega davka ali nekvalificiranega vračljivega imputacijskega davka;

(39)

„nekvalificirani vračljivi davčni dobropis“ pomeni davčni dobropis, ki ni kvalificirani vračljivi davčni dobropis, je pa v celoti ali delno vračljiv;

(40)

„glavni subjekt“ pomeni subjekt, ki v svoje računovodske izkaze vključi finančni računovodski neto dohodek ali izgubo stalne poslovne enote;

(41)

„subjekt v sestavi, ki je lastnik“ pomeni subjekt v sestavi, ki ima neposredno ali posredno v lasti lastniški delež v drugem subjektu v sestavi iste mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine;

(42)

„upravičeni sistem davčne distribucije“ pomeni sistem obdavčitve dohodkov pravnih oseb, ki:

(a)

naloži davek od dohodkov pravnih oseb na dobiček le, če se ta dobiček razdeli delničarjem ali se šteje, da je razdeljen med delničarje, ali če ima družba določene neposlovne odhodke;

(b)

naloži davek po stopnji, ki je enaka ali višja od minimalne davčne stopnje, ter

(c)

je bil v veljavi 1. julija 2021 ali pred tem datumom;

(43)

„kvalificirano pravilo o prenizko obdavčenih dobičkih“ pomeni sklop pravil, ki se izvajajo v domačem pravu jurisdikcije, če taka jurisdikcija ne zagotavlja nobenih koristi, povezanih s temi pravili, in ki:

(a)

so enakovredna pravilom iz te direktive ali, kar zadeva jurisdikcije tretjih držav, vzorčnima praviloma OECD, v skladu s katerima jurisdikcija pobere svoj dodeljivi delež povrhnjega davka mednarodne skupine podjetij, ki ni bil obračunan v skladu s pravilom o vključitvi dohodkov, v zvezi z nizko obdavčenimi subjekti v sestavi te mednarodne skupine podjetij;

(b)

se upravlja na način, ki je skladen s pravili iz te direktive ali – kar zadeva jurisdikcije tretjih držav – z vzorčnima praviloma OECD;

(44)

„imenovani vložniški subjekt“ pomeni subjekt v sestavi, ki ni krovni matični subjekt in ga je mednarodna skupina podjetij ali velika domača skupina imenovala za izpolnjevanje obveznosti glede vložitve iz člena 44 v imenu mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine.

Člen 4

Lokacija subjekta v sestavi

1.   Za namene te direktive se za subjekt, ki ni pretočni subjekt, določi, da se nahaja v jurisdikciji, v kateri se šteje za rezidenta za davčne namene na podlagi njegovega sedeža uprave, njegovega kraja ustanovitve ali podobnih meril.

Kadar lokacije subjekta, ki ni pretočni subjekt, ni mogoče določiti na podlagi prvega pododstavka, se šteje, da se nahaja v jurisdikciji, v kateri je bil ustanovljen.

2.   Pretočni subjekt se šteje za subjekt brez države, razen če je krovni matični subjekt mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine ali če mora uporabiti pravilo o vključitvi dohodkov v skladu s členi 5, 6 7 in 8; v tem primeru se šteje, da se pretočni subjekt nahaja v jurisdikciji, v kateri je bil ustanovljen.

3.   Za stalno poslovno enoto, kot je opredeljena v členu 3, točka (13)(a), se določi, da se nahaja v jurisdikciji, v kateri se obravnava kot stalna poslovna enota in je zavezana plačilu davka v skladu z veljavnim davčnim sporazumom.

Za stalno poslovno enoto, kot je opredeljena v členu 3, točka (13)(b), se določi, da se nahaja v jurisdikciji, v kateri je obdavčena na neto osnovi na podlagi njene poslovne prisotnosti.

Za stalno poslovno enoto, kot je opredeljena v členu 3, točka (13)(c), se določi, da se nahaja v jurisdikciji, na ozemlju katere se dejansko nahaja.

Za stalno poslovno enoto, kot je opredeljena v členu 3, točka (13)(d), se šteje, da je brez države.

4.   Kadar se subjekt v sestavi nahaja v dveh jurisdikcijah in imata ti jurisdikciji sklenjen veljavni davčni sporazum, se šteje, da se subjekt v sestavi nahaja v jurisdikciji, v kateri se šteje za rezidenta za davčne namene v skladu s tem davčnim sporazumom.

Kadar veljavni davčni sporazum zahteva, da pristojni organi dosežejo medsebojni sporazum o predpostavljenem rezidentstvu za davčne namene subjekta v sestavi, in sporazum ni dosežen, se uporablja odstavek 5.

Kadar v skladu z veljavnim davčnim sporazumom ni razbremenitve pri dvojni obdavčitvi, ker je subjekt v sestavi rezident za davčne namene obeh pogodbenici, se uporablja odstavek 5.

5.   Kadar se subjekt v sestavi nahaja v dveh jurisdikcijah in ti jurisdikciji nimata sklenjenega veljavnega davčnega sporazuma, se šteje, da se subjekt v sestavi nahaja v jurisdikciji, ki je obračunala višji znesek zajetih davkov za določeno poslovno leto.

Za namen izračuna zneska zajetih davkov iz prvega pododstavka se ne upošteva znesek davka, plačanega v skladu z davčnim režimom nadzorovane tuje družbe.

Če je znesek zajetih davkov, ki jih je treba plačati v obeh jurisdikcijah, enak ali nič, se šteje, da se subjekt v sestavi nahaja v jurisdikciji, v kateri ima višji znesek vsebinske izključitve dohodkov, izračunan na osnovi subjekta v skladu s členom 28.

Če je znesek vsebinske izključitve dohodkov v obeh jurisdikcijah enak ali nič, se šteje, da je subjekt v sestavi brez države, razen če je krovni matični subjekt; v tem primeru se šteje, da se nahaja v jurisdikciji, v kateri je bil ustanovljen.

6.   Če se zaradi uporabe odstavkov 4 in 5 matični subjekt nahaja v jurisdikciji, v kateri zanj ne velja kvalificirano pravilo o vključitvi dohodkov, se šteje, da zanj velja kvalificirano pravilo o vključitvi dohodkov druge jurisdikcije, razen če veljavni davčni sporazum prepoveduje uporabo takega pravila.

7.   Če subjekt v sestavi v poslovnem letu spremeni svojo lokacijo, se šteje, da se nahaja v jurisdikciji, v kateri se je v skladu s tem členom na začetku tega poslovnega leta štelo, da se nahaja.

POGLAVJE II

PRAVILO O VKLJUČITVI DOHODKOV IN PRAVILO O PRENIZKO OBDAVČENIH DOBIČKIH

Člen 5

Krovni matični subjekt v Uniji

1.   Države članice zagotovijo, da za krovni matični subjekt, ki je subjekt v sestavi in se nahaja v državi članici, v določenem poslovnem letu velja povrhnji davek (v nadaljnjem besedilu: povrhnji davek na podlagi pravila o vključitvi dohodkov) v zvezi z njegovimi nizko obdavčenimi subjekti v sestavi, ki se nahajajo v drugi jurisdikciji ali so brez države.

2.   Države članice zagotovijo, da za subjekt v sestavi, ki je krovni matični subjekt mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine in se nahaja v državi članici z jurisdikcijo z nizko obdavčitvijo, v določenem poslovnem letu velja povrhnji davek na podlagi pravila o vključitvi dohodkov v zvezi z njim samim in vsemi nizko obdavčenimi subjekti v sestavi skupine, ki se nahajajo v isti državi članici.

Člen 6

Vmesni matični subjekt v Uniji

1.   Države članice zagotovijo, da za vmesni matični subjekt, ki se nahaja v državi članici in je v posesti krovnega matičnega subjekta, ki se nahaja v jurisdikciji tretje države, v določenem poslovnem letu velja povrhnji davek na podlagi pravila o vključitvi dohodkov v zvezi z njegovimi nizko obdavčenimi subjekti v sestavi, ki se nahajajo v drugi jurisdikciji ali so brez države.

2.   Države članice zagotovijo, da za vmesni matični subjekt, ki se nahaja v državi članici z jurisdikcijo z nizko obdavčitvijo in je v posesti krovnega matičnega subjekta, ki se nahaja v jurisdikciji tretje države, v določenem poslovnem letu velja povrhnji davek na podlagi pravila o vključitvi dohodkov v zvezi z njim samim in vsemi njegovimi nizko obdavčenimi subjekti v sestavi, ki se nahajajo v isti državi članici.

3.   Odstavek 1 in 2 se ne uporabljata, kadar:

(a)

za krovni matični subjekt velja kvalificirano pravilo o vključitvi dohodkov za to poslovno leto ali

(b)

ima drug vmesni matični subjekt, ki se nahaja v jurisdikciji, v kateri zanj velja kvalificirano pravilo o vključitvi dohodkov za to poslovno leto, neposredno ali posredno v lasti nadzorujoči delež v vmesnem matičnem subjektu.

Člen 7

Vmesni matični subjekt, ki se nahaja v Uniji in je v posesti izključenega krovnega matičnega subjekta

1.   Države članice zagotovijo, da za vmesni matični subjekt, ki se nahaja v državi članici in je v posesti krovnega matičnega subjekta, ki je izključen subjekt, v določenem poslovnem letu velja povrhnji davek na podlagi pravila o vključitvi dohodkov v zvezi z njegovimi nizko obdavčenimi subjekti v sestavi, ki se nahajajo v drugi jurisdikciji ali so brez države.

2.   Države članice zagotovijo, da za vmesni matični subjekt, ki se nahaja v državi članici z jurisdikcijo z nizko obdavčitvijo in je v posesti krovnega matičnega subjekta, ki je izključen subjekt, v določenem poslovnem letu velja povrhnji davek na podlagi pravila o vključitvi dohodkov v zvezi z njim samim in njegovimi nizko obdavčenimi subjekti v sestavi, ki se nahajajo v isti državi članici.

3.   Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata, kadar se drugi vmesni matični subjekt nahaja v jurisdikciji, v kateri zanj velja kvalificirano pravilo o vključitvi dohodkov za to poslovno leto, in ima v neposredni ali posredni lasti nadzorujoči delež v vmesnem matičnem subjektu iz odstavkov 1 in 2.

Člen 8

Matični subjekt v delni lasti v Uniji

1.   Države članice zagotovijo, da za matični subjekt v delni lasti, ki se nahaja v državi članici, v določenem poslovnem letu velja povrhnji davek na podlagi pravila o vključitvi dohodkov v zvezi z njegovimi nizko obdavčenimi subjekti v sestavi, ki se nahajajo v drugi jurisdikciji ali so brez države.

2.   Države članice zagotovijo, da za matični subjekt v delni lasti, ki se nahaja v državi članici z jurisdikcijo z nizko obdavčitvijo, v določenem poslovnem letu velja povrhnji davek na podlagi pravila o vključitvi dohodkov v zvezi z njim samim in njegovimi nizko obdavčenimi subjekti v sestavi, ki se nahajajo v isti državi članici.

3.   Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata, če so lastniški deleži matičnega subjekta v delni lasti v celoti neposredno ali posredno v posesti drugega matičnega subjekta v delni lasti, za katerega v tem poslovnem letu velja kvalificirano pravilo o vključitvi dohodkov.

Člen 9

Dodelitev povrhnjega davka na podlagi pravila o vključitvi dohodkov

1.   Povrhnji davek na podlagi pravila o vključitvi dohodkov, ki ga mora matični subjekt plačati v zvezi z nizko obdavčenim subjektom v sestavi na podlagi člena 5(1), člena 6(1), člena 7(1) in člena 8(1), je enak povrhnjemu davku nizko obdavčenega subjekta v sestavi, kot se izračuna v skladu s členom 27, pomnoženemu z dodeljivim deležem matičnega subjekta pri takem povrhnjem davku v določenem poslovnem letu.

2.   Dodeljivi delež matičnega subjekta pri povrhnjem davku v zvezi z nizko obdavčenim subjektom v sestavi je sorazmeren lastniškemu deležu matičnega subjekta v kvalificiranem dohodku nizko obdavčenega subjekta v sestavi. Ta sorazmerni delež je enak kvalificiranemu dohodku nizko obdavčenega subjekta v sestavi v določenem poslovnem letu, zmanjšanemu za znesek takega dohodka, ki ga je mogoče pripisati lastniškim deležem drugih lastnikov, deljenemu s kvalificiranim dohodkom nizko obdavčenega subjekta v sestavi za določeno poslovno leto.

Znesek kvalificiranega dohodka, ki ga je mogoče pripisati lastniškim deležem v nizko obdavčenem subjektu v sestavi, ki ga imajo drugi lastniki, je znesek, ki bi se v skladu z načeli sprejemljivega standarda finančnega računovodenja, uporabljenega v konsolidiranih računovodskih izkazih krovnega matičnega subjekta, obravnaval kot pripisljiv tem lastnikom, če bi bil neto dohodek nizko obdavčenega subjekta v sestavi enak njegovemu kvalificiranemu dohodku in:

(a)

je matični subjekt pripravil konsolidirane računovodske izkaze v skladu s tem računovodskim standardom (v nadaljnjem besedilu: hipotetični konsolidirani računovodski izkazi);

(b)

je matični subjekt imel v lasti nadzorujoči delež v nizko obdavčenem subjektu v sestavi, tako da so bili vsi dohodki in odhodki nizko obdavčenega subjekta v sestavi konsolidirani po posameznih postavkah glede na dohodke in odhodke matičnega subjekta v hipotetičnih konsolidiranih računovodskih izkazih;

(c)

je bilo celoten kvalificirani dohodek nizko obdavčenega subjekta v sestavi mogoče pripisati transakcijam z osebami, ki niso subjekti v skupini, ter

(d)

so vse lastniške deleže, ki niso neposredno ali posredno v lasti matičnega subjekta, imele osebe, ki niso subjekti v skupini.

3.   Poleg zneska, dodeljenega matičnemu subjektu v skladu z odstavkom 1 tega člena, povrhnji davek na podlagi pravila o vključitvi dohodkov, ki ga mora matični subjekt plačati na podlagi člena 5(2), člena 6(2), člena 7(2) in člena 8(2), za določeno poslovno leto v skladu s členom 27 vključuje:

(a)

celotni znesek povrhnjega davka, izračunanega za ta matični subjekt in

(b)

znesek povrhnjega davka, izračunanega za njegove nizko obdavčene subjekte v sestavi, ki se nahajajo v isti državi članici, pomnožen z dodeljivim deležem matičnega subjekta v takem povrhnjem davku za določeno poslovno leto.

Člen 10

Mehanizem za izravnavo pravila o vključitvi dohodkov

Če ima matični subjekt, ki se nahaja v državi članici, lastniški delež v nizko obdavčenem subjektu v sestavi posredno prek vmesnega matičnega subjekta ali matičnega subjekta v delni lasti, za katerega velja kvalificirano pravilo o vključitvi dohodkov za določeno poslovno leto, se povrhnji davek, ki ga je treba plačati na podlagi členov 5 do 8, zmanjša za znesek, ki je enak delu dodeljivega deleža prvega navedenega matičnega subjekta pri povrhnjem davku, ki ga mora plačati vmesni matični subjekt ali matični subjekt v delni lasti.

Člen 11

Opcija o uporabi kvalificiranega domačega povrhnjega davka

1.   Države članice se lahko odločijo za uporabo kvalificiranega domačega povrhnjega davka.

Če se država članica, v kateri se nahajajo subjekti v sestavi mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, odloči za uporabo kvalificiranega domačega povrhnjega davka, v tej državi članici za določeno poslovno leto ta domači povrhnji davek velja za vse nizko obdavčene subjekte v sestavi mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine.

V okviru kvalificiranega domačega povrhnjega davka se lahko domači presežni dobiček nizko obdavčenih subjektov v sestavi izračuna na podlagi sprejemljivega standarda finančnega računovodenja ali odobrenega standarda finančnega računovodenja, ki ga dovoli pooblaščeni računovodski organ, in se prilagodi, da se prepreči kakršno koli pomembno izkrivljanje konkurence, ne pa na podlagi standarda finančnega računovodenja, ki se uporablja v konsolidiranih računovodskih izkazih.

2.   Če se matični subjekt mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine nahaja v državi članici in za subjekte v sestavi, ki so neposredno ali posredno v njegovi posesti in se nahajajo bodisi v tej državi članici ali v drugi jurisdikciji, velja kvalificirani domači povrhnji davek za določeno poslovno leto v teh jurisdikcijah, se znesek kakršnega koli povrhnjega davka, izračunanega v skladu s členom 27, ki ga mora na podlagi členov 5 do 8 plačati matični subjekt, zmanjša – do vrednosti nič – za znesek kvalificiranega domačega povrhnjega davka, ki ga mora plačati bodisi sam ali ti subjekti v sestavi.

Ne glede na prvi pododstavek se, če je bil kvalificirani domači povrhnji davek za določeno poslovno leto izračunan v skladu s sprejemljivim finančnim računovodskim standardom krovnega matičnega subjekta ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP ali MSRP, kot jih je sprejela Unija na podlagi Uredbe (ES) št. 1606/2002), povrhnji davek v skladu s členom 27 za to poslovno leto ne izračuna za subjekte v sestavi te mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine v tej državi članici. Ta pododstavek ne posega v izračun kakršnega koli dodatnega povrhnjega davka na podlagi člena 29, če država članica ne uporablja kvalificiranega domačega povrhnjega davka za pobiranje dodatnega povrhnjega davka, ki izhaja iz člena 29.

3.   Če znesek kvalificiranega domačega povrhnjega davka v določenem poslovnem letu ni bil plačan v štirih poslovnih letih, ki sledijo poslovnemu letu, v katerem bi moral biti plačan, se znesek kvalificiranega domačega povrhnjega davka, ki ni bil plačan, prišteje povrhnjemu davku jurisdikcije, izračunanemu v skladu s členom 27(3), in ga država članica, ki je uporabila opcijo na podlagi odstavka 1 tega člena, ne sme pobrati.

4.   Države članice, ki izberejo opcijo za uporabo kvalificiranega domačega povrhnjega davka, o tej opciji uradno obvestijo Komisijo v štirih mesecih po sprejetju svojih nacionalnih zakonov in drugih predpisov, s katerimi uvedejo kvalificirani domači povrhnji davek. Taka opcija je veljavna in se ne sme preklicati za obdobje treh let. Ob koncu vsakega triletnega obdobja se opcija samodejno podaljša, razen če država članica svojo opcijo prekliče. O vsakem preklicu opcije se najpozneje štiri mesece pred koncem triletnega obdobja obvesti Komisijo.

Člen 12

Uporaba pravila o prenizko obdavčenih dobičkih v mednarodni skupini podjetij

1.   Če se krovni matični subjekt mednarodne skupine podjetij nahaja v jurisdikciji tretje države, ki ne uporablja kvalificiranega pravila o vključitvi dohodkov, ali če je krovni matični subjekt mednarodne skupine podjetij izključen subjekt, države članice zagotovijo, da se za subjekte v sestavi, ki se nahajajo v Uniji, v državi članici, v kateri se nahajajo, za določeno poslovno leto uporablja prilagoditev, enaka znesku povrhnjega davka na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih, dodeljenega tej državi članici v skladu s členom 14.

V ta namen se lahko taka prilagoditev opravi bodisi v obliki povrhnjega davka, ki ga morajo plačati ti subjekti v sestavi, bodisi v obliki zavrnitve odbitka od obdavčljivega dohodka teh subjektov v sestavi, zaradi česar nastane znesek davčne obveznosti, ki ga je treba pobrati v okviru zneska povrhnjega davka na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih, dodeljenega tej državi članici.

2.   Če država članica uporabi prilagoditev na podlagi odstavka 1 tega člena v obliki zavrnitve odbitka od obdavčljivega dohodka, se ta prilagoditev, kolikor je to mogoče, uporabi za davčno leto, v katerem se zaključi poslovno leto, za katero je bil znesek povrhnjega davka na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih izračunan in dodeljen državi članici v skladu s členom 14.

Vsak znesek povrhnjega davka na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih, ki ga je za določeno poslovno leto še treba plačati zaradi zavrnitve odbitka od obdavčljivega dohodka za to poslovno leto, se v potrebnem obsegu prenese naprej in se za vsako naslednje poslovno leto prilagodi na podlagi odstavka 1, dokler se celotni znesek povrhnjega davka na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih, dodeljenega tej državi članici za to poslovno leto, ne odplača.

3.   Ta člen ne velja za subjekte v sestavi, ki so investicijski subjekti.

Člen 13

Uporaba pravila o prenizko obdavčenih dobičkih v jurisdikciji krovnega matičnega subjekta

1.   Kadar se krovni matični subjekt mednarodne skupine podjetij nahaja v jurisdikciji tretje države z nizko obdavčitvijo, države članice zagotovijo, da za subjekte v sestavi, ki se nahajajo v Uniji, v državi članici, v kateri se nahajajo, velja prilagoditev, enaka povrhnjemu davku na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih, dodeljenemu tej državi članici za poslovno leto v skladu s členom 14.

V ta namen se lahko taka prilagoditev opravi bodisi v obliki povrhnjega davka, ki ga morajo plačati ti subjekti v sestavi, bodisi v obliki zavrnitve odbitka od obdavčljivega dohodka teh subjektov v sestavi, zaradi česar nastane znesek davčne obveznosti, ki ga je treba pobrati v okviru zneska povrhnjega davka na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih, dodeljenega tej državi članici.

Prvi pododstavek se ne uporablja, kadar za krovni matični subjekt v jurisdikciji tretje države z nizko obdavčitvijo velja kvalificirano pravilo o vključitvi dohodkov v zvezi z njim samim in njegovimi subjekti v sestavi, ki se nahajajo v tej jurisdikciji.

2.   Če država članica uporabi prilagoditev na podlagi odstavka 1 tega člena v obliki zavrnitve odbitka od obdavčljivega dohodka, se ta prilagoditev, kolikor je to mogoče, uporabi za davčno leto, v katerem se zaključi poslovno leto, za katero je bil znesek povrhnjega davka na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih izračunan in dodeljen državi članici v skladu s členom 14.

Vsak znesek povrhnjega davka na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih, ki ga je za poslovno leto še treba plačati zaradi zavrnitve odbitka od obdavčljivega dohodka za to poslovno leto, se v potrebnem obsegu prenese naprej in se za vsako naslednje poslovno leto prilagodi na podlagi odstavka 1, dokler se celotni znesek povrhnjega davka na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih, dodeljenega tej državi članici za to poslovno leto, ne odplača.

3.   Ta člen ne velja za subjekte v sestavi, ki so investicijski subjekti.

Člen 14

Izračun in dodelitev zneska povrhnjega davka na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih

1.   Znesek povrhnjega davka na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih, dodeljen državi članici, se izračuna tako, da se celotni povrhnji davek na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih, kakor je bil določen v skladu z odstavkom 2, pomnoži z odstotkom, ki se pripiše državi članici na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih, kot je bil določen v skladu z odstavkom 5.

2.   Celotni povrhnji davek na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih za poslovno leto je enak vsoti povrhnjega davka, izračunanega za vsak nizko obdavčeni subjekt v sestavi mednarodne skupine podjetij za to poslovno leto, kot je določeno v skladu s členom 27, ob upoštevanju prilagoditev iz odstavkov 3 in 4 tega člena.

3.   Povrhnji davek na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih za nizko obdavčeni subjekt v sestavi je enak vrednosti nič, če so v določenem poslovnem letu vsi lastniški deleži krovnega matičnega subjekta v takem nizko obdavčenem subjektu v sestavi neposredno ali posredno v posesti enega ali več matičnih subjektov, ki morajo v tem poslovnem letu uporabljati kvalificirano pravilo o vključitvi dohodkov v zvezi s tem nizko obdavčenim subjektom v sestavi.

4.   Če se odstavek 3 ne uporablja, se povrhnji davek na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih za nizko obdavčeni subjekt v sestavi zmanjša za dodeljivi delež povrhnjega davka matičnega subjekta za ta nizko obdavčeni subjekt v sestavi, ki se obračuna v skladu s kvalificiranim pravilom o vključitvi dohodkov.

5.   Odstotek, ki se pripiše državi članici na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih, se za vsako poslovno leto in za vsako mednarodno skupino podjetij izračuna po naslednji formuli:

Formula

pri čemer:

(a)

je število zaposlenih v državi članici celotno število zaposlenih v vseh subjektih v sestavi mednarodne skupine podjetij, ki se nahajajo v tej državi članici;

(b)

je število zaposlenih v vseh jurisdikcijah s pravilom o prenizko obdavčenih dobičkih celotno število zaposlenih v vseh subjektih v sestavi mednarodne skupine podjetij, ki se nahajajo v jurisdikciji s kvalificiranim pravilom o prenizko obdavčenih dobičkih, ki velja za določeno poslovno leto;

(c)

je skupna vrednost opredmetenih sredstev v državi članici vsota knjigovodskih vrednosti opredmetenih sredstev vseh subjektov v sestavi mednarodne skupine podjetij, ki se nahajajo v tej državi članici;

(d)

je skupna vrednost opredmetenih sredstev v vseh jurisdikcijah s pravilom o prenizko obdavčenih dobičkih vsota knjigovodskih vrednosti opredmetenih sredstev vseh subjektov v sestavi mednarodne skupine podjetij, ki se nahajajo v jurisdikciji s kvalificiranim pravilom o prenizko obdavčenih dobičkih, ki velja za določeno poslovno leto.

6.   Število zaposlenih je število zaposlenih v ekvivalentu polnega delovnega časa v vseh subjektih v sestavi, ki se nahajajo v zadevni jurisdikciji, vključno z neodvisnimi izvajalci, če sodelujejo pri rednih poslovnih dejavnostih subjekta v sestavi.

Opredmetena sredstva vključujejo opredmetena sredstva vseh subjektov v sestavi, ki se nahajajo v zadevni jurisdikciji, vendar ne vključujejo denarnih sredstev ali njihovih ustreznikov, neopredmetenih ali finančnih sredstev.

7.   Zaposleni, katerih stroški za plače so vključeni v ločene finančne račune stalne poslovne enote, kot je določeno s členom 18(1) in prilagojeno v skladu s členom 18(2), se dodelijo jurisdikiciji, v kateri se nahaja stalna poslovna enota.

Opredmetena sredstva, vključena v ločene finančne račune stalne poslovne enote, kot je določeno s členom 18(1) in prilagojeno v skladu s členom 18(2), se dodelijo jurisdikiciji, v kateri se nahaja stalna poslovna enota.

Število zaposlenih in opredmetena sredstva, dodeljena jurisdikciji stalne poslovne enote, se ne upoštevajo pri številu zaposlenih in opredmetenih sredstvih jurisdikcije glavnega subjekta.

Število zaposlenih in knjigovodska vrednost opredmetenih sredstev, ki jih poseduje investicijski subjekt, se izključita iz elementov formule iz odstavka 5.

Število zaposlenih in knjigovodska vrednost opredmetenih sredstev pretočnega subjekta se izključita iz elementov formule iz odstavka 5, razen če sta dodeljena stalni poslovni enoti ali, če stalne poslovne enote ni, subjektom v sestavi, ki se nahajajo v jurisdikciji, v kateri je bil pretočni subjekt ustanovljen.

8.   Z odstopanjem od odstavka 5 se šteje, da je odstotek, ki se pripiše jurisdikciji na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih, v zvezi z mednarodno skupino podjetij za določeno poslovno leto enak nič, če zaradi zneska povrhnjega davka na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih, dodeljenega tej jurisdikciji v prejšnjem poslovnem letu, subjekti v sestavi te mednarodne skupine podjetij, ki se nahajajo v tej jurisdikciji, nimajo dodatnega denarnega odhodka za davek, ki je skupaj enak znesku povrhnjega davka na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih za to prejšnje poslovno leto, dodeljenega tej jurisdikciji.

Število zaposlenih in knjigovodska vrednost opredmetenih sredstev subjektov v sestavi mednarodne skupine podjetij, ki se nahaja v jurisdikciji z odstotkom na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih, ki je v določenem poslovnem letu enak nič, se izključita iz elementov formule za dodelitev celotnega povrhnjega davka na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih mednarodni skupini podjetij za to poslovno leto.

9.   Odstavek 8 se ne uporablja za poslovno leto, če imajo vse jurisdikcije s kvalificiranim pravilom o prenizko obdavčenih dobičkih, ki velja za določeno poslovno leto, odstotek na podlagi kvalificiranega pravila o prenizko obdavčenih dobičkih v zvezi z mednarodno skupino podjetij za to poslovno leto enak nič.

POGLAVJE III

IZRAČUN KVALIFICIRANEGA DOHODKA ALI IZGUBE

Člen 15

Določitev kvalificiranega dohodka ali izgube

1.   Kvalificirani dohodek ali izguba subjekta v sestavi se izračunata s prilagoditvami iz členov 16 do 19, ki se izvedejo v zvezi s finančnim računovodskim neto dohodkom ali izgubo subjekta v sestavi za poslovno leto pred morebitnimi konsolidacijskimi prilagoditvami za odpravo transakcij znotraj skupine, kot je določeno v skladu z računovodskim standardom, ki se uporablja pri pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov krovnega matičnega subjekta.

2.   Če na podlagi sprejemljivega standarda finančnega računovodenja ali odobrenega standarda finančnega računovodenja, ki se uporablja pri pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov krovnega matičnega subjekta, ni mogoče razumno določiti finančnega računovodskega neto dohodka ali izgube subjekta v sestavi, se lahko finančni računovodski neto dohodek ali izguba subjekta v sestavi za določeno poslovno leto določita z uporabo drugega sprejemljivega standarda finančnega računovodenja ali odobrenega standarda finančnega računovodenja, če:

(a)

se finančni računi subjekta v sestavi vodijo na podlagi tega računovodskega standarda;

(b)

so informacije, ki jih vsebujejo finančni računi, zanesljive, in

(c)

se stalne razlike, ki presegajo 1 000 000 EUR in ki izhajajo iz uporabe določenega načela ali standarda za postavke dohodkov ali odhodkov ali transakcij, kadar se to načelo ali standard razlikuje od finančnega standarda, uporabljenega pri pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov krovnega matičnega subjekta, prilagodijo, da ustrezajo obravnavi, ki se za to postavko zahteva v skladu z računovodskim standardom, ki se uporablja pri pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov.

3.   Če krovni matični subjekt svojih konsolidiranih računovodskih izkazov ni pripravil v skladu s sprejemljivim standardom finančnega računovodenja iz člena 3, točka (6)(c), se konsolidirani računovodski izkazi krovnega matičnega podjetja prilagodijo, da se prepreči kakršno koli pomembno izkrivljanje konkurence.

4.   Če krovni matični subjekt ne pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov v skladu s členom 3, točke (6)(a), (b) in (c), so konsolidirani računovodski izkazi krovnega matičnega subjekta iz člena 3(, točka (6)(d), tisti izkazi, ki bi bili pripravljeni, če bi se od krovnega matičnega subjekta zahtevalo, da take konsolidirane računovodske izkaze pripravi v skladu:

(a)

s sprejemljivim standardom finančnega računovodenja ali

(b)

z odobrenim standardom finančnega računovodenja, če so taki konsolidirani računovodski izkazi prilagojeni, da se prepreči kakršno koli pomembno izkrivljanje konkurence.

5.   Kadar država članica ali jurisdikcija tretje države uporablja kvalificirani domači povrhnji davek, se lahko finančni računovodski neto dohodek ali izguba subjektov v sestavi, ki se nahajajo v tej državi članici ali jurisdikciji tretje države, določi v skladu s sprejemljivim standardom finančnega računovodenja ali odobrenim standardom finančnega računovodenja, ki se razlikuje od standarda finančnega računovodenja, uporabljenega pri pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov krovnega matičnega subjekta, če se tak finančni računovodski neto dohodek ali izguba prilagodi tako, da se prepreči kakršno koli pomembno izkrivljanje konkurence.

6.   Če uporaba posebnega načela ali postopka v skladu s sklopom splošno sprejetih računovodskih načel povzroči pomembno izkrivljanje konkurence, se računovodska obravnava katere koli postavke ali transakcije, za katero velja to načelo ali postopek, prilagodi tako, da ustreza obravnavi, ki se zahteva za postavko ali transakcijo v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP ali MSRP, kot jih je sprejela Unija na podlagi Uredbe (ES) št. 1606/2002).

Člen 16

Prilagoditve za določitev kvalificiranega dohodka ali izgube

1.   Za namene tega člena se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„odhodek čistih davkov“ pomeni neto znesek naslednjih postavk:

(i)

zajetih davkov, vračunanih kot odhodek, ter vseh odmerjenih in odloženih zajetih davkov, vključenih v odhodek za davek od dohodka, vključno z zajetimi davki na dohodek, ki je izključen iz izračuna kvalificiranega dohodka ali izgube;

(ii)

odloženih terjatev za davek, ki se lahko pripišejo izgubi v poslovnem letu;

(iii)

kvalificiranih domačih povrhnjih davkov, vračunanih kot odhodek;

(iv)

davkov, nastalih na podlagi pravil te direktive ali, kar zadeva jurisdikcije tretjih držav, vzorčnima praviloma OECD, vračunanih kot odhodek, ter

(v)

nekvalificiranih vračljivih imputacijskih davkov, vračunanih kot odhodek;

(b)

„izključena dividenda“ pomeni dividendo ali drugo distribucijo, prejeto ali vračunano v zvezi z lastniškim deležem, z izjemo dividende ali druge distribucije, prejete ali vračunane v zvezi:

(i)

z lastniškim deležem:

v posesti skupine v subjektu, ki na datum distribucije ali odsvojitve prinaša pravice do manj kot 10 % dobička, kapitala ali rezerv ali glasovalnih pravic v tem subjektu (v nadaljnjem besedilu: portfeljski delež), in

ki je v ekonomski lasti subjekta v sestavi, ki na datum distribucije prejme ali vračuna dividendo ali drugo distribucijo za manj kot eno leto;

(ii)

z lastniškim deležem v investicijskem subjektu, ki je predmet opcije na podlagi člena 43;

(c)

„izključeni kapitalski dobiček ali izguba“ pomeni prirast, dobiček ali izgubo, ki so vključeni v finančni računovodski neto dohodek ali izgubo subjekta v sestavi, ki izhajajo iz:

(i)

dobičkov in izgub, ki izhajajo iz sprememb poštene vrednosti lastniškega deleža, razen pri portfeljskem deležu;

(ii)

dobičkov ali izgub v zvezi z lastniškim deležem, ki je vključen v kapitalsko metodo računovodenja, ter

(iii)

dobičkov in izgub iz odprodaje lastniškega deleža, razen pri odprodaji portfeljskega deleža;

(d)

„vključeni dobiček ali izguba po metodi prevrednotenja“ pomeni neto dobiček ali izgubo, povečano ali zmanjšano za vse povezane zajete davke za poslovno leto, kar izhaja iz uporabe računovodske metode ali prakse, ki v zvezi z vsemi zemljišči, zgradbami in opremo:

(i)

redno prilagaja knjigovodsko vrednost takih zemljišč, zgradb in opreme njihovi pošteni vrednosti;

(ii)

evidentira spremembe v vrednosti drugega vseobsegajočega donosa in

(iii)

pozneje ne poroča o dobičkih ali izgubah, vračunanih v drug vseobsegajoči donos prek dobička in izgube;

(e)

„asimetrični dobiček ali izguba iz naslova tujih valut“ pomeni dobiček ali izgubo iz naslova tujih valut subjekta, katerega računovodska funkcijska valuta in davčna funkcijska valuta sta različni, in ki:

(i)

sta vključena v izračun obdavčljivega dohodka ali izgube subjekta v sestavi in ju je mogoče pripisati nihanjem menjalnega tečaja med računovodsko funkcijsko valuto in davčno funkcijsko valuto subjekta v sestavi;

(ii)

sta vključena v izračun finančnega računovodskega neto dohodka ali izgube subjekta v sestavi in ju je mogoče pripisati nihanjem menjalnega tečaja med računovodsko funkcijsko valuto in davčno funkcijsko valuto subjekta v sestavi;

(iii)

sta vključena v izračun finančnega računovodskega neto dohodka ali izgube subjekta v sestavi in ju je mogoče pripisati nihanjem menjalnega tečaja med tretjo tujo valuto in računovodsko funkcijsko valuto subjekta v sestavi ter

(iv)

ju je mogoče pripisati nihanjem menjalnega tečaja med tretjo tujo valuto in davčno funkcijsko valuto subjekta v sestavi, ne glede na to, ali sta tak dobiček ali izguba iz naslova tretjo tujih valut vključena v obdavčljivi dohodek ali ne;

davčna funkcijska valuta je funkcijska valuta, ki se uporablja za določitev obdavčljivega dohodka ali izgube subjekta v sestavi za zajeti davek v jurisdikciji, v kateri se nahaja; računovodska funkcijska valuta je funkcijska valuta, ki se uporablja za določitev finančnega računovodskega neto dohodka ali izgube subjekta v sestavi; tretja tuja valuta je valuta, ki ni ne davčna funkcijska valuta ne računovodska funkcijska valuta subjekta v sestavi;

(f)

„po predpisih nepriznani odhodek“ pomeni:

(i)

odhodek, ki ga subjekt v sestavi vračuna za nezakonita plačila, vključno s podkupninami in nezakonitimi provizijami, ter

(ii)

odhodek, ki ga subjekt v sestavi vračuna za globe in kazni v višini najmanj 50 000 EUR ali enakovrednega zneska v funkcijski valuti, v kateri se izračuna finančni računovodski neto dohodek ali izguba subjekta v sestavi;

(g)

„napake in spremembe načel računovodenja, nastale pred tekočim obdobjem“ pomeni spremembo začetnega lastniškega kapitala subjekta v sestavi na začetku poslovnega leta, ki jo je mogoče pripisati:

(i)

popravku napake pri določanju finančnega računovodskega neto dohodka ali izgube v prejšnjem poslovnem letu, ki je vplivala na dohodke ali odhodke, ki jih je mogoče vključiti v izračun kvalificiranega dohodka ali izgube v tem prejšnjem poslovnem letu, razen kolikor je tak popravek napake povzročil pomembno zmanjšanje obveznosti za zajete davke v skladu s členom 25, in

(ii)

spremembi računovodskih načel ali politike, ki je vplivala na dohodke ali odhodke, vključene v izračun kvalificiranega dohodka ali izgube;

(h)

„vračunani odhodki za pokojnine“ pomeni razliko med zneskom odhodkov za pokojninsko obveznost, vključenih v finančni računovodski neto dohodek ali izgubo, in zneskom, ki se prispeva v pokojninski sklad za določeno poslovno leto.

2.   Finančni računovodski neto dohodek ali izguba subjekta v sestavi se prilagodi za znesek naslednjih postavk, da se določi njegov kvalificirani dohodek ali izguba:

(a)

odhodka čistega davka;

(b)

izključenih dividend;

(c)

izključenih kapitalskih dobičkov ali izgub;

(d)

vključenih dobičkov ali izgub po metodi prevrednotenja;

(e)

dobičkov ali izgub iz odprodaje sredstev in obveznosti, izključenih na podlagi člena 35;

(f)

asimetričnih dobičkov ali izgub iz naslova tujih valut;

(g)

po predpisih nepriznanih odhodkov:

(h)

napak ali sprememb načel računovodenja, nastalih pred tekočim obdobjem, ter

(i)

vračunanih odhodkov za pokojnine.

3.   V skladu z opcijo, ki jo lahko uporabi vložniški subjekt v sestavi, lahko subjekt v sestavi znesek, prikazan na njegovih finančnih računih kot strošek ali izdatek takega subjekta v sestavi, ki je bil plačan z nadomestilom na podlagi udeleženega kapitala, nadomesti z zneskom, dovoljenim kot odbitek pri izračunu njegovega obdavčljivega dohodka na njegovi lokaciji.

Če možnost uporabe delniških opcij ni bila uporabljena, se znesek stroškov ali izdatkov za nadomestila na podlagi udeleženega kapitala, ki je bil odštet od finančnega računovodskega neto dohodka ali izgube subjekta v sestavi pri izračunu njegovega kvalificiranega dohodka ali izgube za vsa prejšnja poslovna leta, vključi v določeno poslovno leto, v katerem je opcija potekla.

Če je del zneska stroškov ali izdatkov za nadomestila na podlagi udeleženega kapitala knjižen v finančnih računih subjekta v sestavi v poslovnih letih pred poslovnim letom, v katerem je bila opcija uporabljena, se znesek, enak razliki med skupnim zneskom stroškov ali izdatkov za nadomestila na podlagi udeleženega kapitala, ki je bil odštet pri izračunu njegovega kvalificiranega dohodka ali izgube v teh prejšnjih poslovnih letih, in skupnim zneskom stroškov ali izdatkov za nadomestila na podlagi udeleženega kapitala, ki bi se odšteli pri izračunu njegovega kvalificiranega dohodka ali izgube v teh prejšnjih poslovnih letih, če bi bila opcija v teh poslovnih letih uporabljena, vključi v izračun kvalificiranega dohodka ali izgube subjekta v sestavi za to poslovno leto.

Opcija se uporabi v skladu s členom 45(1) in se dosledno uporablja za vse subjekte v sestavi, ki se nahajajo v isti jurisdikciji, v letu, v katerem se opcija uporabi, in v vseh naslednjih poslovnih letih.

V poslovnem letu, v katerem je opcija preklicana, se znesek neplačanih stroškov ali izdatkov za nadomestila na podlagi udeleženega kapitala, zmanjšanega v skladu z opcijo, ki presega vračunane finančne računovodske odhodke, vključi v izračun kvalificiranega dohodka ali izgube subjekta v sestavi.

4.   Vsako transakcijo med subjekti v sestavi, ki se nahajajo v različnih jurisdikcijah, ki ni knjižena v istem znesku v finančnih računih obeh subjektov v sestavi ali ki ni skladna z načelom običajnih tržnih pogojev, je treba prilagoditi tako, da bo znesek enak in skladen z načelom običajnih tržnih pogojev.

Izguba iz naslova prodaje ali drugega prenosa sredstev med dvema subjektoma v sestavi, ki se nahajata v isti jurisdikciji, ki ni knjižena skladno z načelom običajnih tržnih pogojev, se prilagodi na osnovi načela običajnih tržnih pogojev, če je ta izguba vključena v izračunu kvalificiranega dohodka ali izgube.

Za namene tega odstavka „načelo običajnih tržnih pogojev“ pomeni načelo, v skladu s katerim je treba transakcije med subjekti v sestavi knjižiti glede na pogoje, ki bi bili doseženi med neodvisnimi podjetji v primerljivih transakcijah in v primerljivih okoliščinah.

5.   Kvalificirani vračljivi davčni dobropisi iz člena 3, točka (38), se pri izračunu kvalificiranega dohodka ali izgube subjekta v sestavi obravnavajo kot dohodek. Nekvalificirani vračljivi davčni dobropisi se pri izračunu kvalificiranega dohodka ali izgube subjekta v sestavi ne obravnavajo kot dohodek.

6.   V skladu z opcijo, ki jo lahko uporabi vložniški subjekt v sestavi, se lahko dobički in izgube v zvezi s sredstvi in obveznostmi, ki so predmet obračunavanja poštene vrednosti ali oslabitve v konsolidiranih računovodskih izkazih za poslovno leto, določijo na podlagi načela realizacije za izračun kvalificiranega dohodka ali izgube.

Dobički ali izgube, ki izhajajo iz obračunavanja poštene vrednosti ali oslabitve v zvezi s sredstvom ali obveznostjo, se izključijo iz izračuna kvalificiranega dohodka ali izgube subjekta v sestavi v skladu s prvim pododstavkom.

Knjigovodska vrednost sredstva ali obveznosti za namen ugotavljanja dobička ali izgube v skladu s prvim pododstavkom je knjigovodska vrednost v času, ko je bilo sredstvo pridobljeno ali je obveznost nastala, ali na prvi dan poslovnega leta, v katerem je bila uporabljena opcija, pri čemer se upošteva poznejši datum.

Opcija se uporabi v skladu s členom 45(1) in se uporablja za vse subjekte v sestavi, ki se nahajajo v jurisdikciji, v kateri se opcija uporabi, razen če se vložniški subjekt v sestavi odloči omejiti opcijo na opredmetena sredstva subjektov v sestavi ali na investicijske subjekte.

V poslovnem letu, v katerem je opcija preklicana, se znesek, enak razliki med pošteno vrednostjo sredstva ali obveznosti in knjigovodsko vrednostjo sredstva ali obveznosti na prvi dan poslovnega leta, v katerem je prišlo do preklica, določen na podlagi izbrane opcije, vključi, če poštena vrednost presega knjigovodsko vrednost, v izračun kvalificiranega dohodka ali izgube subjektov v sestavi ali se iz njega odbije, če knjigovodska vrednost presega pošteno vrednost.

7.   V skladu z opcijo, ki jo lahko uporabi vložniški subjekt v sestavi, se lahko kvalificirani dohodek ali izguba v določeni jurisdikciji nahajajočega se subjekta v sestavi, ki izhaja iz odprodaje v tej jurisdikciji nahajajočih se lokalnih opredmetenih sredstev s strani takega subjekta v sestavi tretjim osebam, ki niso člani skupine, v poslovnem letu prilagodi na način, določen v tem odstavku. Za namene tega odstavka so lokalna opredmetena sredstva nepremičnine, ki se nahajajo v isti jurisdikciji kot subjekt v sestavi.

Neto dobiček, ki izhaja iz odprodaje lokalnega opredmetenega sredstva, kakor je bilo navedeno v prvem pododstavku, v poslovnem letu, v katerem je bila opcija uporabljena, se izravna s kakršno koli neto izgubo subjekta v sestavi, ki se nahaja v tej jurisdikciji, iz naslova odprodaje lokalnega opredmetenega sredstva, kakor je bilo navedeno v prvem pododstavku, v poslovnem letu, v katerem je bila opcija uporabljena, in v štirih poslovnih letih pred tem poslovnim letom (v nadaljnjem besedilu: petletno obdobje). Neto dobiček se najprej izravna z morebitno neto izgubo, ki je nastala v najzgodnejšem poslovnem letu petletnega obdobja. Vsakršen preostali znesek neto dobička se prenese naprej in izravna z vsemi neto izgubami, ki so nastale v naslednjih poslovnih letih petletnega obdobja.

Vsakršen preostali znesek neto dobička, ki ostane po uporabi drugega pododstavka, se enakomerno razporedi v petletnem obdobju za izračun kvalificiranega dohodka ali izgube vsakega subjekta v sestavi, ki se nahaja v tej jurisdikciji, ki je v poslovnem letu, v katerem je bila uporabljena opcija, ustvaril neto dobiček od odprodaje lokalnega opredmetenega sredstva, kakor je bilo navedeno v prvem pododstavku. Preostali znesek neto dobička, dodeljenega subjektu v sestavi, je znesek, ki je sorazmeren z neto dobičkom tega subjekta v sestavi, deljenim z neto dobičkom vseh subjektov v sestavi.

Če noben subjekt v sestavi v jurisdikciji v poslovnem letu, v katerem je bila opcija uporabljena, ni ustvaril neto dobička od odprodaje lokalnega opredmetenega sredstva, kakor je navedeno v prvem pododstavku, se preostali znesek neto dobička, kakor je navedeno v tretjem pododstavku, enakomerno dodeli vsakemu subjektu v sestavi v tej jurisdikciji in enakomerno razporedi v petletnem obdobju za izračun kvalificiranega dohodka ali izgube vsakega od teh subjektov v sestavi.

Vsaka prilagoditev v skladu s tem odstavkom za poslovna leta pred poslovnim letom, v katerem se uporabi opcija, se prilagodi v skladu s členom 29(1). Ta opcija se uporabi na letni ravni v skladu s členom 45(2).

8.   Morebitni odhodki, povezani s finančnim aranžmajem, s katerim eden ali več subjektov v sestavi zagotovi dobropis enemu ali več drugim subjektom v sestavi iste skupine ali kako drugače vanj vloži sredstva (v nadaljnjem besedilu: finančni aranžma znotraj skupine), se ne upoštevajo pri izračunu kvalificiranega dohodka ali izgube subjekta v sestavi, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

subjekt v sestavi se nahaja v jurisdikciji z nizko obdavčitvijo ali v jurisdikciji, ki bi imela nizko obdavčitev, če se pri subjektu v sestavi ne bi vračunali odhodki;

(b)

lahko se razumno predvideva, da bo v pričakovanem času trajanja finančnega aranžmaja znotraj skupine slednji povečal znesek odhodkov, ki se upoštevajo pri izračunu kvalificiranega dohodka ali izgube tega subjekta v sestavi, ne da bi to povzročilo sorazmerno povečanje obdavčljivega dohodka subjekta v sestavi, ki zagotavlja posojilo (v nadaljnjem besedilu: nasprotna stranka);

(c)

nasprotna stranka se nahaja v jurisdikciji, ki ni jurisdikcija z nizko obdavčitvijo, ali v jurisdikciji, ki ne bi imela nizke obdavčitve, če nasprotna stranka ne bi vračunala prihodka, povezanega z odhodkom.

9.   Krovni matični subjekt se lahko odloči za uporabo konsolidirane računovodske obravnave za izločitev dohodkov, odhodkov, dobičkov in izgub iz transakcij med subjekti v sestavi, ki se nahajajo v isti jurisdikciji in so vključeni v skupino za davčno konsolidacijo, za namen izračuna neto kvalificiranega dohodka ali izgube teh subjektov v sestavi.

Ta opcija se uporabi v skladu s členom 45(1).

V poslovnem letu, v katerem je bila opcija uporabljena ali preklicana, se izvedejo ustrezne prilagoditve, da se postavke kvalificiranega dohodka ali izgube ne upoštevajo več kot enkrat ali se zaradi uporabljene opcije ali njenega preklica ne zanemarijo.

10.   Zavarovalnica iz izračuna svojega kvalificiranega dohodka ali izgube izključi vsak znesek, ki se imetnikom polic zaračuna za davke, ki jih zavarovalnica plača v zvezi z donosi za imetnike polic. Zavarovalnica v izračun svojega kvalificiranega dohodka ali izgube vključi vse donose za imetnike polic, ki se ne odražajo v njenem finančnem računovodskem neto dohodku ali izgubi, v obsegu, v katerem se ustrezno povečanje ali zmanjšanje obveznosti do imetnikov polic odraža v njenem finančnem računovodskem neto dohodku ali izgubi.

11.   Vsak znesek, ki se prizna kot zmanjšanje lastniškega kapitala subjekta v sestavi in je posledica izvedenih ali zapadlih distribucij v zvezi z instrumentom, ki ga ta subjekt v sestavi izda na podlagi regulativnih zahtev glede skrbnosti in varnosti (v nadaljnjem besedilu: dodatni temeljni kapital), se pri izračunu njegovega kvalificiranega dohodka ali izgube obravnava kot odhodek.

Vsak znesek, ki je pripoznan kot povečanje lastniškega kapitala subjekta v sestavi in je posledica prejetih distribucij ali distribucij, ki se pričakujejo v zvezi z dodatnim temeljnim kapitalom v posesti subjekta v sestavi, se vključi v izračun njegovega kvalificiranega dohodka ali izgube.

Člen 17

Izključitev dohodkov od mednarodnega ladijskega prevoza

1.   Za namene tega člena se uporabljata naslednji opredelitvi pojmov:

(a)

„dohodek od mednarodnega ladijskega prevoza“ pomeni neto dohodek, ki ga subjekt v sestavi pridobi iz naslednjih dejavnosti, če se prevoz ne izvaja po celinskih plovnih poteh v isti jurisdikciji:

(i)

prevoza potnikov ali tovora z ladjo v mednarodnem prometu, ne glede na to, ali je subjekt v sestavi lastnik ladje, je ladjo zakupil ali kako drugače razpolaga z njo;

(ii)

prevoza potnikov ali tovora z ladjo v mednarodnem prometu v okviru ureditev v zvezi z ladjarskimi pogodbami za prevoz določenega števila kontejnerjev;

(iii)

zakupa ladje, ki se na podlagi čarterja uporabi za prevoz potnikov ali tovora v mednarodnem prometu in je popolnoma opremljena, tudi s posadko in zalogami;

(iv)

zakupa ladje, ki se na podlagi čarterja za zakup gole ladje uporablja za prevoz potnikov ali tovora v mednarodnem prometu in ki jo zakupi drug subjekt v sestavi;

(v)

udeležbe v skupini, skupnem podjetju ali mednarodni agenciji operaterjev za prevoz potnikov ali tovora z ladjo v mednarodnem prometu ter

(vi)

prodaje ladje, ki se uporablja za prevoz potnikov ali tovora v mednarodnem prometu, če je bila ladja subjektu v sestavi dana v uporabo najmanj eno leto;

(b)

„kvalificirani dohodek od opravljanja pomožnih dejavnosti mednarodnega ladijskega prevoza“ pomeni neto dohodek, ki ga subjekt v sestavi pridobi iz naslednjih dejavnosti, če se take dejavnosti opravljajo predvsem v povezavi s prevozom potnikov ali tovora z ladjami v mednarodnem prometu:

(i)

zakupa ladje na podlagi čarterja za zakup gole ladje, ki jo zakupi drugo ladjarsko podjetje, ki ni subjekt v sestavi, če trajanje čarterja ni sklenjeno za več kot tri leta;

(ii)

prodaje vozovnic, ki jih izdajo druga ladjarska podjetja za del mednarodnega potovanja, ki se izvede doma;

(iii)

zakupa in kratkoročnega skladiščenja zabojnikov ali stroškov zadržanja zaradi pozne vrnitve zabojnikov;

(iv)

zagotavljanja storitev drugim ladjarskim podjetjem s strani inženirjev, vzdrževalcev, upravljavcev tovora, osebja za pripravo in dostavo hrane ter osebja za storitve za uporabnike ter

(v)

investicijskega dohodka, če se naložba, ki ustvarja dohodek, izvede kot sestavni del poslovanja, tj. upravljanja ladij v mednarodnem prometu.

2.   Dohodek od mednarodnega ladijskega prevoza in kvalificirani dohodek od opravljanja pomožnih dejavnosti mednarodnega ladijskega prevoza, ki ju ustvari subjekt v sestavi, se izključita iz izračuna njegovega kvalificiranega dohodka ali izgube, če subjekt v sestavi dokaže, da se strateško ali komercialno upravljanje vseh zadevnih ladij dejansko izvaja iz jurisdikcije, kjer se subjekt v sestavi nahaja.

3.   Kadar izračun dohodka od mednarodnega ladijskega prevoza in kvalificiranega dohodka od opravljanja pomožnih dejavnosti mednarodnega ladijskega prevoza, ki ju ustvari subjekt v sestavi, pokaže izgubo, se taka izguba izključi iz izračuna kvalificiranega dohodka ali izgube subjekta v sestavi.

4.   Skupni kvalificirani dohodek od opravljanja pomožnih dejavnosti mednarodnega ladijskega prevoza vseh subjektov v sestavi, ki se nahajajo v jurisdikciji, ne presega 50 % dohodka od mednarodnega ladijskega prevoza teh subjektov v sestavi.

5.   Stroški, ki jih ima subjekt v sestavi in ki so neposredno pripisljivi njegovim dejavnostim mednarodnega ladijskega prevoza iz odstavka 1, točka (a), in kvalificiranim pomožnim dejavnostim mednarodnega ladijskega prevoza iz odstavka 1, točka (b), se dodelijo takim dejavnostim za namen izračuna neto dohodka od mednarodnega ladijskega prevoza in neto kvalificiranega dohodka od opravljanja pomožnih dejavnosti mednarodnega ladijskega prevoza, ki ju ustvari subjekt v sestavi.

Stroški, ki jih ima subjekt v sestavi in ki posredno izhajajo iz njegovih dejavnosti mednarodnega ladijskega prevoza in kvalificiranih pomožnih dejavnosti mednarodnega ladijskega prevoza, se odbijejo od njegovih prihodkov iz takih dejavnosti, da se izračunata njegov dohodek od mednarodnega ladijskega prevoza in kvalificirani dohodek od opravljanja pomožnih storitev mednarodnega ladijskega prevoza, pri čemer tak izračun temelji na razmerju med njegovimi prihodki iz takih dejavnosti in njegovimi skupnimi prihodki.

6.   Vsi neposredni in posredni stroški, ki se v skladu z odstavkom 5 pripišejo dohodku od mednarodnega ladijskega prevoza in kvalificiranemu dohodku od opravljanja pomožnih dejavnosti mednarodnega ladijskega prevoza, ki ju ustvari subjekt v sestavi, se pri izračunu njegovega kvalificiranega dohodka ali izgube izključijo.

Člen 18

Dodelitev kvalificiranega dohodka ali izgube med glavnim subjektom in stalno poslovno enoto

1.   Če je subjekt v sestavi stalna poslovna enota, kot je opredeljeno v členu 3, točka (13)(a), (b) ali (c), je njegov finančni računovodski neto dohodek ali izguba enak neto dohodku ali izgubi, ki se odraža v ločenih finančnih računih stalne poslovne enote.

Če stalna poslovna enota nima ločenih finančnih računov, je njen finančni računovodski neto dohodek ali izguba enak znesku, ki bi se odražal v njenih ločenih finančnih računih, če bi bili pripravljeni na samostojni osnovi in v skladu z računovodskim standardom, ki se uporablja pri pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov krovnega matičnega subjekta.

2.   Če subjekt v sestavi ustreza opredelitvi stalne poslovne enote iz člena 3, točka (13)(a) ali (b), se njegov finančni računovodski neto dohodek ali izguba prilagodi tako, da odraža samo zneske in postavke dohodkov in odhodkov, ki se mu lahko pripišejo v skladu z veljavnim davčnim sporazumom ali domačim pravom jurisdikcije, v kateri se nahaja, ne glede na znesek dohodka, ki je predmet obdavčitve, in znesek odbitnih odhodkov v tej jurisdikciji.

Če subjekt v sestavi ustreza opredelitvi stalne poslovne enote iz člena 3, točka 13(c), se njegov finančni računovodski neto dohodek ali izguba prilagodi tako, da odraža samo zneske in postavke dohodkov in odhodkov, ki bi se mu lahko pripisali v skladu s členom 7 vzorčne davčne konvencije OECD o davku na dohodek in kapital, kakor je bila spremenjena.

3.   Če subjekt v sestavi ustreza opredelitvi stalne poslovne enote iz člena 3, točka (13)(d), se njegov finančni računovodski neto dohodek ali izguba izračuna na osnovi dohodkovnih zneskov in postavk, ki so izvzeti v jurisdikciji, v kateri se nahaja glavni subjekt, in jih je mogoče pripisati operacijam, opravljenim zunaj te jurisdikcije, ter odhodkovnih zneskov in postavk, ki niso odbiti za davčne namene v jurisdikciji, v kateri se nahaja glavni subjekt, in jih je mogoče pripisati takim operacijam.

4.   Finančni računovodski neto dohodek ali izguba stalne poslovne enote se ne upošteva pri določanju kvalificiranega dohodka ali izgube glavnega subjekta, razen kakor je določeno v odstavku 5.

5.   Kvalificirana izguba stalne poslovne enote se pri izračunu kvalificiranega dohodka ali izgube glavnega subjekta obravnava kot njegov odhodek, kolikor se izguba stalne poslovne enote pri izračunu domačega obdavčljivega dohodka takega glavnega subjekta obravnava kot njegov odhodek in se ne izravna s postavko domačega obdavčljivega dohodka, ki se obdavči v skladu s pravom tako jurisdikcije glavnega subjekta kot tudi jurisdikcije stalne poslovne enote.

Kvalificirani dohodek, ki ga naknadno ustvari stalna poslovna enota, se obravnava kot kvalificirani dohodek glavnega subjekta v višini do zneska kvalificirane izgube, ki se je prej obravnavala kot odhodek glavnega subjekta v skladu s prvim pododstavkom.

Člen 19

Dodelitev kvalificiranega dohodka ali izgube pretočnega subjekta

1.   Finančni računovodski neto dohodek ali izguba subjekta v sestavi, ki je pretočni subjekt, se zmanjša za znesek, ki ga je mogoče dodeliti njegovim lastnikom, ki niso subjekti v skupini in imajo lastniški delež v takem pretočnem subjektu neposredno ali prek verige davčno transparentnih subjektov, razen če:

(a)

je pretočni subjekt krovni matični subjekt ali

(b)

pretočni subjekt neposredno ali prek verige davčno transparentnih subjektov poseduje krovni matični subjekt iz točke (a).

2.   Finančni računovodski neto dohodek ali izguba subjekta v sestavi, ki je pretočni subjekt, se zmanjša za finančni računovodski neto dohodek ali izgubo, ki se dodeli drugemu subjektu v sestavi.

3.   Če pretočni subjekt v celoti ali delno posluje prek stalne poslovne enote, se njegov finančni računovodski neto dohodek ali izguba, ki ostane po uporabi odstavka 1 tega člena, dodeli tej stalni poslovni enoti v skladu s členom 18.

4.   Če davčno transparentni subjekt ni krovni matični subjekt, se finančni računovodski neto dohodek ali izguba pretočnega subjekta, ki ostane po uporabi odstavkov 1 in 3, dodeli subjektom v sestavi, ki so njegovi lastniki, v skladu z njihovimi lastniškimi deleži v pretočnem subjektu.

5.   Če je pretočni subjekt davčno transparentni subjekt, ki je krovni matični subjekt ali obratni hibridni subjekt, se vsak finančni računovodski neto dohodek ali izguba pretočnega subjekta, ki ostane po uporabi odstavkov 1 in 3, dodeli krovnemu matičnemu subjektu ali obratnemu hibridnemu subjektu.

6.   Odstavki 3, 4 in 5 se uporabljajo ločeno za vsak lastniški delež v pretočnem subjektu.

POGLAVJE VI

IZRAČUN PRILAGOJENIH ZAJETIH DAVKOV

Člen 20

Zajeti davki

1.   Zajeti davki subjekta v sestavi vključujejo:

(a)

davke, knjižene v finančne račune subjekta v sestavi v zvezi z njegovim dohodkom ali dobičkom ali njegovim deležem pri dohodku ali dobičku subjekta v sestavi, v katerem ima v lasti lastniški delež;

(b)

davke na distribuirani dobiček, predpostavljene distribucije dobička in neposlovne odhodke, uvedene v okviru upravičenega sistema davčne distribucije;

(c)

davke, naložene namesto splošno veljavnega davka od dohodkov pravnih oseb, ter

(d)

davke, obračunane glede na zadržani čisti dobiček in lastniški kapital, vključno z davki na več elementov, ki temeljijo na dohodku in lastniškem kapitalu.

2.   Zajeti davki subjekta v sestavi ne vključujejo:

(a)

povrhnjega davka, ki ga matični subjekt vračuna v skladu s kvalificiranim pravilom o vključitvi dohodkov;

(b)

povrhnjega davka, ki ga subjekt v sestavi vračuna v okviru kvalificiranega domačega povrhnjega davka;

(c)

davkov, ki jih je mogoče pripisati prilagoditvi, ki jo subjekt v sestavi opravi zaradi uporabe kvalificiranega pravila o prenizko obdavčenih dobičkih;

(d)

nekvalificiranega vračljivega imputacijskega davka ter

(e)

davkov, ki jih v zvezi z donosi za imetnike polic plača zavarovalnica.

3.   Zajeti davki v zvezi s kakršnim koli neto dobičkom ali izgubo, ki izhaja iz odprodaje lokalnih opredmetenih sredstev, kot je navedeno v členu 16(7), prvi pododstavek, v poslovnem letu, v katerem je bila uporabljena opcija iz navedenega pododstavka, se izključijo iz izračuna zajetih davkov.

Člen 21

Prilagojeni zajeti davki

1.   Prilagojeni zajeti davki subjekta v sestavi za poslovno leto se določijo tako, da se vsota odmerjenega odhodka za davke, ki so v finančnem računovodskem neto dohodku ali izgubi vračunani glede na zajete davke za poslovno leto, prilagodi za:

(a)

neto znesek njegovih pribitkov in znižanj zajetih davkov za poslovno leto, kot je določeno v odstavkih 2 in 3;

(b)

skupni znesek odložene prilagoditve davka, kot je določeno v členu 22, ter

(c)

vsako povečanje ali zmanjšanje zajetih davkov, knjiženih v lastniškem kapitalu ali drugem vseobsegajočem donosu v zvezi z zneski, vključenimi v izračun kvalificiranega dohodka ali izgube, ki bo predmet obdavčitve v skladu z lokalnimi davčnimi pravili.

2.   Pribitki k zajetim davkom subjekta v sestavi za poslovno leto vključujejo:

(a)

vsak znesek zajetih davkov, ki je v finančnih računih vračunan kot odhodek v dobičku pred obdavčitvijo;

(b)

vsak znesek odloženih terjatev za davek v zvezi s kvalificirano izgubo, ki se uporablja na podlagi člena 23(2);

(c)

vsak znesek zajetih davkov, povezanih z negotovim davčnim položajem, predhodno izključen v skladu z odstavkom 3, točka (d), ki se plača v določenem poslovnem letu, ter

(d)

vsak znesek dobropisa ali vračila v zvezi s kvalificiranim vračljivim davčnim dobropisom, ki je bil vračunan kot zmanjšanje odmerjenega odhodka za davek.

3.   Znižanja zajetih davkov subjekta v sestavi za poslovno leto vključujejo:

(a)

znesek odmerjenega odhodka za davek v zvezi z dohodkom, ki je izključen iz izračuna kvalificiranega dohodka ali izgube v skladu s poglavjem III;

(b)

vsak znesek dobropisa ali vračila v zvezi z nekvalificiranim vračljivim davčnim dobropisom, ki ni bil knjižen kot zmanjšanje odmerjenega odhodka za davek;

(c)

vsak znesek zajetih davkov, ki se vrne subjektu v sestavi ali se pri njem zavede kot dobropis in ki se v finančnih računih ni obravnaval kot prilagoditev odmerjenega odhodka za davek, razen če se nanaša na kvalificirani vračljivi davčni dobropis;

(d)

znesek odmerjenega odhodka za davek, ki se nanaša na negotov davčni položaj, ter

(e)

vsak znesek odmerjenega odhodka za davek, za katerega se ne pričakuje, da bo plačan v treh letih po koncu poslovnega leta.

4.   Če je znesek zajetega davka opisan v več kot eni točki v odstavkih 1, 2 in 3, se za namen izračuna prilagojenih zajetih davkov upošteva samo enkrat.

5.   Če za poslovno leto v jurisdikciji ne obstaja neto kvalificirani dohodek in je znesek prilagojenih zajetih davkov za to jurisdikcijo negativen in manjši od zneska, ki je enak neto kvalificirani izgubi, pomnoženi z minimalno davčno stopnjo (v nadaljnjem besedilu: pričakovani prilagojeni zajeti davki), se znesek, ki je enak razliki med zneskom prilagojenih zajetih davkov in zneskom pričakovanih prilagojenih zajetih davkov, obravnava kot dodatni povrhnji davek za to poslovno leto. Znesek dodatnega povrhnjega davka se dodeli vsakemu subjektu v sestavi v jurisdikciji v skladu s členom 29(3).

Člen 22

Skupni znesek prilagoditve za odloženi davek

1.   Za namene tega člena se uporabljata naslednji opredelitvi pojmov:

(a)

„nepriznani vračunani dogodek“ pomeni:

(i)

vsako gibanje vračunanih odloženih odhodkov za davek v finančnih računih subjekta v sestavi, ki se nanaša na negotov davčni položaj, in

(ii)

vsako gibanje vračunanih odloženih odhodkov za davek v finančnih računih subjekta v sestavi, ki se nanaša na distribucije subjekta v sestavi;

(b)

„neterjani vračunani dogodek“ pomeni vsako povečanje odložene obveznosti za davek, knjižene v finančnih računih subjekta v sestavi za poslovno leto, za katero se ne pričakuje, da bo plačana v roku iz odstavka 7 tega člena, in za katero vložniški subjekt v sestavi na letni ravni uporabi opcijo v skladu s členom 45(2), tako da je ne vključi v skupni znesek prilagoditve za odloženi davek za tako poslovno leto.

2.   Če je davčna stopnja, ki se uporablja za namen izračuna odloženih odhodkov za davek, enaka minimalni davčni stopnji ali nižja od nje, skupni znesek prilagoditve za odloženi davek, ki se doda prilagojenim zajetim davkom subjekta v sestavi za poslovno leto na podlagi člena 21(1), točka (b), ustreza odloženemu odhodku za davek, ki se v finančnih računih vračuna v zvezi z zajetimi davki in se prilagodi v skladu z odstavki 3 do 6 tega člena.

Če je davčna stopnja, ki se uporablja za namen izračuna odloženih odhodkov za davek, višja od minimalne davčne stopnje, skupni znesek prilagoditve za odloženi davek, ki se doda prilagojenim zajetim davkom subjekta v sestavi za poslovno leto na podlagi člena 21(1), točka (b), ustreza odloženemu odhodku za davek, ki se v finančnih računih vračuna v zvezi s preračunanimi zajetimi davki po minimalni davčni stopnji in se prilagodi v skladu z odstavki 3 do 6 tega člena.

3.   Skupni znesek prilagoditve za odloženi davek se poveča za:

(a)

vsak znesek nepriznanega vračunanega dogodka ali neterjanega vračunanega dogodka, plačanega v poslovnem letu, ter

(b)

vsak znesek obveznosti za ponovno zajeti odloženi davek, določen v predhodnem poslovnem letu, ki se plača v poslovnem letu.

4.   Če se v poslovnem letu odložene terjatve za davek v zvezi z izgubo ne pripozna v finančnih računih, ker merila za pripoznavanje niso izpolnjena, se skupni znesek prilagoditve za odloženi davek zmanjša za znesek, ki bi zmanjšal skupni znesek prilagoditve za odloženi davek, če bi se v poslovnem letu vračunale odložene terjatve za davek v zvezi z izgubo.

5.   Skupni znesek prilagoditve za odloženi davek ne vključuje:

(a)

zneska odloženih odhodkov za davek v zvezi s postavkami, izključenimi iz izračuna kvalificiranega dohodka ali izgube v skladu s poglavjem III;

(b)

zneska odloženih odhodkov za davek v zvezi z nepriznanimi vračunanimi dogodki in neterjanimi vračunanimi dogodki;

(c)

učinka prilagoditve vrednotenja ali prilagoditve računovodskega pripoznanja v zvezi z odloženimi terjatvami za davek;

(d)

zneska odloženih odhodkov za davek, ki izhajajo iz ponovnega merjenja v zvezi s spremembo veljavne domače davčne stopnje, ter

(e)

zneska odloženih odhodkov za davek v zvezi z ustvarjanjem in uporabo davčnih dobropisov.

6.   Če so bile odložene terjatve za davek, ki jih je mogoče pripisati kvalificirani izgubi subjekta v sestavi, v poslovnem letu knjižene po stopnji, ki je nižja od minimalne davčne stopnje, se lahko v istem poslovnem letu preračunajo po minimalni davčni stopnji, če davčni zavezanec lahko izkaže, da je odloženo terjatev za davek mogoče pripisati kvalificirani izgubi.

Če se odložene terjatve za davek povečajo na podlagi prvega pododstavka, se skupni znesek prilagoditve za odloženi davek ustrezno zmanjša.

7.   Odložena obveznost za davek, ki ni odpravljena in katere znesek ni plačan v petih naslednjih poslovnih letih, se ponovno zajame, kolikor je bila upoštevana pri skupnem znesku prilagoditve za odloženi davek subjekta v sestavi.

Znesek ponovno zajete odložene obveznosti za davek, določen za tekoče poslovno leto, se obravnava kot znižanje zajetih davkov v petem poslovnem letu pred tekočim poslovnim letom, dejanska davčna stopnja in povrhnji davek za to poslovno leto pa se ponovno izračunata v skladu s členom 29(1). Ponovno zajeta odložena obveznost za davek za tekoče poslovno leto je znesek povišanja v kategoriji odložene obveznosti za davek, ki je bila vključena v skupni znesek prilagoditve za odloženi davek v petem poslovnem letu pred tekočim poslovnim letom, ki ni bila odpravljena do konca zadnjega dne tekočega poslovnega leta.

8.   Če je odložena obveznost za davek ponovno zajeti izjemni vračunani dogodek, se z odstopanjem od odstavka 7 taka obveznost ne zajame ponovno, tudi če ni odpravljena ali plačana v naslednjih petih letih. Ponovno zajeti izjemni vračunani dogodek ustreza znesku vračunanega odhodka za davek, ki ga je mogoče pripisati spremembam pri povezanih odloženih obveznostih za davek v zvezi z naslednjimi postavkami:

(a)

nadomestili za povračilo stroškov v zvezi z opredmetenimi sredstvi;

(b)

stroški koncesije ali podobne ureditve, ki jo vlada izda za uporabo nepremičnin ali izkoriščanje naravnih virov in ki vključuje znatne naložbe v opredmetena sredstva;

(c)

stroški raziskav in razvoja;

(d)

stroški razgradnje in sanacije;

(e)

obračunavanjem nerealiziranih neto dobičkov po pošteni vrednosti;

(f)

neto dobički iz naslova tujih valut;

(g)

rezervami za zavarovanje in odloženimi stroški za pridobivanje zavarovalnih polic;

(h)

dobički od prodaje stvarnega premoženja, ki se nahaja v isti jurisdikciji kot subjekt v sestavi in ki se ponovno vloži v stvarno premoženje v isti jurisdikciji, ter

(i)

dodatnimi zneski, vračunanimi zaradi sprememb računovodskega načela v zvezi s postavkami iz točk (a) do (h).

Člen 23

Opcija v zvezi s kvalificirano izgubo

1.   Z odstopanjem od člena 22 lahko vložniški subjekt v sestavi za jurisdikcijo uporabi opcijo v zvezi s kvalificirano izgubo, v skladu s katero se določijo odložene terjatve za davek v zvezi s kvalificirano izgubo za vsako poslovno leto, v katerem je v tej jurisdikciji ugotovljena neto kvalificirana izguba. V ta namen so odložene terjatve za davek v zvezi s kvalificirano izgubo enake neto kvalificirani izgubi za poslovno leto za jurisdikcijo, pomnoženi z minimalno davčno stopnjo.

Za jurisdikcijo z upravičenim sistemom davčne distribucije iz člena 40 ni mogoče uporabiti opcije v zvezi s kvalificirano izgubo.

2.   Odložene terjatve za davek v zvezi s kvalificirano izgubo, določene na podlagi odstavka 1, se uporabijo v katerem koli naslednjem poslovnem letu, v katerem je za jurisdikcijo ugotovljen neto kvalificirani dohodek v znesku, ki je enak ali neto kvalificiranemu dohodku, pomnoženemu z minimalno davčno stopnjo ali, če je nižji, razpoložljivemu znesku odloženih terjatev za davek v zvezi s kvalificirano izgubo.

3.   Odložene terjatve za davek v zvezi s kvalificirano izgubo, določene na podlagi odstavka 1, se zmanjšajo za znesek, ki se uporabi za poslovno leto, saldo pa se prenese v naslednja poslovna leta.

4.   Če se opcija v zvezi s kvalificirano izgubo prekliče, se kakršne koli preostale odložene terjatve za davek v zvezi s kvalificirano izgubo, določene na podlagi odstavka 1, zmanjšajo do vrednosti nič s prvim dnem prvega poslovnega leta, v katerem se opcija v zvezi s kvalificirano izgubo ne uporablja več.

5.   Opcija v zvezi s kvalificirano izgubo se vloži s prvo informativno napovedjo za odmero povrhnjega davka iz člena 44 mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, ki vključuje jurisdikcijo, za katero se opcija uporabi.

6.   Če pretočni subjekt, ki je krovni matični subjekt mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, uporabi opcijo v zvezi s kvalificirano izgubo v skladu s tem členom, se odložene terjatve za davek v zvezi s kvalificirano izgubo izračunajo ob upoštevanju kvalificirane izgube pretočnega subjekta po zmanjšanju na podlagi člena 38(3).

Člen 24

Posebna dodelitev zajetih davkov nekaterih vrst subjektov v sestavi

1.   Stalni poslovni enoti se dodeli znesek vseh zajetih davkov, ki so vključeni v finančne račune subjekta v sestavi in se nanašajo na kvalificirani dohodek ali izgubo te stalne poslovne enote.

2.   Subjektu v sestavi, ki je lastnik, se dodeli znesek vseh zajetih davkov, ki so vključeni v finančne račune davčno transparentnega subjekta in se nanašajo na kvalificirani dohodek ali izgubo, dodeljeno temu subjektu v sestavi, ki je lastnik, v skladu s členom 19(4).

3.   Subjektu v sestavi se v okviru davčnega režima nadzorovane tuje družbe dodeli znesek vseh zajetih davkov, vključenih v finančne račune subjektov v sestavi, ki so njegovi neposredni ali posredni lastniki, glede na njihov delež dohodka v nadzorovani tuji družbi.

4.   Subjektu v sestavi, ki je hibridni subjekt, se dodeli znesek vseh zajetih davkov, ki so vključeni v finančne račune subjekta v sestavi, ki je njegov lastnik, in se nanašajo na kvalificirani dohodek hibridnega subjekta.

„Hibridni subjekt“ pomeni subjekt, ki se v jurisdikciji, v kateri se nahaja, obravnava kot ločena oseba za namene davka od dohodkov, v jurisdikciji, v kateri se nahaja njegov lastnik, pa kot fiskalno transparenti subjekt.

5.   Subjektu v sestavi, ki je med poslovnim letom izvedel distribucijo, se dodeli znesek vseh zajetih davkov, vračunanih v finančnih računih subjektov v sestavi, ki so njegovi neposredni lastniki, na tako distribucijo.

6.   Subjekt v sestavi, ki so mu bili dodeljeni zajeti davki na podlagi odstavkov 3 in 4 v zvezi s pasivnim dohodkom, vključi take zajete davke v svoje prilagojene zajete davke v znesku, ki je enak zajetim davkom, dodeljenim v zvezi s takim pasivnim dohodkom.

Z odstopanjem od prvega pododstavka subjekt v sestavi iz prvega pododstavka vključi v svoj prilagojeni zajeti davek znesek, ki ustreza odstotku povrhnjega davka za jurisdikcijo, pomnoženemu z zneskom pasivnega dohodka subjekta v sestavi, ki je vključen v okviru davčnega režima nadzorovane tuje družbe ali pravila o fiskalni transparentnosti, če je rezultat nižji od zneska, določenega v skladu s prvim pododstavkom. Za namene tega pododstavka se odstotek povrhnjega davka za jurisdikcijo določi ne glede na zajete davke subjekta v sestavi, ki je lastnik, v zvezi s takim pasivnim dohodkom.

Kakršni koli zajeti davki subjekta v sestavi, ki je lastnik, v zvezi s takim pasivnim dohodkom, ki ostane po uporabi tega odstavka, se ne dodelijo v skladu z odstavkoma 3 in 4.

Za namene tega odstavka „pasivni dohodek“ pomeni naslednje postavke dohodka, vključenega v kvalificirani dohodek, kolikor je bil subjekt v sestavi, ki je lastnik, obdavčen v okviru davčnega režima nadzorovane tuje družbe ali zaradi lastniškega deleža v hibridnem subjektu:

(a)

dividendo ali njeno ustreznico;

(b)

obresti ali njihove ustreznice;

(c)

najemnino;

(d)

licenčnino;

(e)

rento ali

(f)

neto dobiček od premoženja tiste vrste, ki ustvarja dohodek, opisan v točkah (a) do (e).

7.   Če se kvalificirani dohodek stalne poslovne enote obravnava kot kvalificirani dohodek glavnega subjekta v skladu s členom 18(5), se vsi zajeti davki, ki nastanejo v jurisdikciji, v kateri se nahaja stalna poslovna enota, in so povezani s takim dohodkom, obravnavajo kot zajeti davki glavnega subjekta v znesku, ki ne presega takega dohodka, pomnoženega z najvišjo davčno stopnjo za običajni dohodek v jurisdikciji, v kateri se nahaja glavni subjekt.

Člen 25

Prilagoditve po vložitvi in spremembe davčne stopnje

1.   Če subjekt v sestavi za prejšnje poslovno leto v svoje finančne račune knjiži prilagoditev zajetih davkov, se taka prilagoditev obravnava kot prilagoditev zajetih davkov v poslovnem letu, v katerem se prilagoditev opravi, razen če se prilagoditev nanaša na poslovno leto, v katerem se zajeti davki v jurisdikciji zmanjšajo.

V primeru zmanjšanja zajetih davkov, ki so bili vključeni v prilagojene zajete davke subjekta v sestavi za prejšnje poslovno leto, se dejanska davčna stopnja in povrhnji davek za tako poslovno leto preračunata v skladu s členom 29(1), tako da se prilagojeni zajeti davki znižajo za znesek, ki ustreza zmanjšanju zajetih davkov. Kvalificirani dohodek za poslovno leto in vsa predhodna poslovna leta se ustrezno prilagodi.

V skladu z letno opcijo, ki jo lahko uporabi vložniški subjekt v sestavi v skladu s členom 45(2), se nebistveno zmanjšanje zajetih davkov lahko obravnava kot prilagoditev zajetih davkov v poslovnem letu, v katerem se prilagoditev opravi. Nebistveno zmanjšanje zajetih davkov ustreza skupnemu zmanjšanju prilagojenih zajetih davkov, določenih v poslovnem letu za jurisdikcijo, za manj kot 1 000 000 EUR.

2.   Če se veljavna domača davčna stopnja zniža pod minimalno davčno stopnjo in tako znižanje povzroči odloženi odhodek za davek, se znesek odloženega odhodka za davek, ki iz tega izhaja, obravnava kot prilagoditev obveznosti subjekta v sestavi za zajete davke, ki se upoštevajo na podlagi člena 21 za prejšnje poslovno leto.

3.   Če se je odloženi odhodek za davek upošteval po stopnji, ki je nižja od minimalne davčne stopnje, in se veljavna davčna stopnja pozneje poveča, se znesek odloženega odhodka za davek, ki izhaja iz takega povečanja, ob plačilu obravnava kot prilagoditev obveznosti subjekta v sestavi za zajete davke, ki se obračunajo za prejšnje poslovno leto v skladu s členom 21.

Prilagoditev iz prvega pododstavka ne presega zneska, ki je enak odloženemu odhodku za davek, preračunanemu po minimalni davčni stopnji.

4.   Če se več kot 1 000 000 EUR od zneska, ki ga je subjekt v sestavi vračunal kot odmerjeni odhodek za davek in je vključen v prilagojene zajete davke za poslovno leto, ne plača v treh letih po koncu tega poslovnega leta, se dejanska davčna stopnja in povrhnji davek za poslovno leto, v katerem se je neplačani znesek obračunal kot zajeti davek, preračunata v skladu s členom 29(1) tako, da se tak neplačani znesek izključi iz prilagojenih zajetih davkov.

POGLAVJE V

IZRAČUN DEJANSKE DAVČNE STOPNJE IN POVRHNJEGA DAVKA

Člen 26

Določitev dejanske davčne stopnje

1.   Dejanska davčna stopnja mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine se po naslednji formuli izračuna za vsako poslovno leto in za vsako jurisdikcijo, če v njej obstaja neto kvalificirani dohodek:

Formula

pri čemer so prilagojeni zajeti davki subjektov v sestavi, določeni v skladu s poglavjem IV, vsota prilagojenih zajetih davkov vseh subjektov v sestavi, ki se nahajajo v jurisdikciji.

2.   Neto kvalificirani dohodek ali izguba subjektov v sestavi v jurisdikciji za poslovno leto se določi po naslednji formuli:

Formula
Formula

pri čemer je:

(a)

kvalificirani dohodek subjektov v sestavi morebitna pozitivna vsota kvalificiranega dohodka vseh subjektov v sestavi, ki se nahajajo v jurisdikciji, določenega v skladu s poglavjem III;

(b)

kvalificirana izguba subjektov v sestavi vsota kvalificiranih izgub vseh subjektov v sestavi, ki se nahajajo v jurisdikciji, določenih v skladu s poglavjem III.

3.   Prilagojeni zajeti davki in kvalificirani dohodek ali izguba subjektov v sestavi, ki so investicijski subjekti, so izključeni iz izračuna dejanske davčne stopnje v skladu z odstavkom 1 in izračuna neto kvalificiranega dohodka v skladu z odstavkom 2.

4.   Dejanska davčna stopnja vsakega subjekta v sestavi brez države se za vsako poslovno leto izračuna ločeno od dejanske davčne stopnje vseh drugih subjektov v sestavi.

Člen 27

Izračun povrhnjega davka

1.   Če je dejanska davčna stopnja jurisdikcije, v kateri se nahajajo subjekti v sestavi, nižja od minimalne davčne stopnje za poslovno leto, mednarodna skupina podjetij ali velika domača skupina ločeno izračuna povrhnji davek za vsakega od njenih subjektov v sestavi, katerih kvalificirani dohodek je vključen v izračun neto kvalificiranega dohodka te jurisdikcije. Povrhnji davek se izračuna na podlagi jurisdikcije.

2.   Odstotek povrhnjega davka za jurisdikcijo za poslovno leto je morebitna pozitivna razlika v odstotnih točkah, ki se izračuna po naslednji formuli:

Formula

pri čemer je dejanska davčna stopnja enaka stopnji, izračunani v skladu s členom 26.

3.   Povrhnji davek jurisdikcije za poslovno leto je morebitni pozitivni znesek, ki se izračuna po naslednji formuli:

Formula

pri čemer je:

(a)

dodatni povrhnji davek enak znesku davka, kot je za poslovno leto določen v skladu s členom 29;

(b)

domači povrhnji davek enak znesku davka za poslovno leto, kot je določen v skladu s členom 11 ali v skladu z domačim kvalificiranim povrhnjim davkom jurisdikcije tretje države.

4.   Presežni dobiček za jurisdikcijo za poslovno leto iz odstavka 3 je morebitni pozitivni znesek, ki se izračuna po naslednji formuli:

Formula

pri čemer je:

(a)

neto kvalificirani dohodek enak dohodku, določenemu v skladu s členom 26(2) za jurisdikcijo;

(b)

vsebinska izključitev dohodkov enaka znesku, določenemu v skladu s členom 28 za jurisdikcijo.

5.   Povrhnji davek subjekta v sestavi za tekoče poslovno leto se izračuna po naslednji formuli:

Formula

Formula

pri čemer je:

(a)

kvalificirani dohodek subjekta v sestavi za jurisdikcijo za poslovno leto enak dohodku, določenemu v skladu s poglavjem III;

(b)

skupni kvalificirani dohodek vseh subjektov v sestavi za jurisdikcijo za poslovno leto enak vsoti kvalificiranih dohodkov vseh subjektov v sestavi, ki se v poslovnem letu nahajajo v jurisdikciji.

6.   Če povrhnji davek jurisdikcije izhaja iz ponovnega izračuna na podlagi člena 29(1) in če v jurisdikciji za poslovno leto ne obstaja neto kvalificirani dohodek, se povrhnji davek dodeli vsakemu subjektu v sestavi z uporabo formule iz odstavka 5 tega člena na podlagi kvalificiranega dohodka subjektov v sestavi v poslovnih letih, za katera se izvedejo ponovni izračuni na podlagi člena 29(1).

7.   Povrhnji davek vsakega subjekta v sestavi brez države se za vsako poslovno leto izračuna ločeno od povrhnjega davka vseh drugih subjektov v sestavi.

Člen 28

Vsebinska izključitev dohodka

1.   Za namene tega člena se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„upravičeni zaposleni“ pomeni zaposlene s polnim ali krajšim delovnim časom subjekta v sestavi in neodvisne izvajalce, ki sodelujejo pri rednih poslovnih dejavnostih mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine pod vodstvom in nadzorom mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine;

(b)

„upravičeni stroški za plače“ pomeni odhodke za sredstva za zaposlene, vključno s plačami in drugimi odhodki, ki zaposlenemu zagotavljajo neposredno in ločeno osebno korist, kot so prispevki za zdravstveno zavarovanje in pokojninski prispevki, davki na izplačane plače in iz naslova zaposlitve ter prispevki delodajalcev za socialno varnost;

(c)

„upravičena opredmetena sredstva“ pomeni:

(i)

zemljišča, zgradbe in opremo, ki se nahajajo v jurisdikciji;

(ii)

naravne vire, ki se nahajajo v jurisdikciji;

(iii)

zakupnikovo pravico do uporabe opredmetenih sredstev, ki se nahajajo v jurisdikciji, ter

(iv)

koncesijo ali podobno ureditev, ki jo vlada da za uporabo nepremičnine ali izkoriščanje naravnih virov in ki vključuje znatne naložbe v opredmetena sredstva.

2.   Razen če vložniški subjekt v sestavi mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine uveljavi opcijo v skladu s členom 45(2), da ne bo uporabil vsebinske izključitve dohodkov za določeno poslovno leto, se za namen izračuna povrhnjega davka neto kvalificirani dohodek za jurisdikcijo zmanjša za znesek, ki je enak vsoti izvzetij za plače iz odstavka 3 tega člena, in za opredmetena sredstva iz odstavka 4 tega člena za vsak subjekt v sestavi, ki se nahaja v jurisdikciji.

3.   Pri subjektu v sestavi, ki se nahaja v jurisdikciji, je izvzetje za plače enako 5 % njegovih upravičenih stroškov za plače upravičenih zaposlenih, ki opravljajo dejavnosti za mednarodno skupino podjetij ali veliko domačo skupino v taki jurisdikciji, z izjemo upravičenih stroškov za plače:

(a)

ki so kapitalizirani in vključeni v knjigovodsko vrednost upravičenega opredmetenega sredstva;

(b)

ki jih je mogoče pripisati dohodku, ki je izključen v skladu s členom 17.

4.   Izvzetje za opredmetena sredstva subjekta v sestavi, ki se nahaja v jurisdikciji, je enako 5 % knjigovodske vrednosti upravičenih opredmetenih sredstev, ki se nahajajo v jurisdikciji, z izjemo:

(a)

knjigovodske vrednosti premoženja, vključno z zemljišči in zgradbami, ki je namenjeno za prodajo, zakup ali investicije;

(b)

knjigovodske vrednosti opredmetenih sredstev, ki se uporabljajo za ustvarjanje dohodka, ki je izključen v skladu s členom 17.

5.   Za namene odstavka 4 je knjigovodska vrednost upravičenih opredmetenih sredstev enaka povprečju knjigovodske vrednosti upravičenih opredmetenih sredstev na začetku in koncu poslovnega leta, kakor se knjiži za namen priprave konsolidiranih računovodskih izkazov krovnega matičnega subjekta, ki je zmanjšano za kakršno koli nabrano depreciacijo, amortizacijo in deplecijo ter povečano za kakršen koli znesek, ki ga je mogoče pripisati kapitalizaciji odhodkov za plače.

6.   Za namene odstavkov 3 in 4 so upravičeni stroški za plače in upravičena opredmetena sredstva subjekta v sestavi, ki je stalna poslovna enota, enaki tistim, ki so vključeni v njegove ločene finančne račune v skladu s členom 18(1) in (2), če se upravičeni stroški za plače in upravičena opredmetena sredstva nahajajo v isti jurisdikciji kot stalna poslovna enota.

Upravičeni stroški za plače in upravičena opredmetena sredstva stalne poslovne enote se ne upoštevajo pri upravičenih stroških za plače in upravičenih opredmetenih sredstvih glavnega subjekta.

Če je bil dohodek stalne poslovne enote v celoti ali delno izključen na podlagi člena 19(1) in člena 38(5), se upravičeni stroški za plače in upravičena opredmetena sredstva take stalne poslovne enote v enakem razmerju izključijo iz izračuna, ki se za mednarodno skupino podjetij ali veliko domačo skupino izvede v skladu s tem členom.

7.   Upravičeni stroški za plače upravičenih zaposlenih, ki jih plača pretočni subjekt, in upravičena opredmetena sredstva v njegovi lasti, ki niso dodeljeni v skladu z odstavkom 6, se dodelijo:

(a)

subjektom v sestavi, ki so lastniki pretočnega subjekta, sorazmerno glede na znesek, ki jim je dodeljen na podlagi člena 19(4), če se upravičeni zaposleni in upravičena opredmetena sredstva nahajajo v jurisdikciji subjektov v sestavi, ki so lastniki, ter

(b)

pretočnemu subjektu, če je ta krovni matični subjekt, pri čemer so zmanjšani glede na dohodek, izključen iz izračuna kvalificiranega dohodka pretočnega subjekta na podlagi člena 38(1) in (2), če se upravičeni zaposleni in upravičena opredmetena sredstva nahajajo v jurisdikciji pretočnega subjekta.

Vsi drugi upravičeni stroški za plače in upravičena opredmetena sredstva pretočnega subjekta se izključijo iz izračunov vsebinskih izključitev dohodkov mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine.

8.   Vsebinska izključitev dohodkov vsakega subjekta v sestavi brez države se za vsako poslovno leto izračuna ločeno od vsebinske izključitve dohodkov vseh drugih subjektov v sestavi.

9.   Vsebinska izključitev dohodkov, izračunana v skladu s tem členom, ne vključuje izvzetij za plače in za opredmetena sredstva subjektov v sestavi, ki so v tej jurisdikciji investicijski subjekti.

Člen 29

Dodatni povrhnji davek

1.   Če na podlagi člena 11(3), člena 16(7), člena 22(6), člena 25(1) in (4) ter člena 40(5) prilagoditev zajetih davkov ali kvalificiranega dohodka ali izgube povzroči ponovni izračun dejanske davčne stopnje in povrhnjega davka mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine za predhodno davčno leto, se dejanska davčna stopnja in povrhnji davek ponovno izračunata v skladu s pravili iz členov 26, 27 in 28. Vsak znesek progresivnega povrhnjega davka, ki izhaja iz takega ponovnega izračuna, se obravnava kot dodatni povrhnji davek za namene člena 27(3) za poslovno leto, v katerem se opravi ponovni izračun.

2.   Če za jurisdikcijo za določeno poslovno leto obstaja dodatni povrhnji davek, ni pa neto kvalificiranega dohodka, je kvalificirani dohodek vsakega subjekta v sestavi, ki se nahaja v jurisdikciji, znesek, enak povrhnjemu davku, dodeljenemu takim subjektom v sestavi na podlagi člena 27(5) in (6), deljenemu z minimalno davčno stopnjo.

3.   Če je treba na podlagi člena 21(5) plačati dodatni povrhnji davek, je kvalificirani dohodek vsakega subjekta v sestavi, ki se nahaja v jurisdikciji, znesek, enak povrhnjemu davku, dodeljenemu takemu subjektu v sestavi, deljenemu z minimalno davčno stopnjo. Dodelitev se za vsak subjekt v sestavi izvede sorazmerno na podlagi naslednje formule:

Formula

Dodatni povrhnji davek se dodeli samo subjektom v sestavi, ki beležijo znesek prilagojenega zajetega davka, ki je manjši od nič in manjši od z minimalno davčno stopnjo pomnoženega kvalificiranega dohodka ali izgube takih subjektov v sestavi.

4.   Če se subjektu v sestavi dodeli dodatni povrhnji davek v skladu s tem členom ter členom 27(5) in (6), se tak subjekt v sestavi za namene poglavja II obravnava kot nizko obdavčeni subjekt v sestavi.

Člen 30

Izključitev po načelu de minimis

1.   Z odstopanjem od členov 26 do 29 in člena 31 je v skladu z opcijo, ki jo lahko uporabi vložniški subjekt v sestavi, povrhnji davek, ki ga morajo plačati subjekti v sestavi, ki se nahajajo v jurisdikciji, v poslovnem letu enak nič, če v takem poslovnem letu:

(a)

povprečni kvalificirani prihodek vseh subjektov v sestavi, ki se nahajajo v taki jurisdikciji, znaša manj kot 10 000 000 EUR, ter

(b)

je povprečni kvalificirani dohodek ali izguba vseh subjektov v sestavi v taki jurisdikciji enaka izgubi ali znaša manj kot 1 000 000 EUR.

Ta opcija se lahko uporabi na letni ravni v skladu s členom 45(2).

2.   Povprečni kvalificirani prihodek ali povprečni kvalificirani dohodek ali izguba iz odstavka 1 je povprečje kvalificiranega prihodka ali kvalificiranega dohodka ali izgube subjektov v sestavi, ki se nahajajo v jurisdikciji, za poslovno leto in dve predhodni poslovni leti.

Če v jurisdikciji v prvem ali drugem predhodnem poslovnem letu ali v obeh ni subjektov v sestavi s kvalificiranim prihodkom ali kvalificirano izgubo, se taka poslovna leta izključijo iz izračuna povprečja kvalificiranega prihodka ali kvalificiranega dohodka ali izgube v tej jurisdikciji.

3.   Kvalificirani prihodek subjektov v sestavi, ki se nahajajo v jurisdikciji, za poslovno leto je vsota vseh prihodkov subjektov v sestavi, ki se nahajajo v tej jurisdikciji, zmanjšana ali povečana za kakršno koli prilagoditev, izvedeno v skladu s poglavjem III.

4.   Kvalificirani dohodek ali izguba subjektov v sestavi, ki se nahajajo v jurisdikciji, za poslovno leto je neto kvalificirani dohodek ali izguba te jurisdikcije, kot se izračuna v skladu s členom 26(2).

5.   Izključitev po načelu de minimis iz odstavkov 1 do 4 se ne uporablja za subjekte v sestavi brez države in investicijske subjekte. Prihodek in kvalificirani dohodek ali izguba takih subjektov se izključita iz izračuna izključitve po načelu de minimis.

Člen 31

Subjekti v sestavi v manjšinski lasti

1.   Za namene tega člena se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„subjekt v sestavi v manjšinski lasti“ pomeni subjekt v sestavi, v katerem ima krovni matični subjekt neposredno ali posredno v lasti lastniški delež v višini največ 30 %;

(b)

„matični subjekt v manjšinski lasti“ pomeni subjekt v sestavi v manjšinski lasti, ki ima neposredno ali posredno v lasti nadzorujoče deleže v drugem subjektu v sestavi v manjšinski lasti, razen če so nadzorujoči deleži prvega subjekta neposredno ali posredno v lasti drugega subjekta v sestavi v manjšinski lasti;

(c)

„podskupina v manjšinski lasti“ pomeni matični subjekt v manjšinski lasti in njegove odvisne subjekte v manjšinski lasti ter

(d)

„odvisno podjetje v manjšinski lasti“ pomeni subjekt v sestavi v manjšinski lasti, katerega nadzorujoči deleži so neposredno ali posredno v lasti matičnega subjekta v manjšinski lasti.

2.   Izračun dejanske davčne stopnje in povrhnjega davka za jurisdikcijo v skladu s poglavji III do VII v zvezi s člani podskupine v manjšinski lasti se uporablja ob predpostavki, da je vsaka podskupina v manjšinski lasti ločena mednarodna skupina podjetij ali velika domača skupina.

Prilagojeni zajeti davki in kvalificirani dohodek ali izguba članov podskupine v manjšinski lasti se izključijo iz določitve preostalega zneska dejanske davčne stopnje mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, ki se izračuna v skladu s členom 26(1), in iz neto kvalificiranega dohodka, izračunanega v skladu s členom 26(2).

3.   Dejanska davčna stopnja in povrhnji davek subjekta v sestavi, ki je v manjšinski lasti in ki ni član podskupine v manjšinski lasti, se izračunata na osnovi subjekta v skladu s poglavji III do VII.

Prilagojeni zajeti davki in kvalificirani dohodek ali izguba subjekta v sestavi v manjšinski lasti se izključijo iz določitve preostalega zneska dejanske davčne stopnje mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, ki se izračuna v skladu s členom 26(1), in iz neto kvalificiranega dohodka, ki se izračuna v skladu s členom 26(2).

Ta odstavek se ne uporablja za subjekt v sestavi v manjšinski lasti, ki je investicijski subjekt.

Člen 32

Varni pristani

Z odstopanjem od členov 26 do 31 države članice v skladu z opcijo, ki jo lahko uporabi vložniški subjekt v sestavi, zagotovijo, da je povrhnji davek, ki ga mora skupina plačati v določeni jurisdikciji, v poslovnem letu enak nič, če dejanska stopnja obdavčitve subjektov v sestavi, ki se nahajajo v tej jurisdikciji, izpolnjuje pogoje kvalificiranega mednarodnega sporazuma o varnih pristanih.

Za namene prvega odstavka „kvalificirani mednarodni sporazum o varnih pristanih“ pomeni mednarodni nabor pravil in pogojev, s katerim so se strinjale vse države članice in ki skupinam, ki spadajo v področje uporabe te direktive, omogoča, da za določeno jurisdikcijo uporabijo enega ali več varnih pristanov.

POGLAVJE VI

POSEBNA PRAVILA ZA PRESTRUKTURIRANJE IN HOLDINŠKE STRUKTURE PODJETIJ

Člen 33

Uporaba praga konsolidiranih prihodkov za združitve in razdružitve skupin

1.   Za namene tega člena se uporabljata naslednji opredelitvi pojmov:

(a)

„združitev“ pomeni vsako ureditev, pri kateri:

(i)

se za vse ali skoraj vse subjekte v skupini dveh ali več ločenih skupin uvede skupni nadzor, tako da predstavljajo subjekte združene skupine, ali

(ii)

se za subjekt, ki ni član nobene skupine, uvede skupni nadzor skupaj z drugim subjektom ali skupino tako, da postaneta subjekta združene skupine;

(b)

„razdružitev“ pomeni vsako ureditev, pri kateri se subjekti v skupini ene skupine ločijo v dve ali več različnih skupin, ki jih več ne konsolidira isti krovni matični subjekt.

2.   Če se dve ali več skupin združi v eno skupino v katerem koli od zadnjih štirih zaporednih poslovnih let neposredno pred preizkusnim poslovnim letom, se šteje, da je prag konsolidiranih prihodkov mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupin iz člena 2 za katero koli poslovno leto pred združitvijo dosežen, če vsota prihodkov, vključenih v vsakega od konsolidiranih računovodskih izkazov za to poslovno leto, znaša 750 000 000 EUR ali več.

3.   Če se subjekt, ki ni član skupine (v nadaljnjem besedilu: ciljni subjekt), v preizkusnem poslovnem letu združi s subjektom ali skupino (v nadaljnjem besedilu: prevzemni subjekt) ter bodisi ciljni ali prevzemni subjekt ni konsolidiral računovodskih izkazov v katerem koli od zadnjih štirih zaporednih poslovnih let neposredno pred preizkusnim poslovnim letom, se šteje, da je prag konsolidiranih prihodkov mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine za to leto dosežen, če vsota prihodkov, vključenih v vsakega od računovodskih izkazov ali konsolidiranih računovodskih izkazov za to poslovno leto, znaša 750 000 000 EUR ali več.

4.   Če se v okviru področja uporabe te direktive ena mednarodna skupina podjetij ali velika domača skupina razdruži v dve ali več skupin (vsaka od teh skupin je v nadaljnjem besedilu: razdružena skupina), se šteje, da razdružena skupina doseže prag konsolidiranih prihodkov:

(a)

v zvezi s prvim preizkusnim poslovnim letom, ki se konča po razdružitvi, če ima v tem poslovnem letu razdružena skupina letni prihodek v višini 750 000 000 EUR ali več;

(b)

v zvezi z drugim do četrtim preizkusnim poslovnim letom, ki se konča po razdružitvi, če ima razdružena skupina v vsaj dveh od teh poslovnih let letni prihodek v višini 750 000 000 EUR ali več.

Člen 34

Subjekti v sestavi, ki se mednarodni skupini podjetij ali veliki domači skupini pridružijo in jo zapustijo

1.   Če subjekt (v nadaljnjem besedilu: ciljni subjekt) postane ali preneha biti subjekt v sestavi mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine zaradi prenosa neposrednih ali posrednih lastniških deležev v ciljnem subjektu ali če med poslovnim letom (v nadaljnjem besedilu: leto prevzema) ciljni subjekt postane krovni matični subjekt nove skupine, se ciljni subjekt za namene te direktive obravnava kot član mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, če je del njegovih sredstev, obveznosti, dohodkov, odhodkov in denarnih tokov po posameznih postavkah vključen v konsolidirane računovodske izkaze krovnega matičnega subjekta v letu prevzema.

Dejanska davčna stopnja in povrhnji davek ciljnega subjekta se izračunata v skladu z odstavki 2 do 8.

2.   V letu prevzema mednarodna skupina podjetij ali velika domača skupina upošteva zgolj finančni računovodski neto dohodek ali izgubo in prilagojene zajete davke ciljnega subjekta, ki so za namene te direktive vključeni v konsolidirane računovodske izkaze krovnega matičnega subjekta.

3.   V letu prevzema in vsakem naslednjem poslovnem letu kvalificirani dohodek ali izguba in prilagojeni zajeti davki ciljnega subjekta temeljijo na pretekli knjigovodski vrednosti njegovih sredstev in obveznosti.

4.   V letu prevzema se pri izračunu upravičenih stroškov za plače ciljnega subjekta na podlagi člena 28(3) upoštevajo zgolj stroški, ki se odražajo v konsolidiranih računovodskih izkazih krovnega matičnega subjekta.

5.   Izračun knjigovodske vrednosti upravičenih opredmetenih sredstev ciljnega subjekta na podlagi člena 28(4) se po potrebi prilagodi sorazmerno s časovnim obdobjem, v katerem je bil ciljni subjekt član mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine v letu prevzema.

6.   Z izjemo odloženih terjatev za davek v zvezi s kvalificirano izgubo iz člena 23 mednarodna skupina podjetij ali velika domača skupina, ki je prevzemnica, odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek ciljnega subjekta, ki se prenesejo med mednarodnimi skupinami podjetij ali velikimi domačimi skupinami, upošteva na enak način in v enakem obsegu, kot če bi mednarodna skupina podjetij ali velika domača skupina, ki je prevzemnica, nadzorovala ciljni subjekt, ko so taka sredstva in obveznosti nastali.

7.   Odložene obveznosti za davek ciljnega subjekta, ki so bile predhodno vključene v njegov skupni znesek prilagoditve za odloženi davek, se za namene člena 22(7) obravnavajo tako, kot da jih je v letu prevzema mednarodna skupina podjetij ali velika domača skupina, ki je subjekt odprodala, odpravila in kot da izhajajo iz mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, ki je prevzemnica, vendar pa ima v takem primeru kakršno koli naknadno zmanjšanje zajetih davkov na podlagi člena 22(7) učinek v letu, v katerem je znesek ponovno zajet.

8.   Če je ciljni subjekt matični subjekt in v letu prevzema subjekt v skupini v dveh ali več mednarodnih skupinah podjetij ali velikih domačih skupinah, ločeno uporabi pravilo o vključitvi dohodkov za svoje dodeljive deleže povrhnjega davka nizko obdavčenih subjektov v sestavi, ki se določijo za vsako mednarodno skupino podjetij ali veliko domačo skupino.

9.   Z odstopanjem od odstavkov 1 do 8 se prevzem ali odprodaja nadzorujočega deleža v ciljnem subjektu obravnava kot prevzem ali odprodaja sredstev in obveznosti, če jurisdikcija, v kateri se nahaja ciljni subjekt, ali, v primeru davčno transparentnega subjekta, jurisdikcija, v kateri se nahajajo sredstva, obravnava prevzem ali odprodajo tega nadzorujočega deleža na enak ali podoben način kot prevzem ali odprodajo sredstev in obveznosti ter prodajalcu naloži zajeti davek na podlagi razlike med davčno osnovo in plačanim nadomestilom v zameno za nadzorujoči delež ali pošteno vrednost sredstev in obveznosti.

Člen 35

Prenos sredstev in obveznosti

1.   Za namene tega člena se uporabljata naslednji opredelitvi pojmov:

(a)

„reorganizacija“ pomeni preoblikovanje ali prenos sredstev in obveznosti, na primer pri združitvi, razdružitvi, likvidaciji ali podobni transakciji, če:

(i)

so nadomestilo za prenos v celoti ali v pomembnem delu deleži v lastniškem kapitalu, ki jih je izdal prevzemni subjekt v sestavi ali z njim povezana oseba, ali – v primeru likvidacije – deleži v lastniškem kapitalu ciljnega subjekta ali – kadar ni zagotovljeno nobeno nadomestilo – če izdaja deleža v lastniškem kapitalu ne bi imela gospodarskega pomena;

(ii)

dobiček ali izguba, ki jo ima v zvezi s temi sredstvi subjekt v sestavi, ki je subjekt odprodal, deloma ali v celoti ni obdavčena ter

(iii)

davčno pravo jurisdikcije, v kateri se nahaja prevzemni subjekt v sestavi, od prevzemnega subjekta v sestavi zahteva, da po odprodaji ali prevzemu obdavčljivi dohodek izračuna tako, da pri sredstvih uporabi davčno osnovo subjekta v sestavi, ki je subjekt odprodal, prilagojeno za morebitni nekvalificirani dobiček ali izgubo pri odprodaji ali prevzemu;

(b)

„nekvalificirani dobiček ali izguba“ pomeni bodisi dobiček bodisi izgubo subjekta v sestavi, ki je subjekt odprodal, ki nastane v povezavi z reorganizacijo in je obdavčen na lokaciji subjekta v sestavi, ki je subjekt odprodal, in sicer tisti znesek od obeh, ki je manjši, in finančni računovodski dobiček ali izgubo, ki nastane v povezavi z reorganizacijo.

2.   Subjekt v sestavi, ki odproda sredstva in obveznosti (v nadaljnjem besedilu: subjekt v sestavi, ki je subjekt odprodal), vključi dobiček ali izgubo, ki izhaja iz take odprodaje, v izračun svojega kvalificiranega dohodka ali izgube.

Subjekt v sestavi, ki prevzame sredstva in obveznosti (v nadaljnjem besedilu: prevzemni subjekt v sestavi), določi svoj kvalificirani dohodek ali izgubo na osnovi svoje knjigovodske vrednosti prevzetih sredstev in obveznosti, ki je določena v skladu s standardom finančnega računovodenja, ki se uporabi pri pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov krovnega matičnega subjekta.

3.   Z odstopanjem od odstavka 2 velja pri odprodaji ali prevzemu sredstev in obveznosti v okviru reorganizacije naslednje:

(a)

subjekt v sestavi, ki je subjekt odprodal, izključi kakršen koli dobiček ali izgubo, ki izhaja iz take odprodaje, iz izračuna svojega kvalificiranega dohodka ali izgube ter

(b)

prevzemni subjekt v sestavi določi svoj kvalificirani dohodek ali izgubo na podlagi knjigovodske vrednosti prevzetih sredstev in obveznosti subjekta v sestavi, ki je subjekt odprodal, ob odprodaji.

4.   Z odstopanjem od odstavkov 2 in 3 velja pri odprodaji sredstev in obveznosti v okviru reorganizacije, zaradi katere subjekt v sestavi, ki je subjekt odprodal, ustvari nekvalificirani dobiček ali izgubo, naslednje:

(a)

subjekt v sestavi, ki je subjekt odprodal, vključi dobiček ali izgubo iz naslova odprodaje v izračun svojega kvalificiranega dohodka ali izgube v obsegu nekvalificiranega dobička ali izgube ter

(b)

po prevzemu prevzemni subjekt v sestavi določi svoj kvalificirani dohodek ali izgubo tako, da uporabi knjigovodsko vrednost prevzetih sredstev in obveznosti subjekta v sestavi, ki je subjekt odprodal, ob odprodaji, kakor je prilagojena skladno z lokalnimi davčnimi pravili prevzemnega subjekta v sestavi, da se upošteva nekvalificirani dobiček ali izguba.

5.   V skladu z opcijo, ki jo lahko uporabi vložniški subjekt v sestavi, če subjekt v sestavi, ki mora ali lahko prilagodi osnovo svojih sredstev in znesek svojih obveznosti pošteni vrednosti za davčne namene v jurisdikciji, v kateri se nahaja, lahko tak subjekt v sestavi:

(a)

v izračun svojega kvalificiranega dohodka ali izgube vključi znesek dobička ali izgube v zvezi z vsakim od svojih sredstev in obveznosti, ki je:

(i)

enak razliki med knjigovodsko vrednostjo sredstva ali obveznosti za namene finančnega računovodenja neposredno pred datumom dogodka, ki je sprožil prilagoditev davka (v nadaljnjem besedilu: sprožilni dogodek), in pošteno vrednostjo sredstva ali obveznosti neposredno po sprožilnem dogodku ter

(ii)

zmanjšan (ali povečan) za morebitni nekvalificirani dobiček ali izgubo, ki nastane v povezavi s sprožilnim dogodkom;

(b)

za izračun kvalificiranega dohodka ali izgube v poslovnih letih, ki se končajo po sprožilnem dogodku, uporabi pošteno vrednost sredstva ali obveznosti za namene finančnega računovodenja neposredno po sprožilnem dogodku, in

(c)

neto vsoto zneskov, določenih v točki (a), vključi v kvalificirani dohodek ali izgubo subjekta v sestavi na enega od naslednjih načinov:

(i)

neto vsota teh zneskov se vključi v poslovnem letu, v katerem nastopi sprožilni dogodek, ali

(ii)

znesek, enak neto vsoti teh zneskov, deljeni s pet, se vključi v poslovno leto, v katerem nastopi sprožilni dogodek, in v vsako od naslednjih štirih poslovnih let, razen če subjekt v sestavi v poslovnem letu v tem obdobju zapusti mednarodno skupino podjetij ali veliko domačo skupino, pri čemer se bo preostali znesek v celoti vključil v to poslovno leto.

Člen 36

Skupni podvigi

1.   Za namene tega člena se uporabljata naslednji opredelitvi pojmov:

(a)

„skupni podvig“ pomeni subjekt, katerega finančni rezultati se poročajo po kapitalski metodi v konsolidiranih računovodskih izkazih krovnega matičnega subjekta, če krovni matični subjekt neposredno ali posredno poseduje vsaj 50 % njegovega lastniškega deleža.

Skupni podvig ne vključuje:

(i)

krovnega matičnega subjekta mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, ki mora uporabljati pravilo o vključitvi dohodkov;

(ii)

izključenega subjekta, kot je opredeljen v členu 2(3);

(iii)

subjekta, katerega lastniški deleži, ki jih poseduje mednarodna skupina podjetij ali velika domača skupina, so v neposredni posesti prek izključenega subjekta iz člena 2(3) in ki izpolnjuje naslednje pogoje:

posluje izključno ali skoraj izključno zaradi posedovanja ali vlaganja sredstev v korist svojih vlagateljev;

opravlja dejavnosti, ki so pomožne tistim, ki jih opravlja izključeni subjekt, ali

skoraj ves njegov dohodek je izključen iz izračuna kvalificiranega dohodka ali izgube v skladu s členom 16(2), točki (b) in (c);

(iv)

subjekta, ki je v posesti mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, sestavljene izključno iz izključenih subjektov, ali

(v)

povezanega subjekta skupnega podviga.

(b)

„povezani subjekt skupnega podviga“ pomeni:

(i)

subjekt, katerega sredstva, obveznosti, dohodke, odhodke in denarne tokove skupni podvig konsolidira po sprejemljivem standardu finančnega računovodenja ali bi se to zgodilo, če bi skupni podvig moral konsolidirati taka sredstva, obveznosti, dohodke, odhodke in denarne tokove po sprejemljivem standardu finančnega računovodenja, ali

(ii)

stalno poslovno enoto, katere glavni subjekt je skupni podvig ali subjekt iz točke (i). V takih primerih se stalna poslovna enota obravnava kot ločeni povezani subjekt skupnega podviga.

2.   Matični subjekt, ki ima v posesti neposredni ali posredni lastniški delež v skupnem podvigu ali povezanem subjektu skupnega podviga, uporablja pravilo o vključitvi dohodkov v zvezi s svojim dodeljivim deležem povrhnjega davka tega skupnega podviga ali povezanega subjekta skupnega podviga v skladu s členi 5 do10.

3.   Povrhnji davek skupnega podviga in njegovih povezanih subjektov (v nadaljnjem besedilu skupaj: skupina skupnega podviga)se izračuna v skladu s poglavji III do VII, kot če bi bili subjekti v sestavi ločene mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine in bi bil skupni podvig krovni matični subjekt te skupine.

4.   Povrhnji davek, ki ga mora plačati skupina skupnega podviga, se zmanjša za dodeljivi delež vsakega matičnega subjekta v povrhnjem davku vsakega člana skupine skupnega podviga, naveden v odstavku 2 in obračunan v skladu z odstavkom 3. Morebitni preostali znesek povrhnjega davka se doda skupnemu znesku povrhnjega davka na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih na podlagi člena 14(2).

Za namene tega odstavka „povrhnji davek, ki ga mora plačati skupina skupnega podviga“ pomeni dodeljivi delež matičnega subjekta v povrhnjem davku skupine skupnega podviga.

Člen 37

Mednarodne skupine z več matičnimi podjetji

1.   Za namene tega člena se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„mednarodna ali velika domača skupina z več matičnimi podjetji“ pomeni dve ali več skupin, pri katerih krovni matični subjekti sklenejo aranžma, ki je vezana struktura ali dvakrat zavedeni aranžma, ki vključuje vsaj en subjekt ali stalno poslovno enoto združene skupine, ki se nahaja v drugi jurisdikciji glede na lokacijo ostalih subjektov združene skupine;

(b)

„vezana struktura“ pomeni aranžma, sklenjen med dvema ali več krovnimi matičnimi subjekti ločenih skupin, v skladu s katerim:

(i)

je 50 % ali več lastniških deležev v krovnih matičnih subjektih ločenih skupin, ki, če kotirajo na borzi, kotirajo po enotni ceni in so zaradi oblike lastništva, omejitev prenosa ali drugih pogojev združeni med seboj in jih ni mogoče neodvisno prenesti ali z njimi trgovati, ter

(ii)

eden od krovnih matičnih subjektov pripravi konsolidirane računovodske izkaze, v katerih so sredstva, obveznosti, dohodki, odhodki in denarni tokovi vseh subjektov zadevnih skupin predstavljeni skupaj kot sredstva, obveznosti, dohodki, odhodki in denarni tokovi ene same gospodarske enote in za katere regulativni režim zahteva zunanjo revizijo;

(c)

„dvakrat zavedeni aranžma“ pomeni aranžma, sklenjen med dvema ali več krovnimi matičnimi subjekti ločenih skupin, v skladu s katerim:

(i)

se krovni matični subjekti dogovorijo, da bodo svoje poslovanje združili zgolj na podlagi pogodbe;

(ii)

bodo krovni matični subjekti v skladu s pogodbenimi aranžmaji za svoje delničarje izvedli distribucijo v zvezi z dividendami in pri likvidaciji na podlagi fiksnega razmerja;

(iii)

se dejavnosti krovnih matičnih subjektov v skladu s pogodbenimi aranžmaji upravljajo kot ena sama gospodarska enota, pri čemer se ohranijo njihove ločene pravne identitete;

(iv)

lastniški deleži krovnih matičnih subjektov, ki so del dogovora, na različnih kapitalskih trgih neodvisno kotirajo, se z njimi trguje ali se prenašajo ter

(v)

krovni matični subjekti pripravijo konsolidirane računovodske izkaze, v katerih so sredstva, obveznosti, dohodki, odhodki in denarni tokovi subjektov v vseh skupinah predstavljeni skupaj kot sredstva, obveznosti, dohodki, odhodki in denarni tokovi ene same gospodarske enote in za katere regulativni režim zahteva zunanjo revizijo.

2.   Če so subjekti in subjekti v sestavi dveh ali več skupin del mednarodne ali velike domače skupine z več matičnimi podjetji, se subjekti in subjekti v sestavi vsake skupine obravnavajo kot člani ene mednarodne ali velike domače skupine z več matičnimi podjetji.

Subjekt, ki ni izključeni subjekt iz člena 2(3), se obravnava kot subjekt v sestavi, če ga mednarodna ali velika domača skupina z več matičnimi podjetji konsolidira po posameznih postavkah ali če so njegovi nadzorujoči deleži v posesti subjektov v mednarodni ali veliki domači skupini z več matičnimi podjetji.

3.   Konsolidirani računovodski izkazi mednarodne ali velike domače skupine z več matičnimi podjetji so združeni konsolidirani računovodski izkazi iz opredelitve vezane strukture ali dvakrat zavedenega aranžmaja iz odstavka 1, pripravljeni v skladu s sprejemljivim standardom finančnega računovodenja, ki se šteje za računovodski standard krovnega matičnega subjekta.

4.   Krovni matični subjekti ločenih skupin, ki sestavljajo mednarodno ali veliko domačo skupino z več matičnimi podjetji, so krovni matični subjekti mednarodne ali velike domače skupine z več matičnimi podjetji.

Pri uporabi te direktive v zvezi z mednarodno ali veliko domačo skupino z več matičnimi podjetji se vsi sklici na krovni matični subjekt po potrebi uporabljajo ob predpostavki, da gre za sklice na več krovnih matičnih subjektov.

5.   Matični subjekti mednarodne ali velike domače skupine z več matičnimi podjetji, ki se nahajajo v državi članici, vključno z vsakim krovnim matičnim subjektom, uporabljajo pravilo o vključitvi dohodkov v skladu s členi 5 do 10 v zvezi s svojim dodeljivim deležem povrhnjega davka nizko obdavčenih subjektov v sestavi.

6.   Subjekti v sestavi mednarodne ali velike domače skupine z več matičnimi podjetji, ki se nahajajo v državi članici, uporabljajo pravilo o prenizko obdavčenih dobičkih v skladu s členi 12, 13 in 14, pri čemer upoštevajo povrhnji davek vsakega nizko obdavčenega subjekta v sestavi, ki je član mednarodne ali velike domače skupine z več matičnimi podjetji.

7.   Krovni matični subjekti mednarodne ali velike domače skupine z več matičnimi podjetji vložijo informativno napoved za odmero povrhnjega davka v skladu s členom 44, razen če ne imenujejo enega samega imenovanega vložniškega subjekta v smislu člena 44(3), točka (b). Ta napoved vključuje informacije o vsaki skupini, ki sestavlja mednarodno ali veliko domačo skupino z več matičnimi podjetji.

POGLAVJE VII

REŽIMI DAVČNE NEVTRALNOSTI IN DISTRIBUCIJSKI REŽIMI

Člen 38

Krovni matični subjekt, ki je pretočni subjekt

1.   Kvalificirani dohodek pretočnega subjekta, ki je krovni matični subjekt, se v določenem poslovnem letu zmanjša za znesek kvalificiranega dohodka, ki ga je mogoče pripisati imetniku lastniškega deleža (v nadaljnjem besedilu: imetnik lastniškega deleža) v pretočnem subjektu, če:

(a)

je imetnik lastniškega deleža zavezan plačilu takega davka na dohodek v davčnem obdobju, ki se konča v 12 mesecih po koncu tega poslovnega leta, po nominalni stopnji, ki je enaka minimalni davčni stopnji ali višja od nje, ali

(b)

je mogoče razumno pričakovati, da je skupni znesek prilagojenih zajetih davkov krovnega matičnega subjekta in davkov, ki jih je imetnik lastniškega deleža plačal na tak dohodek v 12 mesecih po koncu poslovnega leta, enak znesku, ki je enak temu dohodku, pomnoženemu z minimalno davčno stopnjo, ali višji od njega.

2.   Kvalificirani dohodek pretočnega subjekta, ki je krovni matični subjekt, se v določenem poslovnem letu zmanjša tudi za znesek kvalificiranega dohodka, ki se dodeli imetniku lastniškega deleža v pretočnem subjektu, če je imetnik lastniškega deleža:

(a)

fizična oseba, ki je davčni rezident v jurisdikciji, v kateri se nahaja krovni matični subjekt, in poseduje lastniške deleže, ki predstavljajo pravico do 5 % ali manj dobičkov in sredstev krovnega matičnega subjekta, ali

(b)

državni subjekt, mednarodna organizacija, neprofitna organizacija ali pokojninski sklad, ki je davčni rezident v jurisdikciji, v kateri se nahaja krovni matični subjekt, in poseduje lastniške deleže, ki predstavljajo pravico do 5 % ali manj dobičkov in sredstev krovnega matičnega subjekta.

3.   Kvalificirana izguba pretočnega subjekta, ki je krovni matični subjekt, se v določenem poslovnem letu zmanjša za znesek kvalificirane izgube, ki ga je mogoče pripisati imetniku lastniškega deleža v pretočnem subjektu.

Prvi pododstavek se ne uporablja, kolikor imetniku lastniškega deleža ni dovoljeno uporabiti take izgube za izračun svojega obdavčljivega dohodka.

4.   Zajeti davki pretočnega subjekta, ki je krovni matični subjekt, se sorazmerno znižajo glede na znesek kvalificiranega dohodka, zmanjšanega v skladu z odstavkoma 1 in 2.

5.   Odstavki 1 do 4 se uporabljajo za stalno poslovno enoto, prek katere pretočni subjekt, ki je krovni matični subjekt, posluje v celoti ali delno ali prek katere v celoti ali delno posluje davčno transparentni subjekt, če krovni matični subjekt lastniški delež v tem davčno transparentnem subjektu poseduje neposredno ali prek verige davčno transparentnih subjektov.

Člen 39

Krovni matični subjekt, za katerega velja režim odbitnih dividend

1.   Za namene tega člena se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„režim odbitnih dividend“ pomeni davčni režim, v katerem se uporablja enotna stopnja obdavčitve dohodka lastnikov subjekta, tako da se dobiček, razdeljen lastnikom, izključi iz dohodka subjekta ali od njega odšteje oziroma se zadruga izvzame iz obdavčitve;

(b)

„odbitna dividenda“ v zvezi s subjektom v sestavi, za katerega velja režim odbitnih dividend, pomeni:

(i)

distribucijo dobička v korist imetnika lastniškega deleža v subjektu v sestavi, ki se odbije od obdavčljivega dohodka subjekta v sestavi v skladu s pravom jurisdikcije, v kateri se ta nahaja, ali

(ii)

člansko dividendo v korist članu zadruge ter

(c)

„zadruga“ pomeni subjekt, ki kolektivno trži ali pridobiva blago ali storitve v imenu svojih članov in za katerega v jurisdikciji, v kateri se nahaja, velja davčni režim, ki zagotavlja davčno nevtralnost v zvezi z blagom ali storitvami, ki jih njeni člani prodajo ali pridobijo prek zadruge.

2.   Krovni matični subjekt mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, za katerega velja režim odbitnih dividend, v določenem poslovnem letu do vrednosti nič zmanjša svoj kvalificirani dohodek za znesek, ki se razdeli kot odbitna dividenda v 12 mesecih po koncu poslovnega leta, če:

(a)

je ta dividenda pri prejemniku v davčnem obdobju, ki se konča v 12 mesecih po koncu poslovnega leta, obdavčena po nominalni stopnji, ki je enaka minimalni davčni stopnji ali višja od nje, ali

(b)

je mogoče razumno pričakovati, da je skupni znesek prilagojenih zajetih davkov in davkov krovnega matičnega subjekta, ki jih je prejemnik plačal na tako dividendo, enak temu dohodku, pomnoženemu z minimalno davčno stopnjo, ali višji od njega.

3.   Krovni matični subjekt mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, za katerega velja režim odbitnih dividend, prav tako v določenem poslovnem letu do vrednosti nič zmanjša svoj kvalificirani dohodek za znesek, ki ga razdeli kot odbitno dividendo v 12 mesecih po koncu poslovnega leta, če je prejemnik:

(a)

fizična oseba, prejeta dividenda pa je članska dividenda zadruge, ki zagotavlja blago in storitve;

(b)

fizična oseba, ki je davčni rezident v isti jurisdikciji, v kateri se nahaja krovni matični subjekt, in poseduje lastniške deleže, ki predstavljajo pravico do 5 % ali manj dobičkov in sredstev krovnega matičnega subjekta, ali

(c)

državni subjekt, mednarodna organizacija, neprofitna organizacija ali pokojninski sklad, ki ni subjekt za pokojninske storitve, ki je davčni rezident v jurisdikciji, v kateri se nahaja krovni matični subjekt.

4.   Zajeti davki krovnega matičnega subjekta, z izjemo davkov, za katere je bil dovoljen odbitek dividende, se sorazmerno zmanjšajo glede na znesek kvalificiranega dohodka, zmanjšanega v skladu z odstavkoma 2 in 3.

5.   Če krovni matični subjekt poseduje lastniški delež v drugem subjektu v sestavi, za katerega velja režim odbitnih dividend, in sicer neposredno ali prek verige takih subjektov v sestavi, se odstavki 2, 3 in 4 uporabljajo za vse druge subjekte v sestavi, ki se nahajajo v jurisdikciji krovnega matičnega subjekta in za katere velja režim odbitnih dividend, kolikor krovni matični subjekt nadalje razdeli kvalificirani dohodek teh subjektov prejemnikom, ki izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 2 in 3.

6.   Za namene odstavka 2 se članska dividenda, ki jo razdeli zadruga, ki zagotavlja blago in storitve, obravnava tako, kot da se obdavči pri prejemniku, kolikor se zaradi take dividende zmanjšajo odbitni odhodki ali stroški pri izračunu obdavčljivega dohodka ali izgube prejemnika.

Člen 40

Upravičeni sistemi davčne distribucije

1.   Vložniški subjekt v sestavi lahko zase ali v zvezi z drugim subjektom v sestavi, za katerega velja upravičeni sistem davčne distribucije, uporabi opcijo, da se znesek, določen kot davek na predpostavljeno distribucijo v skladu z odstavkom 2, vključi v prilagojene zajete davke subjekta v sestavi za določeno poslovno leto.

Ta opcija se lahko uporabi na letni ravni v skladu s členom 45(2) in se uporablja za vse subjekte v sestavi, ki se nahajajo v jurisdikciji.

2.   Znesek davka na predpostavljeno distribucijo je nižji znesek izmed naslednjih dveh:

(a)

znesek prilagojenih zajetih davkov, potreben za povečanje dejanske davčne stopnje, kakor se v skladu s členom 27(2) izračuna za jurisdikcijo za poslovno leto, na minimalno davčno stopnjo, ali

(b)

znesek davka, ki bi ga bilo treba plačati, če bi subjekti v sestavi, ki se nahajajo v jurisdikciji, razdelili ves svoj dohodek, za katerega v takem poslovnem letu velja upravičeni sistem davčne distribucije.

3.   Če se uporabi opcija v skladu z odstavkom 1, se za vsako poslovno leto, v katerem se taka opcija uporabi, vzpostavi račun za ponovni zajem davka na predpostavljeno distribucijo. Znesek davka na predpostavljeno distribucijo, določenega za jurisdikcijo v skladu z odstavkom 2, se doda na račun za ponovni zajem davka na predpostavljeno distribucijo za poslovno leto, v katerem je bil določen.

Ob koncu vsakega naslednjega poslovnega leta se neporavnani saldo na računih za ponovni zajem davka na predpostavljeno distribucijo, ki so bili vzpostavljeni za prejšnja poslovna leta, v kronološkem vrstnem redu do vrednosti nič zmanjša za davke, ki so jih subjekti v sestavi plačali v poslovnem letu v zvezi z dejanskimi ali predpostavljenimi distribucijami.

Kakršen koli preostali znesek na računih za ponovni zajem davka na predpostavljeno distribucijo, ki ostane po uporabi drugega pododstavka, se do vrednosti nič zmanjša za znesek, ki je enak neto kvalificirani izgubi jurisdikcije, pomnoženi z minimalno davčno stopnjo.

4.   Kakršen koli preostali znesek neto kvalificirane izgube, ki je pomnožen z minimalno davčno stopnjo in ostane po uporabi odstavka 3, tretji pododstavek, za jurisdikcijo, se prenese v naslednja poslovna leta in zaradi njega se zmanjša morebitni preostali znesek na računih za ponovni zajem davka na predpostavljeno distribucijo, ki ostane po uporabi odstavka 3.

5.   Morebitni neporavnani saldo računa za ponovni zajem davka na predpostavljeno distribucijo na zadnji dan četrtega poslovnega leta po poslovnem letu, za katerega je bil tak račun vzpostavljen, se obravnava kot zmanjšanje prilagojenih zajetih davkov, predhodno določenih za tako poslovno leto. Dejansko davčno stopnjo in povrhnji davek za tako poslovno leto je treba ponovno izračunati v skladu s členom 29(1).

6.   Davki, ki se v poslovnem letu plačajo v zvezi z dejanskimi ali predpostavljenimi distribucijami, se ne vključijo v prilagojene zajete davke, kolikor se zaradi njih zmanjša račun za ponovni zajem davka na predpostavljeno distribucijo v skladu z odstavkoma 3 in 4.

7.   Če subjekt v sestavi, ki je predmet opcije iz odstavka 1, zapusti mednarodno skupino podjetij ali veliko domačo skupino ali se skoraj vsa njegova sredstva prenesejo na osebo, ki ni subjekt v sestavi iste mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, ki se nahaja v isti jurisdikciji, se kakršen koli neporavnani saldo računov za ponovni zajem davka na predpostavljeno distribucijo v prejšnjih poslovnih letih, v katerih je bil tak račun vzpostavljen, obravnava kot zmanjšanje prilagojenih zajetih davkov za vsako od teh poslovnih let v skladu s členom 29(1).

Kakršen koli znesek dodatnega povrhnjega davka se pomnoži z naslednjim količnikom, da se določi dodatni povrhnji davek, ki ga je treba plačati za jurisdikcijo:

Formula

pri čemer:

(a)

se kvalificirani dohodek subjekta v sestavi določi v skladu s poglavjem III za vsako poslovno leto, v katerem za jurisdikcijo obstaja neporavnani saldo računov za ponovni zajem davka na predpostavljeno distribucijo, ter

(b)

se neto kvalificirani dohodek jurisdikcije določi v skladu s členom 26(2) za vsako poslovno leto, v katerem za jurisdikcijo obstaja neporavnani saldo računov za ponovni zajem davka na predpostavljeno distribucijo.

Člen 41

Določitev dejanske davčne stopnje in povrhnjega davka investicijskega subjekta

1.   Če je subjekt v sestavi mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine investicijski subjekt, ki ni davčno transparentni subjekt in ni uporabil opcije v skladu s členoma 42 in 43, se dejanska davčna stopnja takega investicijskega subjekta izračuna ločeno od dejanske davčne stopnje jurisdikcije, v kateri se nahaja.

2.   Dejanska davčna stopnja investicijskega subjekta iz odstavka 1 je enaka njegovim prilagojenim zajetim davkom, deljenim z zneskom, ki je enak dodeljivemu deležu mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine v kvalificiranem dohodku ali izgubi tega investicijskega subjekta.

Če se v jurisdikciji nahaja več kot en investicijski subjekt, se dejanska davčna stopnja teh subjektov izračuna z združitvijo njihovih prilagojenih zajetih davkov in dodeljivega deleža mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine v njihovem kvalificiranem dohodku ali izgubi.

3.   Prilagojeni zajeti davki investicijskega subjekta iz odstavka 1 so prilagojeni zajeti davki, ki jih je mogoče pripisati dodeljivemu deležu mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine v kvalificiranem dohodku investicijskega subjekta, in zajeti davki, dodeljeni investicijskemu subjektu v skladu s členom 24. Prilagojeni zajeti davki investicijskega subjekta ne vključujejo nobenih zajetih davkov, ki jih je vračunal investicijski subjekt in jih je mogoče pripisati dohodku, ki ni del dodeljivega deleža mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine v dohodku investicijskega subjekta.

4.   Povrhnji davek investicijskega subjekta iz odstavka 1 je znesek, ki je enak odstotku povrhnjega davka investicijskega subjekta, pomnoženemu z zneskom, ki je enak razliki med dodeljivim deležem mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine v kvalificiranem dohodku investicijskega subjekta in vsebinsko izključitvijo dohodkov, ki se izračuna za investicijski subjekt.

Odstotek povrhnjega davka investicijskega subjekta je pozitivni znesek, ki je enak razliki med minimalno davčno stopnjo in dejansko davčno stopnjo takega investicijskega subjekta.

Če se v jurisdikciji nahaja več kot en investicijski subjekt, se dejanska davčna stopnja teh subjektov izračuna z združitvijo njihovih zneskov vsebinske izključitve dohodkov in dodeljivega deleža mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine v njihovem kvalificiranem dohodku ali izgubi.

Vsebinska izključitev dohodkov investicijskega subjekta se določi v skladu s členom 28(1) do (7). Upravičeni stroški za plače upravičenih zaposlenih in upravičena opredmetena sredstva, ki se upoštevajo za tak investicijski subjekt, se zmanjšajo sorazmerno glede na dodeljivi delež mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine v kvalificiranem dohodku investicijskega subjekta, deljen s skupnim kvalificiranim dohodkom takega investicijskega subjekta.

5.   Za namene tega člena se dodeljivi delež mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine v kvalificiranem dohodku ali izgubi investicijskega subjekta določi v skladu s členom 9, pri čemer se upoštevajo samo deleži, ki so predmet opcije v skladu s členom 42 ali 43.

Člen 42

Opcija o obravnavi investicijskega subjekta kot davčno transparentnega subjekta

1.   Za namene tega člena „zavarovalni investicijski subjekt“ pomeni subjekt, ki bi ustrezal opredelitvi investicijskega sklada iz člena 3, točka (31), ali nosilca nepremičninske investicije iz člena 3, točka (32), če ne bi bil ustanovljen v zvezi z obveznostmi na podlagi zavarovalne pogodbe ali rentne pogodbe, in če ne bi bil v celoti v lasti subjekta, za katerega veljajo regulativni predpisi v jurisdikciji, v kateri se nahaja kot zavarovalnica.

2.   V skladu z opcijo, ki jo lahko uporabi vložniški subjekt v sestavi, se lahko subjekt v sestavi, ki je investicijski subjekt ali zavarovalni investicijski subjekt, obravnava kot davčno transparentni subjekt, če se subjekt v sestavi, ki je lastnik, obdavči v jurisdikciji, v kateri se nahaja, v okviru poštene tržne vrednosti ali podobnega režima, ki temelji na letnih spremembah poštene vrednosti njegovih lastniških deležev v takem subjektu, in je davčna stopnja, ki se v primeru subjekta v sestavi, ki je lastnik, uporablja za tak dohodek, enaka minimalni davčni stopnji ali višja od nje.

3.   Za podjetje v sestavi, ki ima posredno v lasti lastniški delež v investicijskem subjektu ali zavarovalnem investicijskem subjektu prek neposrednega lastniškega deleža v drugem investicijskem subjektu ali zavarovalnem investicijskem subjektu, se šteje, da se obdavči v okviru poštene tržne vrednosti ali podobnega režima v zvezi z njegovim posrednim lastniškim deležem v prvem navedenem subjektu ali zavarovalnem investicijskem subjektu, če zanj velja poštena tržna vrednost ali podoben režim v zvezi z njegovim neposrednim lastniškim deležem v drugem navedenem subjektu ali zavarovalnem investicijskem subjektu.

4.   Opcija iz odstavka 2 tega člena se uporabi v skladu s členom 45(1).

Če je opcija preklicana, se vsak dobiček ali izguba, ki izhaja iz odprodaje sredstva ali obveznosti, ki ju poseduje investicijski subjekt ali zavarovalni investicijski subjekt, določi na podlagi poštene tržne vrednosti sredstva ali obveznosti na prvi dan v letu preklica.

Člen 43

Opcija o uporabi metode obdavčljive distribucije

1.   V skladu z opcijo, ki jo lahko uporabi vložniški subjekt v sestavi, lahko subjekt v sestavi, ki je lastnik investicijskega subjekta, uporabi metodo obdavčljive distribucije v zvezi s svojim lastniškim deležem v investicijskem subjektu, če subjekt v sestavi, ki je lastnik, ni investicijski subjekt in se lahko razumno pričakuje, da bo zavezan plačilu davka na distribucijo investicijskega subjekta po davčni stopnji, ki je enaka minimalni davčni stopnji ali višja od nje.

2.   V skladu z metodo obdavčljive distribucije se distribucija in predpostavljena distribucija kvalificiranega dohodka investicijskega subjekta vključita v kvalificirani dohodek subjekta v sestavi, ki je lastnik in prejemnik distribucije, če ta ni investicijski subjekt.

Znesek zajetih davkov, nastalih pri investicijskem subjektu, ki se lahko odbije od davčne obveznosti subjekta v sestavi, ki je lastnik, in izhaja iz distribucije investicijskega subjekta, se vključi v kvalificirani dohodek in prilagojene zajete davke subjekta v sestavi, ki je lastnik in prejemnik distribucije.

Delež, ki ga ima subjekt v sestavi, ki je lastnik, v nerazdeljenem neto kvalificiranem dohodku investicijskega subjekta iz odstavka 3, nastalem v tretjem letu pred poslovnim letom (v nadaljnjem besedilu: preizkusno leto), se obravnava kot kvalificirani dohodek tega investicijskega subjekta za poslovno leto. Znesek, ki je enak takemu kvalificiranemu dohodku, pomnoženemu z minimalno davčno stopnjo, se za namene poglavja II obravnava kot povrhnji davek nizko obdavčenega subjekta v sestavi za poslovno leto.

Kvalificirani dohodek ali izguba investicijskega subjekta in prilagojeni zajeti davki, ki se lahko pripišejo takemu dohodku v poslovnem letu, se izključijo iz izračuna dejanske davčne stopnje v skladu s poglavjem V in členom 41(1) do (4), razen zneska zajetih davkov iz drugega pododstavka tega odstavka.

3.   Nerazdeljeni neto kvalificirani dohodek investicijskega subjekta za preizkusno leto je znesek kvalificiranega dohodka tega investicijskega subjekta za preizkusno leto, zmanjšan, do vrednosti nič, za:

(a)

zajete davke investicijskega subjekta;

(b)

distribucije in predpostavljene distribucije delničarjem, ki v obdobju, ki se začne s prvim dnem tretjega leta pred poslovnim letom in konča z zadnjim dnem poslovnega leta poročanja, v katerem je bil lastniški delež v posesti (v nadaljnjem besedilu: preizkusno obdobje), niso investicijski subjekti;

(c)

kvalificirane izgube, nastale v preizkusnem obdobju, ter

(d)

kakršen koli preostali znesek kvalificiranih izgub, zaradi katerega se še ni zmanjšal nerazdeljeni neto kvalificirani dohodek tega investicijskega subjekta za prejšnje preizkusno leto, tj. prenos investicijskih izgub v prihodnje obdobje.

Nerazdeljeni neto kvalificirani dohodek investicijskega subjekta se ne zmanjša za distribucijo ali predpostavljeno distribucijo, ki se je že uporabila za zmanjšanje nerazdeljenega neto kvalificiranega dohodka tega investicijskega subjekta za prejšnje preizkusno leto ob uporabi prvega pododstavka, točka (b).

Nerazdeljeni neto kvalificirani dohodek investicijskega subjekta se ne zmanjša za znesek kvalificiranih izgub, ki se je že uporabil za zmanjšanje nerazdeljenega neto kvalificiranega dohodka tega investicijskega subjekta za prejšnje preizkusno leto ob uporabi prvega pododstavka, točka (c).

4.   Za namene tega člena se šteje, da do predpostavljene distribucije pride, ko se neposredni ali posredni lastniški delež v investicijskem subjektu prenese na subjekt, ki ni del mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, in je enak deležu nerazdeljenega neto kvalificiranega dohodka, ki se lahko pripiše takemu lastniškemu deležu na dan takega prenosa, določenemu ne glede na predpostavljeno distribucijo.

5.   Opcija iz odstavka 1 tega člena se uporabi v skladu s členom 45(1).

Če se opcija prekliče, se delež, ki ga ima subjekt v sestavi, ki je lastnik, v nerazdeljenem neto kvalificiranem dohodku investicijskega subjekta, za preizkusno leto ob koncu poslovnega leta pred poslovnim letom preklica obravnava kot kvalificirani dohodek tega investicijskega subjekta za poslovno leto. Znesek, ki je enak takemu kvalificiranemu dohodku, pomnoženemu z minimalno davčno stopnjo, se za namene poglavja II obravnava kot povrhnji davek nizko obdavčenega subjekta v sestavi za poslovno leto.

POGLAVJE VIII

UPRAVNE DOLOČBE

Člen 44

Obveznosti glede vložitve

1.   Za namene tega člena se uporabljata naslednji opredelitvi pojmov:

(a)

„imenovani lokalni subjekt“ pomeni subjekt v sestavi mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, ki se nahaja v državi članici in so ga drugi subjekti v sestavi mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, ki se nahajajo v isti državi članici, imenovali za vložitev informativne napovedi za odmero povrhnjega davka ali predložitev uradnih obvestil v skladu s tem členom v njihovem imenu;

(b)

„kvalificirani sporazum med pristojnimi organi“ pomeni dvostranski ali večstranski sporazum ali dogovor med dvema ali več pristojnimi organi, ki določa avtomatično izmenjavo letnih informativnih napovedi za odmero povrhnjega davka.

2.   Subjekt v sestavi, ki se nahaja v državi članici, v skladu z odstavkom 5 vloži informativno napoved za odmero povrhnjega davka pri svoji davčni upravi.

Tako napoved lahko v imenu subjekta v sestavi vloži imenovani lokalni subjekt.

3.   Z odstopanjem od odstavka 2 subjektu v sestavi pri svoji davčni upravi ni treba vložiti informativne napovedi za odmero povrhnjega davka, če je tako napoved v skladu z zahtevami iz odstavka 5 vložil:

(a)

krovni matični subjekt, ki se nahaja v jurisdikciji, ki ima za poslovno leto poročanja z državo članico, v kateri se nahaja subjekt v sestavi, sklenjen veljavni kvalificirani sporazum med pristojnimi organi, ali

(b)

imenovani vložniški subjekt, ki se nahaja v jurisdikciji, ki ima za poslovno leto poročanja z državo članico, v kateri se nahaja subjekt v sestavi, sklenjen veljavni kvalificirani sporazum med pristojnimi organi.

4.   Če se uporablja odstavek 3, subjekt v sestavi, ki se nahaja v državi članici, ali imenovani lokalni subjekt v njegovem imenu uradno obvesti svojo davčno upravo o identiteti subjekta, ki vlaga informativno napoved za odmero povrhnjega davka, in o jurisdikciji, v kateri se nahaja.

5.   Informativna napoved za odmero povrhnjega davka se vloži v standardni predlogi in v zvezi z mednarodno skupino podjetij ali veliko domačo skupino vključuje naslednje informacije:

(a)

identifikacijske podatke subjektov v sestavi, vključno z njihovimi morebitnimi davčnimi identifikacijskimi številkami, jurisdikcijo, v kateri se nahajajo, in njihovim statusom v skladu s pravili iz te direktive;

(b)

informacije o splošni korporacijski strukturi mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, vključno z nadzorujočimi deleži v subjektih v sestavi, ki jih posedujejo drugi subjekti v sestavi;

(c)

informacije, potrebne za izračun:

(i)

dejanske davčne stopnje za vsako jurisdikcijo in povrhnjega davka vsakega subjekta v sestavi;

(ii)

povrhnjega davka člana skupine skupnega podviga;

(iii)

dodelitve zneska povrhnjega davka posamezni jurisdikciji na podlagi pravila o vključitvi dohodkov in pravila o prenizko obdavčenih dobičkih, ter

(d)

evidenco o opcijah, izbranih v skladu s to direktivo.

6.   Z odstopanjem od odstavka 5 v primeru, da se subjekt v sestavi nahaja v državi članici in se njegov krovni matični subjekt nahaja v jurisdikciji tretje države, ki uporablja pravila, ki so bila na podlagi člena 52 ocenjena kot enakovredna pravilom iz te direktive, subjekt v sestavi ali imenovani lokalni subjekt vloži informativno napoved za odmero povrhnjega davka, ki vsebuje naslednje informacije:

(a)

vse informacije, potrebne za uporabo člena 8, vključno:

(i)

z identifikacijskimi podatki vseh subjektov v sestavi, katerih matični subjekt v delni lasti, ki se nahaja v državi članici, kadar koli v poslovnem letu neposredno ali posredno poseduje lastniški delež, in strukturo takih lastniških deležev;

(ii)

z vsemi informacijami, potrebnimi za izračun dejanske davčne stopnje jurisdikcij, v katerih matični subjekt v delni lasti, ki se nahaja v državi članici, poseduje lastniške deleže v subjektih v sestavi, opredeljenih v točki (i), in povrhnjega davka, ki ga je treba plačati, ter

(iii)

z vsemi informacijami, ki so ustrezne za ta namen v skladu s členom 9, 10 ali 11;

(b)

vse informacije, potrebne za uporabo člena 13, vključno:

(i)

z identifikacijskimi podatki vseh subjektov v sestavi, ki se nahajajo v jurisdikciji krovnega matičnega subjekta, in strukturo takih lastniških deležev;

(ii)

z vsemi informacijami, potrebnimi za izračun dejanske davčne stopnje jurisdikcije krovnega matičnega subjekta in njegovega povrhnjega davka, ki ga je treba plačati, ter

(iii)

z vsemi informacijami, potrebnimi za dodelitev takega povrhnjega davka na podlagi formule za dodelitev, ki temelji na pravilu o prenizko obdavčenih dobičkih iz člena 14;

(c)

vse informacije, potrebne za uporabo upravičenega domačega povrhnjega davka v vseh državah članicah, ki v skladu s členom 11 izberejo opcijo o uporabi takega povrhnjega davka.

7.   Informativna napoved za odmero povrhnjega davka iz odstavkov 5 in 6 ter vsa ustrezna uradna obvestila se pri davčni upravi države članice, v kateri se nahaja subjekt v sestavi, vložijo najpozneje 15 mesecev po zadnjem dnevu poslovnega leta poročanja.

Člen 45

Opcije

1.   Opcije iz člena 2(3), drugi pododstavek, člena 16(3), (6) in (9) ter členov 42 in 43 so veljavne pet let od leta, v katerem se uporabijo. Opcija se samodejno podaljša, razen če je vložniški subjekt v sestavi po koncu petletnega obdobja ne prekliče. Preklic opcije velja pet let od konca leta, v katerem je prišlo do preklica.

2.   Opcije iz člena 16(7), člena 22(1), točka (b), člena 25(1), člena 28(2), člena 30(1) in člena 40(1) so veljavne eno leto. Opcija se samodejno podaljša, razen če je vložniški subjekt v sestavi ob koncu leta ne prekliče.

3.   Opcije iz člena 2(3), drugi pododstavek, člena 16(3), (6), (7) in (9), člena 22(1), točka (b), člena 25(1), člena 28(2), člena 30(1), člena 40(1) ter členov 42 in 43 se uveljavljajo pri davčni upravi države članice, v kateri se nahaja vložniški subjekt v sestavi.

Člen 46

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitev nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive, vključno s tistimi, ki se nanašajo na obveznost subjekta v sestavi, da vloži informativno napoved za odmero povrhnjega davka in plača svoj delež tega davka ali da ima dodaten denarni odhodek za davek, ter sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

POGLAVJE IX

PREHODNA PRAVILA

Člen 47

Davčna obravnava odloženih terjatev za davek, odloženih obveznosti za davek in prenesenih sredstev ob prehodu

1.   Za namene tega člena „prehodno leto“ za jurisdikcijo pomeni prvo poslovno leto, v katerem mednarodna skupina podjetij ali velika domača skupina v zvezi s to jurisdikcijo spada v področje uporabe te direktive.

2.   Mednarodna skupina podjetij ali velika domača skupina pri določitvi dejanske davčne stopnje za jurisdikcijo v prehodnem letu in za vsako naslednje poslovno leto upošteva vse odložene terjatve za davek in vse odložene obveznosti za davek, ki se odražajo ali razkrijejo v finančnih računih vseh subjektov v sestavi v jurisdikciji za prehodno leto.

Odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek se upoštevajo po nižji minimalni davčni stopnji in veljavni domači davčni stopnji. Vendar se odložena terjatev za davek, zabeležena po davčni stopnji, ki je nižja od minimalne, lahko upošteva po minimalni davčni stopnji, če lahko davkoplačevalec dokaže, da je odloženo terjatev za davek mogoče pripisati kvalificirani izgubi.

Zanemari se učinek vsakršne prilagoditve vrednotenja ali prilagoditve računovodskega pripoznanja v zvezi z odloženo terjatvijo za davek.

3.   Odložene terjatve za davek, ki izhajajo iz postavk, izključenih iz izračuna kvalificiranega dohodka ali izgube v skladu s poglavjem III, se izključijo iz izračuna iz odstavka 2, kadar te odložene terjatve za davek nastanejo pri transakciji, izvedeni po 30. novembru 2021.

4.   V primeru prenosa sredstev med subjekti v sestavi po 30. novembru 2021 in pred začetkom prehodnega leta osnova prevzetih sredstev, razen zalog, temelji na knjigovodski vrednosti prenesenih sredstev subjekta v sestavi, ki je subjekt odprodal, ob odprodaji, pri čemer so odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek določene na tej osnovi.

Člen 48

Prehodna razbremenitev pri vsebinski izključitvi dohodkov

1.   Za namen uporabe člena 28(3) se vrednost 5 % za vsako poslovno leto, ki se začne z 31. decembrom v naslednjih koledarskih letih, nadomesti z vrednostmi iz naslednje tabele:

2023

10 %

2024

9,8 %

2025

9,6 %

2026

9,4 %

2027

9,2 %

2028

9,0 %

2029

8,2 %

2030

7,4 %

2031

6,6 %

2032

5,8 %

2.   Za namen uporabe člena 28(4) se vrednost 5 % za vsako poslovno leto, ki se začne z 31. decembrom v naslednjih koledarskih letih, nadomesti z vrednostmi iz naslednje tabele:

2023

8 %

2024

7,8 %

2025

7,6 %

2026

7,4 %

2027

7,2 %

2028

7,0 %

2029

6,6 %

2030

6,2 %

2031

5,8 %

2032

5,4 %

Člen 49

Začetna faza izključitve mednarodnih skupin podjetij in velikih domačih skupin iz pravila o vključitvi dohodkov in pravila o prenizko obdavčenih dobičkih

1.   Povrhnji davek, ki ga mora plačati v skladu s členom 5(2) krovni matični subjekt, ki se nahaja v državi članici, ali, kadar je krovni matični subjekt izključeni subjekt, v skladu s členom 7(2) vmesni matični subjekt, ki se nahaja v državi članici, se zmanjša do vrednosti nič:

(a)

v prvih petih letih začetne faze mednarodne dejavnosti mednarodne skupine podjetij ne glede na zahteve iz poglavja V;

(b)

v prvih petih letih, in sicer od prvega dneva poslovnega leta, v katerem velika domača skupina prvič spada v področje uporabe te direktive.

2.   Če se krovni matični subjekt mednarodne skupine podjetij nahaja v jurisdikciji tretje države, se povrhnji davek, ki ga mora subjekt v sestavi, ki se nahaja v državi članici, plačati v skladu s členom 14(2), v prvih petih letih začetne faze mednarodne dejavnosti te mednarodne skupine podjetij ne glede na zahteve iz poglavja V zmanjša do vrednosti nič.

3.   Za mednarodno skupino podjetij se šteje, da je v začetni fazi svoje mednarodne dejavnosti, če za poslovno leto velja, da:

(a)

ima subjekte v sestavi v največ šestih jurisdikcijah in

(b)

vsota knjigovodskih vrednosti opredmetenih sredstev vseh subjektov v sestavi mednarodne skupine podjetij, ki se nahajajo v vseh jurisdikcijah, razen referenčni jurisdikciji, ne presega 50 000 000 EUR.

Za namene prvega pododstavka, točka (b), „referenčna jurisdikcija“ pomeni jurisdikcijo, v kateri imajo subjekti v sestavi mednarodne skupine podjetij najvišjo skupno vrednost opredmetenih sredstev v poslovnem letu, v katerem mednarodna skupina podjetij prvič spada v področje uporabe te direktive. Skupna vrednost opredmetenih sredstev v jurisdikciji je vsota knjigovodskih vrednosti vseh opredmetenih sredstev vseh subjektov v sestavi mednarodne skupine podjetij, ki se nahajajo v tej jurisdikciji.

4.   Obdobje petih let iz odstavka 1, točka (a), in odstavka 2 se začne z začetkom poslovnega leta, v katerem mednarodna skupina podjetij prvič spada v področje uporabe te direktive.

Za mednarodne skupine podjetij, ki ob začetku veljavnosti te direktive spadajo v njeno področje uporabe, se petletno obdobje iz odstavka 1, točka (a), začne 31. decembra 2023.

Za mednarodne skupine podjetij, ki ob začetku veljavnosti te direktive spadajo v njeno področje uporabe, se petletno obdobje iz odstavka 2 začne 31. decembra 2024.

Za velike domače skupine, ki ob začetku veljavnosti te direktive spadajo v njeno področje uporabe, se petletno obdobje iz odstavka 1, točka (b), začne 31. decembra 2023.

5.   Imenovani vložniški subjekt iz člena 44 davčno upravo države članice, v kateri se nahaja, obvesti o začetku začetne faze mednarodne dejavnosti mednarodne skupine podjetij.

Člen 50

Opcija v zvezi z odlogom začetka uporabe pravila o vključitvi dohodkov in pravila o prenizko obdavčenih dobičkih

1.   Države članice, v katerih se nahaja največ dvanajst krovnih matičnih subjektov skupin, ki spadajo v področje uporabe te direktive, lahko z odstopanjem od členov 5 do 14 izberejo opcijo, da ne bodo uporabljale pravila o vključitvi dohodkov in pravila o prenizko obdavčenih dobičkih za šest zaporednih poslovnih let, ki se začnejo z 31. decembrom 2023. Države članice, ki izberejo tako opcijo, o tem uradno obvestijo Komisijo do 31. decembra 2023.

2.   Kadar se krovni matični subjekt mednarodne skupine podjetij nahaja v državi članici, ki je izbrala opcijo na podlagi odstavka 1 tega člena, države članice, razen tiste, v kateri se nahaja krovni matični subjekt, zagotovijo, da za subjekte v sestavi te mednarodne skupine podjetij v državi članici, v kateri se nahajajo, velja znesek povrhnjega davka na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih, ki je bil v skladu s členom 14 dodeljen tej državi članici za poslovna leta, ki se začnejo z 31. decembrom 2023.

Krovni matični subjekt iz prvega pododstavka imenuje imenovani vložniški subjekt v državi članici, ki ni država članica, v kateri se nahaja krovni matični subjekt, ali, če mednarodna skupina podjetij nima subjekta v sestavi v drugi državi članici, v jurisdikciji tretje države, ki ima za poslovno leto poročanja z državo članico, v kateri se nahaja krovni matični subjekt, sklenjen veljaven kvalificirani sporazum med pristojnimi organi.

V tem primeru imenovani vložniški subjekt vloži informativno napoved za odmero povrhnjega davka v skladu z zahtevami iz člena 42(5), medtem ko subjekti v sestavi, ki se nahajajo v državi članici, ki je izkoristila opcijo na podlagi odstavka 1 tega člena, imenovanemu vložniškemu subjektu predložijo informacije, potrebne za skladnost s členom 44(5), in so izvzeti iz zahteve po vložitvi iz člena 44(2).

3.   Šteje se, da je odstotek, ki se pripiše na podlagi pravila o prenizko obdavčenih dobičkih in je določen za državo članico, ki je izbrala opcijo na podlagi odstavka 1, za določeno poslovno leto enak nič.

Člen 51

Prehodna razbremenitev pri obveznostih glede vložitve

Ne glede na člen 44(7) se informativna napoved za odmero povrhnjega davka in uradna obvestila iz člena 44 davčni upravi države članice predložijo najpozneje 18 mesecev po zadnjem dnevu poslovnega leta poročanja, ki je prehodno leto iz člena 47.

POGLAVJE X

KONČNE DOLOČBE

Člen 52

Ocena enakovrednosti

1.   Pravni okvir, ki se izvaja v domačem pravu jurisdikcije tretje države, se šteje za enakovrednega kvalificiranemu pravilu o vključitvi dohodkov iz poglavja II in se ne obravnava kot davčni režim nadzorovane tuje družbe, če se z njim:

(a)

izvršuje sklop pravil, v skladu s katerimi matični subjekt mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine izračuna in pobere svoj dodeljivi delež povrhnjega davka v zvezi z nizko obdavčenimi subjekti v sestavi mednarodne skupine podjetij;

(b)

določi minimalna dejanska davčna stopnja v višini vsaj 15 %, pod katero se subjekt v sestavi šteje za nizko obdavčenega;

(c)

za namen izračuna minimalne dejanske davčne stopnje omogoči samo kombiniranje dohodkov subjektov, ki se nahajajo v isti jurisdikciji, ter

(d)

za namen izračuna povrhnjega davka na podlagi enakovrednega kvalificiranega pravila o vključitvi dohodkov zagotavlja razbremenitev za kakršen koli povrhnji davek, ki je bil v državi članici plačan ob uporabi kvalificiranega pravila o vključitvi dohodkov, in kakršen koli kvalificirani domači povrhnji davek iz te direktive.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 53, ki omogoča določitev seznama jurisdikcij tretjih držav, ki so v svoje domače pravo prenesle pravni okvir, ki se lahko šteje za enakovrednega kvalificiranemu pravilu o vključitvi dohodkov v skladu s pogoji iz odstavka 1 tega člena , in za posodobitev tega seznama po naknadni oceni pravnega okvira, ki ga jurisdikcija tretje države izvaja v svojem domačem pravu.

Člen 53

Izvajanje prenosa pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 52 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 23. decembra 2022.

3.   Prenos pooblastila iz člena 52 lahko kadar koli prekliče Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem uradno obvesti Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 52, začne veljati le, če mu Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka Svet obvesti Komisijo, da mu ne bo nasprotoval. Ta rok se na pobudo Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 54

Obveščanje Evropskega parlamenta

Komisija obvesti Evropski parlament o delegiranih aktih, ki jih sprejme Komisija, o kakršnem koli nasprotovanju delegiranim aktom ali o preklicu pooblastila s strani Sveta.

Člen 55

Dvostranski sporazum o poenostavljenih obveznostih poročanja

Unija lahko z jurisdikcijami tretjih držav, katerih pravni okviri so bili ocenjeni kot enakovredni kvalificiranemu pravilu o vključitvi dohodkov v skladu s členom 52, sklene sporazume, s katerimi se dogovori o okviru za poenostavitev postopkov poročanja iz člena 44(6).

Člen 56

Prenos

Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 31. decembra 2023.

Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov. Države članice te predpise uporabljajo v zvezi s poslovnimi leti, ki se začnejo z 31. decembrom 2023.

Predpise, potrebne za uskladitev s členi 12, 13 in 14, razen dogovora, določenega v členu 50(2), pa uporabljajo v zvezi s poslovnimi leti, ki se začnejo z 31. decembrom 2024.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Člen 57

Pregled izvajanja prvega stebra s strani Komisije

Komisija do 30. junija 2023 Svetu predloži poročilo, v katerem oceni razmere v zvezi z izvajanjem prvega stebra izjave o dvostebrni rešitvi za obravnavo davčnih izzivov, ki jih prinaša digitalizacija gospodarstva, ki je bila 8. oktobra 2021 dogovorjena znotraj vključujočega okvira OECD/G20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, in po potrebi predloži zakonodajni predlog za obravnavo teh davčnih izzivov, če se rešitev iz prvega stebra ne izvaja.

Člen 58

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 59

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 14. decembra 2022

Za Svet

predsednik

M. BEK


(1)  UL C 290, 29.7.2022, str. 52.

(2)  Mnenje z dne 19. maja 2022 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3)  Direktiva Sveta (EU) 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (UL L 64, 11.3.2011, str. 1).

(4)  Direktiva Sveta (EU) 2016/881 z dne 25. maja 2016 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave informacij na področju obdavčenja (UL L 146, 3.6.2016, str. 8).

(5)  UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(6)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(7)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(8)  Uredba (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L 243, 11.9.2002, str. 1).


II Nezakonodajni akti

MEDNARODNI SPORAZUMI

22.12.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 328/59


SKLEP SVETA (EU) 2022/2524

z dne 12. decembra 2022

o sklenitvi, v imenu Unije, Sporazuma med Evropsko unijo in Novo Zelandijo na podlagi člena XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 v zvezi s spremembo koncesij za vse tarifne kvote, vključene v seznam EU CLXXV, zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 207(4), prvi pododstavek, v povezavi s členom 218(6), drugi pododstavek, točka (a)(v) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 15. junija 2018 pooblastil Komisijo, da začne pogajanja na podlagi člena XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 o porazdelitvi tarifnih kvot, vključenih v seznam EU CLXXV, zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Unije.

(2)

Pogajanja z Novo Zelandijo so zaključena in 20. decembra 2021 je bil parafiran Sporazum med Evropsko unijo in Novo Zelandijo na podlagi člena XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 v zvezi s spremembo koncesij za vse tarifne kvote, vključene v seznam EU CLXXV, zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sporazum).

(3)

Sporazum je bil podpisan v imenu Unije 20. julija 2022 v skladu s Sklepom Sveta (EU) 2022/781 (2), s pridržkom njegove poznejše sklenitve.

(4)

Sporazum bi bilo treba odobriti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sporazum med Evropsko unijo in Novo Zelandijo v skladu s členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 v zvezi s spremembo koncesij za vse tarifne kvote, vključene v seznam EU CLXXV, zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije se odobri v imenu Unije (3).

Člen 2

Predsednik Sveta v imenu Unije poda uradno obvestilo, kot je določeno v členu 5(1) Sporazuma (4).

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dansprejetja.

V Bruslju, 12. decembra 2022

Za Svet

predsednik

Z. NEKULA


(1)  Odobritev z dne 22. novembra 2022 (še ni objavljena v Uradnem listu).

(2)  Sklep Sveta (EU) 2022/781 z dne 16. maja 2022 o podpisu, v imenu Evropske uUnije, Sporazuma med Evropsko Uunijo in Novo Zelandijo na podlagi člena XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 v zvezi s spremembo koncesij za vse tarifne kvote, vključene v seznam EU CLXXV, zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije (UL L 140, 19.5.2022, str. 1).

(3)  Glej stran 61 tega Uradnega lista.

(4)  Generalni sekretariat Sveta bo v Uradnem listu Evropske unije objavil datum začetka veljavnosti Sporazuma.


22.12.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 328/61


SPORAZUM MED EVROPSKO UNIJO IN NOVO ZELANDIJO NA PODLAGI ČLENA XXVIII SPLOŠNEGA SPORAZUMA O CARINAH IN TRGOVINI (GATT) 1994 V ZVEZI S SPREMEMBO KONCESIJ ZA VSE TARIFNE KVOTE, VKLJUČENE V SEZNAM EU CLXXV, ZARADI IZSTOPA ZDRUŽENEGA KRALJESTVA IZ EVROPSKE UNIJE

EVROPSKA UNIJA,

v nadaljnjem besedilu: Unija,

in

NOVA ZELANDIJA,

v nadaljnjem besedilu skupaj: pogodbenici, STA SE –

OB UPOŠTEVANJU pogajanj, ki so potekala v okviru člena XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 v zvezi s predlagano spremembo koncesij za tarifne kvote, vključene v seznam carinskih tarif Evropske unije CLXXV, zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Unije, kakor je bilo sporočeno članicam STO v dokumentu G/SECRET/42/Add.2,

 

OB UGOTAVLJANJU, da pristop, uporabljen v tem primeru, odraža edinstvene okoliščine, ki so posledica izstopa Združenega kraljestva iz Unije –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

ČLEN 1

Cilji

Brez poseganja v prihodnja pogajanja na podlagi člena XXVIII GATT 1994 in samo za namene izstopa Združenega kraljestva iz Unije je cilj tega sporazuma dogovor o spremembi koncesij za tarifne kvote in posledičnih količinskih zavez Unije brez Združenega kraljestva v zvezi s tarifnimi kvotami, za katere ima Nova Zelandija pravico do pogajanj ali posvetovanja v skladu s členom XXVIII GATT 1994.

ČLEN 2

Pristop h količinam tarifnih kvot, ki se uporabi v tem primeru

Unija in Nova Zelandija se zavedata, da bo pristop k tem količinam tarifnih kvot STO v edinstvenih okoliščinah izstopa Združenega kraljestva iz Unije tak, da načrtovane količinske zaveze v obliki teh tarifnih kvot STO, ki jih je prevzela Unija, skupaj z nasprotnimi tarifnimi kvotami STO, ki jih je Združeno kraljestvo prevzelo po izstopu iz Unije, ne bodo presegle količin teh kvot, določenih v tarifnem seznamu Unije (EU-28).

ČLEN 3

Tarifne kvote Unije brez Združenega kraljestva

1.   V zvezi z v nadaljevanju navedenimi tarifnimi kvotami se Nova Zelandija in Unija strinjata o naslednjih spremembah načrtovanih zavez:

(a)

tarifna kvota 006 (visokokakovostno goveje meso, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno): količina kvote Nove Zelandije za Unijo se prilagodi na 1 102 toni;

(b)

tarifna kvota 020 (ovčje meso): količina kvote Nove Zelandije za Unijo se prilagodi na 125 769 ton;

(c)

tarifna kvota 030 (posneto mleko v prahu): količina kvote erga omnes za Unijo se prilagodi na 62 917 ton.

2.   V zvezi z v nadaljevanju navedenimi tarifnimi kvotami se Nova Zelandija in Unija dogovorita o naslednjih spremembah načrtovanih zavez, da se omogoči uporaba nekaterih tarifnih kvot:

(a)

tarifna kvota 011 (goveje meso, zamrznjeno; užitni klavnični proizvodi goved, zamrznjeni): Unija zniža dajatev ad valorem v okviru kvote z 20 % na 15 %;

(b)

tarifna kvota 032 (maslo): Unija odpravi posebne specifikacije proizvodov, ki so se uporabljale v okviru te tarifne kvote, in specifikacije proizvodov uskladi z opredelitvijo kombinirane nomenklature za maslo ter razširi upravičenost na celotno oznako HS 0405 10; Unija prav tako razveljavi obveznost spremljanja iz člena 51 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2020/761, ki trenutno velja za maso in vsebnost maščobe v proizvodih, uvoženih v okviru te tarifne kvote;

(c)

tarifna kvota 040 (celi siri cheddar): Unija odpravi posebne specifikacije proizvodov, ki so se uporabljale v okviru te tarifne kvote, in razširi upravičenost do koriščenja te tarifne kvote na celotno oznako KN 0406 90 21.

3.   V zvezi z drugimi tarifnimi kvotami, za katere ima Nova Zelandija pravico do pogajanj ali posvetovanja v skladu s členom XXVIII GATT 1994, se Nova Zelandija strinja s predlaganimi zavezami glede tarifnih kvot iz dokumenta G/SECRET/42/Add.2, ki jih je Unija prevzela po izstopu Združenega kraljestva, ob upoštevanju morebitnih prilagoditev, ki izhajajo iz člena 4 spodaj.

ČLEN 4

Tekoča pogajanja Unije na podlagi člena XXVIII GATT 1994

1.   Pogodbenici priznavata, da Unija zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Unije še naprej vodi pogajanja in posvetovanja z drugimi članicami STO, ki imajo pogajalske pravice ali pravice do posvetovanja v skladu s členom XXVIII GATT 1994, kot je bilo sporočeno članicam STO.

2.   Na podlagi teh pogajanj in posvetovanj lahko Unija razmisli o spremembi deležev in količin ali drugih pogojev iz člena 3 ali tistih iz dokumenta G/SECRET/42/Add.2. V primeru take spremembe v zvezi s predhodno zavezo Unije glede tarifnih kvot iz člena 3, za katero ima Nova Zelandija pravico do pogajanj ali posvetovanja, se Unija posvetuje z Novo Zelandijo, da bi pred kakršno koli tako spremembo dosegla obojestransko zadovoljiv izid, brez poseganja v pravice obeh pogodbenic iz člena XXVIII GATT 1994.

ČLEN 5

Končne določbe

1.   Ta sporazum začne veljati dan po datumu, ko se pogodbenici medsebojno uradno obvestita, da sta zaključili svoje notranje pravne postopke, potrebne v ta namen.

2.   Ta dogovor je mednarodni sporazum med Unijo in Novo Zelandijo, vključno za namene člena XXVIII:3(a) in (b) GATT 1994.

3.   Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, irskem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno.

V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani pooblaščenci, ki so bili v ta namen ustrezno pooblaščeni, podpisali ta sporazum.


22.12.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 328/63


Obvestilo o datumu začetka veljavnosti spremembe prilog 10-A in 10-B k Sporazumu o prosti trgovini med Evropsko unijo in Republiko Korejo

Sprememba prilog 10-A in 10-B k Sporazumu o prosti trgovini med Evropsko unijo in Republiko Korejo (1), ki je bil podpisan 6. oktobra 2010 v Bruslju, začne veljati 1. januarja 2023.


(1)  UL L 127, 14.5.2011, str. 6.


UREDBE

22.12.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 328/64


IZVEDBENA UREDBA SVETA (EU) 2022/2525

z dne 21. decembra 2022

o izvajanju Uredbe (EU) 2016/44 o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Libiji

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2016/44 z dne 18. januarja 2016 o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Libiji in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 204/2011 (1) ter zlasti člena 21(6) Uredbe,

ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 18. januarja 2016 sprejel Uredbo (EU) 2016/44.

(2)

Na podlagi sodbe Splošnega sodišča v zadevi T-627/20 (2) bi bilo treba črtati vnos za en subjekt, uvrščen na seznam.

(3)

Prilogo III k Uredbi (EU) 2016/44 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga III k Uredbi (EU) 2016/44 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 21. decembra 2022

Za Svet

predsednik

M. BEK


(1)  UL L 12, 19.1.2016, str. 1.

(2)  Sodba Splošnega sodišča z dne 28. septembra 2022, Libyan African Investment Company (Laico) proti Svetu, T-627/20.


PRILOGA

V Prilogi III k Uredbi (EU) 2016/44 (Seznam fizičnih in pravnih oseb, subjektov ali organov iz člena 6(2), del B (Subjekti)) se črta naslednji vnos:

„1.

Libyan Arab African Investment Company – LAAICO (znana tudi kot LAICO)“.


22.12.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 328/66


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/2526

z dne 23. septembra 2022

o spremembi Uredbe (EU) 2017/852 Evropskega parlamenta in Sveta glede začasnega skladiščenja odpadkov z živim srebrom v tekoči obliki

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o živem srebru in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1102/2008 (1) ter zlasti člena 13(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 11 Uredbe (EU) 2017/852 določa, da se živo srebro in živosrebrove spojine iz štirih velikih virov iz navedenega člena bodisi v čisti obliki bodisi v zmeseh štejejo za odpadke v smislu Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2), ki so namenjeni končni odstranitvi.

(2)

Člen 13(3) Uredbe (EU) 2017/852 zahteva, da se odpadki z živim srebrom, vključno z odpadki iz štirih zadevnih velikih virov, pred končno odstranitvijo obdelajo s posebnimi postopki, tj. pretvorba in, kadar je namenjeno, da bodo odstranjeni v nadzemna skladišča, pretvorba in strjevanje.

(3)

Člen 13(1) Uredbe (EU) 2017/852 z odstopanjem od člena 5(3), točka (a), Direktive Sveta 1999/31/ES (3) dovoljuje, da se odpadki z živim srebrom v tekoči obliki do pretvorbe in strjevanja začasno skladiščijo na namenskih in opremljenih odlagališčih do 31. decembra 2022 v skladu z zahtevami glede varstva okolja in zdravja ljudi iz Direktive 1999/31/ES.

(4)

Informacije, ki so jih države članice sporočile maja 2022, kažejo, da je več kot 2 000 ton odpadkov s tekočim živim srebrom ostalo v začasnem skladiščenju v Uniji ter da je za pretvorbo in strjevanje teh odpadkov potrebno več časa. Podaljšanje dovoljenega obdobja za tako skladiščenje do 31. decembra 2025 se šteje za potrebno za zagotovitev, da se začasno skladiščenje na odlagališčih še naprej izvaja v skladu z veljavnimi zahtevami iz Direktive 1999/31/ES.

(5)

Uredbo (EU) 2017/852 bi bilo treba zato ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V členu 13(1) Uredbe (EU) 2017/852 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Odstopanje iz prvega pododstavka se preneha uporabljati 1. januarja 2026.“.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. septembra 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 137, 24.5.2017, str. 1.

(2)  Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).

(3)  Direktiva Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlagališčih odpadkov (UL L 182, 16.7.1999, str. 1).


22.12.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 328/68


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/2527

z dne 17. oktobra 2022

o razveljavitvi Delegirane uredbe (EU) št. 807/2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in o uvedbi prehodnih določb

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (1) ter zlasti členov 2(3), 14(5), 16(5), 19(8), 22(3), 28(10) in (11), 29(6), 30(8), 33(4), 34(5), 35(10), 36(5), 45(6), 47(6) ter 89 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta (2) določa nov pravni okvir za skupno kmetijsko politiko (SKP), s katerim naj bi se izboljšalo doseganje ciljev Unije, določenih v Pogodbi o delovanju Evropske unije. Navedena uredba podrobneje določa te cilje Unije, ki jih je treba doseči s SKP, poleg tega so v njej opredeljene vrste intervencij in skupne zahteve Unije za države članice, obenem pa državam članicam omogoča prožnost pri zasnovi intervencij, ki jih morajo določiti v svojih strateških načrtih SKP za obdobje od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2027.

(2)

Uredba (EU) 2021/2115 določa vrste intervencij za razvoj podeželja. Zato razveljavlja Uredbo (EU) št. 1305/2013 z učinkom od 1. januarja 2023.

(3)

V zvezi s tem je Komisija z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/126 (3)sprejela dodatne zahteve v skladu z Uredbo (EU) 2021/2115 za zasnovo intervencij, ki se določijo v strateških načrtih SKP. Navedena delegirana uredba nadomešča pravila, ki so trenutno določena v Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 807/2014 (4).

(4)

Zaradi jasnosti in pravne varnosti bi bilo treba Delegirano uredbo (EU) št. 807/2014 razveljaviti z učinkom od 1. januarja 2023. V skladu s členom 154(1) Uredbe (EU) 2021/2115 pa bi se morala navedena delegirana uredba še naprej uporabljati za izvajanje programov razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 do 31. decembra 2025 in za odhodke, ki jih imajo upravičenci in jih plačilna agencija plača v okviru navedenih programov razvoja podeželja do 31. decembra 2025 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Razveljavitev in prehodne določbe

Delegirana uredba (EU) št. 807/2014 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2023.

Še naprej pa se uporablja za izvajanje programov razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 do 31. decembra 2025 in za odhodke, ki jih imajo upravičenci in jih plačilna agencija plača v okviru navedenih programov razvoja podeželja do 31. decembra 2025.

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. oktobra 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 487.

(2)  Uredba (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L 435, 6.12.2021, str. 1).

(3)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/126 z dne 7. decembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dodatnimi zahtevami za nekatere vrste intervencij, ki jih države članice določijo v svojih strateških načrtih SKP za obdobje 2023–2027 na podlagi navedene uredbe, ter pravili o deležu za standard dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (DKOP) 1 (UL L 20, 31.1.2022, str. 52).

(4)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 807/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in o uvedbi prehodnih določb (UL L 227, 31.7.2014, str. 1).


22.12.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 328/70


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/2528

z dne 17. oktobra 2022

o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2017/891 ter razveljavitvi delegiranih uredb (EU) št. 611/2014, (EU) 2015/1366 in (EU) 2016/1149, ki se uporabljajo za sheme pomoči v nekaterih kmetijskih sektorjih

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 30, člena 37, točka (a)(i), (ii), (iii) in (vi) ter točke (b), (c) in (d) ter točka (e)(i), člena 53 ter členov 56(1), 223(2) in 231(1) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (2) ter zlasti členov 62(1), 63(4), 64(6) in 106(5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta (3) določa nov pravni okvir za skupno kmetijsko politiko (SKP), s katerim naj bi se izboljšalo doseganje ciljev Unije, določenih v Pogodbi o delovanju Evropske unije. Navedena uredba podrobneje določa te cilje Unije, ki jih je treba doseči s SKP, poleg tega so v njej opredeljene vrste intervencij in skupne zahteve Unije za države članice, obenem pa državam članicam omogoča prožnost pri zasnovi intervencij, ki jih morajo določiti v svojih strateških načrtih SKP za obdobje od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2027.

(2)

Uredba (EU) 2021/2115 določa vse vrste intervencij v nekaterih kmetijskih sektorjih iz Uredbe (EU) št. 1308/2013. Zato Uredba (EU) 2021/2117 Evropskega parlamenta in Sveta (4) črta določbe o pomoči v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk, sektorju sadja in zelenjave, vinskem sektorju, sektorju čebelarstva in sektorju hmelja iz Uredbe (EU) št. 1308/2013 z učinkom od 1. januarja 2023.

(3)

V zvezi s tem je Komisija sprejela dodatne zahteve v skladu z Uredbo (EU) 2021/2115 za zasnovo intervencij, ki se določijo v strateških načrtih SKP, in sicer v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2022/126 (5). Navedena delegirana uredba nadomešča pravila, ki so trenutno določena v delegiranih uredbah Komisije (EU) št. 611/2014 (6), (EU) 2015/1366 (7), (EU) 2016/1149 (8) in (EU) 2017/891 (9).

(4)

Delegirane uredbe (EU) 2015/1366, (EU) 2016/1149 in (EU) 2017/891 vsebujejo nekatere določbe o pregledih, kontrolah, kaznih ali določitvi operativnega dogodka glede pomoči v sektorju sadja in zelenjave, vinskem sektorju in sektorju čebelarstva, ki so bile sprejete na podlagi Uredbe (EU) št. 1306/2013.

(5)

Uredba (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta (10) določa pravila o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavlja Uredbo (EU) št. 1306/2013 V skladu s pristopom, uvedenim z Uredbo (EU) 2021/2115 za dosego ciljev Unije, ta uredba državam članicam omogoča tudi več prožnosti, zlasti v zvezi s pregledi in kontrolami, ki jih morajo izvesti, ter kaznimi, ki jih morajo naložiti.

(6)

Zato bi bilo treba ustrezne člene Delegirane uredbe (EU) 2017/891 in priloge k navedeni uredbi črtati z učinkom od 1. januarja 2023. V skladu s členom 5(4) in (6), točka (c), Uredbe (EU) 2021/2117 ter v skladu s členom 104(1), točka (a)(ii) in (iii), Uredbe (EU) 2021/2116 pa bi se morali še naprej uporabljati za nastale odhodke in izvedena plačila za operacije, izvedene pred 1. januarjem 2023 v okviru sheme pomoči v sektorju sadja in zelenjave, ter za operativne programe, ki se še naprej izvajajo do svojega izteka, vključno z operativnimi programi, ki so jih države članice odobrile leta 2022 v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013 in Delegirano uredbo (EU) 2017/891 pred 1. januarjem 2023.

(7)

Delegirani uredbi (EU) št. 611/2014 in (EU) 2015/1366 bi bilo treba razveljaviti z učinkom od 1. januarja 2023. V skladu s členom 5(4) Uredbe (EU) 2021/2117 pa bi se morali še naprej uporabljati za nastale odhodke in izvedena plačila za operacije, izvedene pred 1. januarjem 2023 v okviru shem pomoči v sektorju olja in namiznih oljk oziroma v sektorju čebelarstva.

(8)

V skladu s členom 5(7) Uredbe (EU) 2021/2117 bi bilo treba Delegirano uredbo (EU) 2016/1149 razveljaviti z učinkom od 16. oktobra 2023 in jo še naprej uporabljati za nastale odhodke in izvedena plačila za operacije, izvedene pred 16. oktobrom 2023 v okviru podpornih programov v vinskem sektorju, ter za nastale odhodke in izvedena plačila za operacije, ki se izvajajo v skladu s členoma 46 in 50 Uredbe (EU) št. 1308/2013 pred 16. oktobrom 2025, če so izpolnjeni pogoji iz člena 5(7) Uredbe (EU) 2021/2117 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Delegirane uredbe (EU) 2017/891 in prehodne določbe

Člen 2, točke (f) do (m), členi 22 do 54, členi 56, 57 in 58, člen 59(7) in (8), členi 60 do 67, člen 76, člen 77, točka (a), členi 78, 79 in 80 Delegirane uredbe (EU) 2017/891 ter priloge I, II, III, IV in V k navedeni uredbi se črtajo z učinkom od 1. januarja 2023.

Vendar se črtani členi in priloge še naprej uporabljajo za:

(a)

nastale odhodke in izvedena plačila za operacije, izvedene pred 1. januarjem 2023 v okviru sheme pomoči iz členov 32 do 38 Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(b)

operativne programe, ki se še naprej izvajajo do svojega izteka pod pogoji, ki se uporabljajo na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013 v skladu s členom 5(6), točka (c), Uredbe (EU) 2021/2117, ali ki so jih države članice odobrile v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013 in Delegirano uredbo (EU) 2017/891 pred 1. januarjem 2023.

Člen 2

Razveljavitev delegiranih uredb (EU) št. 611/2014, (EU) 2015/1366 in (EU) 2016/1149 ter prehodne določbe

1.   Delegirana uredba (EU) št. 611/2014 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2023.

Še naprej pa se uporablja za nastale odhodke in izvedena plačila za operacije, izvedene pred 1. januarjem 2023 v okviru sheme pomoči iz členov 29, 30 in 31 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

2.   Delegirana uredba (EU) 2015/1366 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2023.

Še naprej pa se uporablja za nastale odhodke in izvedena plačila za operacije, izvedene pred 1. januarjem 2023 v okviru sheme pomoči iz členov 55, 56 in 57 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

3.   Delegirana uredba (EU) 2016/1149 se razveljavi z učinkom od 16. oktobra 2023.

Še naprej pa se uporablja za:

(a)

nastale odhodke in izvedena plačila za operacije, izvedene v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013 pred 16. oktobrom 2023 v okviru sheme pomoči iz členov 39 do 52 navedene uredbe;

(b)

nastale odhodke in izvedena plačila za operacije, izvedene v skladu s členoma 46 in 50 Uredbe (EU) št. 1308/2013 pred 16. oktobrom 2025, pod pogojem, da so bile takšne operacije do 15. oktobra 2023 delno izvedene in da nastali odhodki znašajo vsaj 30 % skupnih načrtovanih odhodkov ter da se takšne dejavnosti v celoti izvedejo do 15. oktobra 2025.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. oktobra 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  UL L 347, 20.12.2013, str. 549.

(3)  Uredba (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L 435, 6.12.2021, str. 1).

(4)  Uredba (EU) 2021/2117 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o spremembi uredb (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov, (EU) št. 1151/2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil, (EU) št. 251/2014 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov in (EU) št. 228/2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije (UL L 435, 6.12.2021, str. 262).

(5)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/126 z dne 7. decembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dodatnimi zahtevami za nekatere vrste intervencij, ki jih države članice določijo v svojih strateških načrtih SKP za obdobje 2023–2027 na podlagi navedene uredbe, ter pravili o deležu za standard dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (DKOP) 1 (UL L 20, 31.1.2022, str. 52).

(6)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 611/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s programi za podporo sektorju oljčnega olja in namiznih oljk (UL L 168, 7.6.2014, str. 55).

(7)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/1366 z dne 11. maja 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s pomočjo za sektor čebelarstva (UL L 211, 8.8.2015, str. 3).

(8)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/1149 z dne 15. aprila 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede nacionalnih podpornih programov v vinskem sektorju in o spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 555/2008 (UL L 190, 15.7.2016, str. 1).

(9)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/891 z dne 13. marca 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s sektorjema sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave, dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s kaznimi, ki se uporabijo v teh sektorjih, in spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 (UL L 138, 25.5.2017, str. 4).

(10)  Uredba (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 (UL L 435, 6.12.2021, str. 187).


22.12.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 328/74


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/2529

z dne 17. oktobra 2022

o razveljavitvi Delegirane uredbe (EU) št. 639/2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi pravil za neposredna plačila kmetom v podpornih shemah v okviru skupne kmetijske politike ter o spremembi Priloge X k navedeni uredbi

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (1) ter zlasti členov 4(3), 8(3), 9(5), 35(1), (2) in (3), 36(6), 39(3), 43(12), 44(5), 45(5) in (6), 46(9), 50(11), 52(9), 57(3), 58(5), 59(3) ter 67(1) in (2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta (2) določa nov pravni okvir za skupno kmetijsko politiko (SKP), s katerim naj bi se izboljšalo doseganje ciljev Unije, določenih v Pogodbi o delovanju Evropske unije. Navedena uredba podrobneje določa te cilje Unije, ki jih je treba doseči s SKP, poleg tega so v njej opredeljene vrste intervencij in skupne zahteve Unije za države članice, obenem pa državam članicam omogoča prožnost pri zasnovi intervencij, ki jih morajo določiti v svojih strateških načrtih SKP za obdobje od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2027.

(2)

Uredba (EU) 2021/2115 določa vrste intervencij za neposredna plačila. Zato razveljavlja Uredbo (EU) št. 1307/2013 z učinkom od 1. januarja 2023.

(3)

V zvezi s tem je Komisija z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/126 (3) sprejela dodatne zahteve v skladu z Uredbo (EU) 2021/2115 za zasnovo intervencij, ki se določijo v strateških načrtih SKP. Navedena delegirana uredba nadomešča pravila, ki so trenutno določena v Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 639/2014 (4).

(4)

Zaradi jasnosti in pravne varnosti bi bilo treba Delegirano uredbo (EU) št. 639/2014 razveljaviti z učinkom od 1. januarja 2023. V skladu s členom 154(2) Uredbe (EU) 2021/2115 pa bi se morala navedena delegirana uredba še naprej uporabljati za vloge za pomoč, ki se nanašajo na leta vlog, ki se začnejo pred 1. januarjem 2023 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Razveljavitev in prehodne določbe

Delegirana uredba (EU) št. 639/2014 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2023.

Še naprej pa se uporablja za vloge za pomoč, ki se nanašajo na leta vlog, ki se začnejo pred 1. januarjem 2023.

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. oktobra 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 608.

(2)  Uredba (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L 435, 6.12.2021, str. 1).

(3)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/126 z dne 7. decembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dodatnimi zahtevami za nekatere vrste intervencij, ki jih države članice določijo v svojih strateških načrtih SKP za obdobje 2023–2027 na podlagi navedene uredbe, ter pravili o deležu za standard dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (DKOP) 1 (UL L 20, 31.1.2022, str. 52).

(4)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 639/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi pravil za neposredna plačila kmetom v podpornih shemah v okviru skupne kmetijske politike ter o spremembi Priloge X k navedeni uredbi (UL L 181, 20.6.2014, str. 1).


22.12.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 328/76


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/2530

z dne 1. decembra 2022

o razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) št. 641/2014 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (1) ter zlasti členov 24(11), 31(2), 34(5), 36(4), 39(4), 43(13), 45(7), 55(2), 57(4) in 67(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta (2) določa nov pravni okvir za skupno kmetijsko politiko (SKP), da bi se izboljšalo njeno doseganje ciljev Unije iz Pogodbe o delovanju Evropske unije. Navedena uredba podrobneje določa te cilje Unije, ki jih je treba doseči s SKP, ter opredeljuje vrste intervencij in skupne zahteve Unije za države članice, obenem pa državam članicam omogoča prožnost pri zasnovi intervencij, ki jih morajo določiti v svojih strateških načrtih SKP za obdobje od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2027.

(2)

Uredba (EU) 2021/2115 določa vrste intervencij v obliki neposrednih plačil. Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta se zato razveljavi z učinkom od 1. januarja 2023.

(3)

Glede tega je Komisija z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/126 (3)v skladu z Uredbo (EU) 2021/2115 sprejela dodatne zahteve za zasnovo intervencij, ki se določijo v strateških načrtih SKP, med drugim za neposredna plačila. Navedena delegirana uredba nadomešča pravila, ki so trenutno določena v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 641/2014 (4).

(4)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 641/2014 bi bilo zato treba razveljaviti z učinkom od 1. januarja 2023. Vendar bi se morala v skladu s členom 154(2) Uredbe (EU) 2021/2115 še naprej uporabljati za vloge za pomoč za leta zahtevka, ki se začnejo pred 1. januarjem 2023.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za neposredna plačila –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Razveljavitev Izvedbene uredbe (EU) št. 641/2014 in prehodne določbe

Izvedbena uredba (EU) št. 641/2014 se razveljavi.

Vendar se še naprej uporablja v zvezi z vlogami za pomoč za leta zahtevka, ki se začnejo pred 1. januarjem 2023.

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 1. decembra 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 608.

(2)  Uredba (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L 435, 6.12.2021, str. 1).

(3)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/126 z dne 7. decembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dodatnimi zahtevami za nekatere vrste intervencij, ki jih države članice določijo v svojih strateških načrtih SKP za obdobje 2023–2027 na podlagi navedene uredbe, ter pravili o deležu za standard dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (DKOP) 1 (UL L 20, 31.1.2022, str. 52).

(4)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 641/2014 z dne 16. junija 2014 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike (UL L 181, 20.6.2014, str. 74).


22.12.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 328/78


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/2531

z dne 1. decembra 2022

o razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) št. 808/2014 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (1) ter zlasti člena 8(3), člena 12, člena 14(6), člena 41, člena 54(4), člena 66(5), člena 67, člena 75(5) in člena 76(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta (2) določa nov pravni okvir za skupno kmetijsko politiko (SKP), da bi se izboljšalo njeno doseganje ciljev Unije iz Pogodbe o delovanju Evropske unije. Navedena uredba podrobneje določa te cilje Unije, ki jih je treba doseči s SKP, ter opredeljuje vrste intervencij in skupne zahteve Unije za države članice, obenem pa državam članicam omogoča prožnost pri zasnovi intervencij, ki jih morajo določiti v svojih strateških načrtih SKP za obdobje od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2027.

(2)

Uredba (EU) 2021/2115 določa vrste intervencij za razvoj podeželja. Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta se zato razveljavi z učinkom od 1. januarja 2023.

(3)

Glede tega je Komisija z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/126 (3) v skladu z Uredbo (EU) 2021/2115 sprejela dodatne zahteve za zasnovo intervencij, ki se določijo v strateških načrtih SKP, med drugim za razvoj podeželja. Navedena delegirana uredba nadomešča pravila, ki so trenutno določena v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 808/2014 (4).

(4)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 808/2014 bi bilo zato treba razveljaviti z učinkom od 1. januarja 2023. Vendar bi se morala v skladu s členom 154(1) Uredbe (EU) 2021/2115 še naprej uporabljati za izvajanje programov razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 do 31. decembra 2025 in za odhodke upravičencev, ki jih plačilna agencija plača v okviru navedenih programov razvoja podeželja, do 31. decembra 2025.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za razvoj podeželja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Razveljavitev Izvedbene uredbe (EU) št. 808/2014 in prehodne določbe

Izvedbena uredba (EU) št. 808/2014 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2023.

Vendar se še naprej uporablja za izvajanje programov razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 do 31. decembra 2025 in za odhodke upravičencev, ki jih plačilna agencija plača v okviru navedenih programov razvoja podeželja, do 31. decembra 2025.

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 1. decembra 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 487.

(2)  Uredba (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L 435, 6.12.2021, str. 1).

(3)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/126 z dne 7. decembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dodatnimi zahtevami za nekatere vrste intervencij, ki jih države članice določijo v svojih strateških načrtih SKP za obdobje 2023–2027 na podlagi navedene uredbe, ter pravili o deležu za standard dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (DKOP) 1 (UL L 20, 31.1.2022, str. 52).

(4)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 808/2014 z dne 17. julija 2014 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L 227, 31.7.2014, str. 18).


22.12.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 328/80


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/2532

z dne 1. decembra 2022

o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2017/892 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 738/2010 in izvedbenih uredb (EU) št. 615/2014, (EU) 2015/1368 in (EU) 2016/1150, ki se uporabljajo za sheme pomoči v nekaterih kmetijskih sektorjih

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti členov 31, 38, 54, člena 57, prvi pododstavek, točki (a) in (c), člena 60, člena 174(1), točka (d), in člena 223(3) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (2) ter zlasti členov 58(4), točki (a) in (b), 62(2), točke (a) do (d) in (h), ter členov 63(5), 64(7), 66(4) in 106(5) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta (3) določa nov pravni okvir za skupno kmetijsko politiko (SKP), s katerim naj bi se izboljšalo njeno doseganje ciljev Unije, določenih v Pogodbi o delovanju Evropske unije. Navedena uredba podrobneje določa te cilje Unije, ki jih je treba doseči s SKP, ter opredeljuje vrste intervencij in skupne zahteve Unije za države članice, obenem pa državam članicam omogoča prožnost pri zasnovi intervencij, ki jih morajo določiti v svojih strateških načrtih SKP za obdobje od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2027.

(2)

Uredba (EU) 2021/2115 določa vse vrste intervencij v nekaterih kmetijskih sektorjih iz Uredbe (EU) št. 1308/2013. Zato Uredba (EU) 2021/2117 Evropskega parlamenta in Sveta (4) črta določbe o pomoči v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk, sektorju sadja in zelenjave, vinskem sektorju, sektorju čebelarstva in sektorju hmelja iz Uredbe (EU) št. 1308/2013 z učinkom od 1. januarja 2023.

(3)

Glede tega je Komisija z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/126 (5) sprejela dodatne zahteve v skladu z Uredbo (EU) 2021/2115 za zasnovo intervencij, ki se določijo v strateških načrtih SKP. Navedena delegirana uredba nadomešča pravila, ki so zdaj določena v Uredbi Komisije (EU) št. 738/2010 (6) ter izvedbenih uredbah Komisije (EU) št. 615/2014 (7), (EU) 2015/1368 (8), (EU) 2016/1150 (9) in (EU) 2017/892 (10).

(4)

Navedene uredbe vsebujejo nekatere določbe glede pregledov, kontrol, kazni in varščin v zvezi s pomočjo v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk, sektorju sadja in zelenjave, sektorju čebelarstva, vinskem sektorju in sektorju hmelja, ki so bile sprejete na podlagi Uredbe (EU) št. 1306/2013.

(5)

Uredba (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta (11) določa pravila o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavlja Uredbo (EU) št. 1306/2013. V skladu s pristopom, uvedenim z Uredbo (EU) 2021/2115 za uresničitev ciljev Unije, navedena uredba državam članicam omogoča tudi več prožnosti, zlasti glede pregledov in kontrol, ki jih morajo izvesti, ter kazni, ki jih morajo naložiti.

(6)

Zato bi bilo treba zadevne člene Izvedbene uredbe (EU) 2017/892 in priloge k navedeni uredbi črtati z učinkom od 1. januarja 2023. V skladu s členom 5(4) in (6), točka (c), Uredbe (EU) 2021/2117 ter v skladu s členom 104(1), točka (a)(ii) in (iii), Uredbe (EU) 2021/2116 pa bi se morali še naprej uporabljati za nastale odhodke in izvršena plačila za operacije, izvedene pred 1. januarjem 2023 v okviru sheme pomoči v sektorju sadja in zelenjave, ter za operativne programe, ki se še naprej izvajajo do svojega izteka, vključno z operativnimi programi, ki so jih države članice v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013 in Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/891 (12) odobrile leta 2022 pred 1. januarjem 2023.

(7)

Delegirani uredbi (EU) št. 615/2014 in (EU) 2015/1368 bi bilo treba razveljaviti z učinkom od 1. januarja 2023. V skladu s členom 5(4) Uredbe (EU) 2021/2117 pa bi se morali še naprej uporabljati za nastale odhodke in izvršena plačila za operacije, izvedene pred 1. januarjem 2023 v okviru shem pomoči v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk oziroma v sektorju čebelarstva.

(8)

V skladu s členom 5(7) Uredbe (EU) 2021/2117 bi bilo treba Izvedbeno uredbo (EU) 2016/1150 razveljaviti z učinkom od 16. oktobra 2023 in jo še naprej uporabljati za nastale odhodke in izvršena plačila za operacije, izvedene pred 16. oktobrom 2023 v okviru podpornih programov v vinskem sektorju, ter za nastale odhodke in izvršena plačila za operacije, izvedene v skladu s členoma 46 in 50 Uredbe (EU) št. 1308/2013 pred 16. oktobrom 2025, če so izpolnjeni pogoji iz člena 5(7) Uredbe (EU) 2021/2117.

(9)

Uredbo (EU) št. 738/2010 bi bilo treba razveljaviti z učinkom od 1. januarja 2023. Vendar bi se morala v skladu s členom 5(5) Uredbe (EU) 2021/2117 še naprej uporabljati za odhodke, ki so nastali, in plačila, ki so bila izvršena pred 1. januarjem 2023 v okviru sheme pomoči v sektorju hmelja.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Izvedbene uredbe (EU) 2017/892 in prehodne določbe

Členi 2 do 21 in členi 25 do 35 Izvedbene uredbe (EU) 2017/892 ter priloge I do VI k navedeni uredbi se črtajo z učinkom od 1. januarja 2023.

Navedeni črtani členi in priloge pa se še naprej uporabljajo za:

(a)

nastale odhodke in izvršena plačila za operacije, izvedene pred 1. januarjem 2023 v okviru sheme pomoči iz členov 32 do 38 Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(b)

operativne programe, ki se še naprej izvajajo do svojega izteka pod pogoji na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013 v skladu s členom 5(6), točka (c), Uredbe (EU) 2021/2117 ali ki so jih države članice v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013 in Uredbo (EU) 2017/891 odobrile pred 1. januarjem 2023.

Člen 2

Razveljavitev izvedbenih uredb (EU) št. 615/2014, (EU) 2015/1368, (EU) 2016/1150 in Uredbe (EU) št. 738/2010 ter prehodne določbe

1.   Izvedbena uredba (EU) št. 615/2014 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2023.

Še naprej pa se uporablja za nastale odhodke in izvršena plačila za operacije, izvedene pred 1. januarjem 2023 v okviru sheme pomoči iz členov 29, 30 in 31 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

2.   Izvedbena uredba (EU) 2015/1368 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2023.

Še naprej pa se uporablja za nastale odhodke in izvedena plačila za operacije, izvedene pred 1. januarjem 2023 v okviru sheme pomoči iz členov 55, 56 in 57 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

3.   Izvedbena uredba (EU) 2016/1150 se razveljavi z učinkom od 16. oktobra 2023.

Še naprej pa se uporablja za:

(a)

nastale odhodke in izvršena plačila za operacije, izvedene v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013 pred 16. oktobrom 2023 v okviru sheme pomoči iz členov 39 do 52 navedene uredbe;

(b)

nastale odhodke in izvršena plačila za operacije, izvedene v skladu s členoma 46 in 50 Uredbe (EU) št. 1308/2013 pred 16. oktobrom 2025, pod pogojem, da so bile takšne operacije delno izvedene do 15. oktobra 2023 in da nastali odhodki znašajo vsaj 30 % skupnih načrtovanih odhodkov ter da se takšne operacije v celoti izvedejo do 15. oktobra 2025.

4.   Uredba (EU) št. 738/2010 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2023.

Še naprej pa se uporablja za odhodke, ki so nastali, in plačila, ki so bila izvršena pred 1. januarjem 2023 v okviru sheme pomoči iz členov 58, 59 in 60 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 1. decembra 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  UL L 347, 20.12.2013, str. 549.

(3)  Uredba (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L 435, 6.12.2021, str. 1).

(4)  Uredba (EU) 2021/2117 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o spremembi uredb (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov, (EU) št. 1151/2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil, (EU) št. 251/2014 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov in (EU) št. 228/2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije (UL L 435, 6.12.2021, str. 262).

(5)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/126 z dne 7. decembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dodatnimi zahtevami za nekatere vrste intervencij, ki jih države članice določijo v svojih strateških načrtih SKP za obdobje 2023–2027 na podlagi navedene uredbe, ter pravili o deležu za standard dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (DKOP) 1 (UL L 20, 31.1.2022, str. 52).

(6)  Uredba Komisije (EU) št. 738/2010 z dne 16. avgusta 2010 o določitvi podrobnih pravil za plačila nemškim organizacijam proizvajalcev v sektorju hmelja (UL L 216, 17.8.2010, str. 11).

(7)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 615/2014 z dne 6. junija 2014 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, kar se tiče delovnih programov za podporo sektorjema oljčnega olja in namiznih oljk (UL L 168, 7.6.2014, str. 95).

(8)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1368 z dne 6. avgusta 2015 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s pomočjo za sektor čebelarstva (UL L 211, 8.8.2015, str. 9).

(9)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1150 z dne 15. aprila 2016 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede nacionalnih podpornih programov v vinskem sektorju (UL L 190, 15.7.2016, str. 23).

(10)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/892 z dne 13. marca 2017 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s sektorjema sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (UL L 138, 25.5.2017, str. 57).

(11)  Uredba (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 (UL L 435, 6.12.2021, str. 187).

(12)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/891 z dne 13. marca 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s sektorjema sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave, dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s kaznimi, ki se uporabijo v teh sektorjih, in spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 (UL L 138, 25.5.2017, str. 4).


22.12.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 328/84


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/2533

z dne 15. decembra 2022

o odobritvi večje spremembe specifikacije za ime, vpisano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb („Miele della Lunigiana“ (ZOP))

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (1) ter zlasti člena 52(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 53(1), prvi pododstavek, Uredbe (EU) št. 1151/2012 je Komisija preučila zahtevek Italije za odobritev spremembe specifikacije proizvoda za zaščiteno označbo porekla „Miele della Lunigiana“, registrirano v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1845/2004 (2).

(2)

Ker zadevna sprememba ni manjša v smislu člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012, je Komisija v skladu s členom 50(2), točka (a), navedene uredbe zahtevek za spremembo objavila v Uradnem listu Evropske unije (3).

(3)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba spremembo specifikacije proizvoda odobriti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Sprememba specifikacije proizvoda, objavljena v Uradnem listu Evropske unije v zvezi z imenom „Miele della Lunigiana“ (ZOP), se odobri.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. decembra 2022

Za Komisijo

v imenu predsednice

Janusz WOJCIECHOWSKI

član Komisije


(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2)  Uredba Komisije (ES) št. 1845/2004 z dne 22. oktobra 2004 o dopolnitvi Priloge k Uredbi (ES) št. 2400/96 o vnosu nekaterih imen v „Register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih oznak“ (Tergeste, Lucca, Miele della Lunigiana in Άγιος Ματθαίος Κέρκυρας (Agios Mathaios Kerkyras)) (UL L 322, 23.10.2004, str. 14).

(3)  UL C 327, 30.8.2022, str. 20.


22.12.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 328/85


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/2534

z dne 21. decembra 2022

o odobritvi dajanja na trg beta-laktoglobulina (β-laktoglobulina) iz kravjega mleka kot novega živila in o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2017/2470

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o novih živilih, spremembi Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Komisije (ES) št. 1852/2001 (1) in zlasti člena 12(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) 2015/2283 določa, da se na trg Unije lahko dajo le odobrena nova živila, vključena na seznam Unije novih živil.

(2)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/2470 (2) v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2015/2283 vzpostavlja seznam Unije novih živil.

(3)

Družba Arla Foods Ingredients Group P/S (v nadaljnjem besedilu: vložnik) je 22. julija 2020 Komisiji v skladu s členom 10(1) Uredbe (EU) 2015/2283 vložila vlogo za dajanje beta-laktoglobulina (β-laktoglobulina) iz kravjega mleka, izoliranega iz kravje sirotke v kislih ali nevtralnih pogojih, na trg Unije kot novega živila. Vložnik je zahteval uporabo beta-laktoglobulina iz kravjega mleka v brezalkoholnih pijačah, ki se tržijo v zvezi s telesno vadbo, v sirotki v prahu, pijačah na osnovi mleka in podobnih proizvodih ter v živilih za posebne zdravstvene namene, kot so opredeljena v Uredbi (EU) št. 609/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ter ki so namenjena splošni populaciji, starejši od treh let, razen nosečnic in doječih žensk.

(4)

Pri Komisiji je 22. julija 2020 vložil tudi zahtevek za varstvo pravno zaščitenih znanstvenih študij in podatkov, predloženih v podporo vlogi, in sicer bakterijskega testa povratnih mutacij (4), in vitro mikronukleus testa s človeškimi limfociti (5), 14-dnevne oralne študije toksičnosti za ugotavljanje odmerka pri glodavcih (6), 90-dnevne študije subkronične oralne toksičnosti pri glodavcih (7), rezultatov analize sestave in analiznih potrdil za 23 dodatnih serij novega živila in 20 serij komercialnega izolata sirotkinih beljakovin (8) ter rezultatov analize skupnega števila mikroorganizmov novega živila in njihovih potrdil (9).

(5)

Komisija je 5. novembra 2020 Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) zaprosila za oceno beta-laktoglobulina kot novega živila.

(6)

Agencija je 28. februarja 2022 v skladu s členom 11 Uredbe (EU) 2015/2283 sprejela znanstveno mnenje o varnosti beta-laktoglobulina kot novega živila v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283 (10).

(7)

V svojem znanstvenem mnenju je ugotovila, da je beta-laktoglobulin iz kravjega mleka varen pod predlaganimi pogoji uporabe. Zato je v navedenem znanstvenem mnenju dovolj dokazov za ugotovitev, da beta-laktoglobulin iz kravjega mleka, kadar se uporablja v brezalkoholnih pijačah, ki se tržijo v zvezi s telesno vadbo, v sirotki v prahu, pijačah na osnovi mleka in podobnih proizvodih ter v živilih za posebne zdravstvene namene, kot so opredeljena v Uredbi (EU) št. 609/2013 in so namenjena splošni populaciji, starejši od treh let, razen nosečnic in doječih mater, izpolnjuje pogoje za dajanje na trg v skladu s členom 12(1) Uredbe (EU) 2015/2283.

(8)

Agencija je v svojem znanstvenem mnenju navedla tudi, da njena ugotovitev o varnosti novega živila temelji na znanstvenih študijah in podatkih o bakterijskem testu povratnih mutacij, in vitro mikronukleus testu s človeškimi limfociti, 14-dnevni oralni študiji toksičnosti za ugotavljanje odmerka pri glodavcih, 90-dnevni študiji subkronične oralne toksičnosti pri glodavcih, rezultatih analize sestave in analiznih potrdilih za 23 dodatnih serij novega živila in 20 serij komercialnega izolata sirotkinih beljakovin ter rezultatih analize skupnega števila mikroorganizmov novega živila in njihovih potrdil, ki jih vključuje vložnikova dokumentacija, brez katerih ne bi mogla oceniti novega živila in priti do svoje ugotovitve.

(9)

Komisija je od vložnika zahtevala, naj dodatno pojasni predloženo utemeljitev glede zahteve za pravno zaščito navedenih znanstvenih študij in podatkov ter pojasni zahtevo za izključno pravico do sklicevanja na navedene podatke v skladu s členom 26(2), točka (b), Uredbe (EU) 2015/2283.

(10)

Vložnik je izjavil, da je imel v času vložitve vloge lastninske in izključne pravice do sklicevanja na znanstvene študije in podatke o bakterijskem testu povratnih mutacij, in vitro mikronukleus testu s človeškimi limfociti, 14-dnevni oralni študiji toksičnosti za ugotavljanje odmerka pri glodavcih, 90-dnevni študiji subkronične oralne toksičnosti pri glodavcih, rezultatih analize sestave in analiznih potrdilih za 23 dodatnih serij novega živila in 20 serij komercialnega izolata sirotkinih beljakovin ter rezultatih analize skupnega števila mikroorganizmov novega živila in njihovih potrdil ter da tretje osebe ne morejo zakonito dostopati do teh podatkov, jih uporabljati ali se nanje sklicevati.

(11)

Komisija je ocenila vse informacije, ki jih je predložil vložnik, in ugotovila, da je ta zadovoljivo utemeljil izpolnjevanje zahtev iz člena 26(2) Uredbe (EU) 2015/2283. Zato bi bilo treba v skladu s členom 27(1) Uredbe (EU) 2015/2283 zaščititi znanstvene študije in podatke o bakterijskem testu povratnih mutacij, in vitro mikronukleus testu s človeškimi limfociti, 14-dnevni oralni študiji toksičnosti za ugotavljanje odmerka pri glodavcih, 90-dnevni študiji subkronične oralne toksičnosti pri glodavcih, rezultatih analize sestave in analiznih potrdilih za 23 dodatnih serij novega živila in 20 serij komercialnega izolata sirotkinih beljakovin ter rezultatih analize skupnega števila mikroorganizmov novega živila in njihovih potrdil. V skladu s tem bi bilo treba v obdobju petih let od začetka veljavnosti te uredbe samo vložniku odobriti dajanje beta-laktoglobulina iz kravjega mleka na trg v Uniji.

(12)

Vendar omejevanje odobritve beta-laktoglobulina iz kravjega mleka in sklicevanja na znanstvene študije in podatke, ki jih vključuje vložnikova dokumentacija, na izključno uporabo vložnika poznejšim vložnikom ne preprečuje vložitve vloge za odobritev dajanja na trg istega novega živila, če njihova vloga temelji na zakonito pridobljenih informacijah, ki podpirajo tako odobritev.

(13)

Ker vir novega živila izvira iz kravjega mleka, ki je v Prilogi II k Uredbi (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (11) navedeno kot ena od številnih snovi ali proizvodov, ki povzročajo alergije ali preobčutljivosti, bi bilo treba živila, ki vsebujejo beta-laktoglobulin, ustrezno označiti v skladu z zahtevami iz člena 21 navedene uredbe.

(14)

Ustrezno je, da vključitev beta-laktoglobulina iz kravjega mleka kot novega živila na seznam Unije novih živil vključuje informacije iz člena 9(3) Uredbe (EU) 2015/2283.

(15)

Beta-laktoglobulin iz kravjega mleka bi bilo treba vključiti na seznam Unije novih živil iz Izvedbene uredbe (EU) 2017/2470. Prilogo k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/2470 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(16)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Beta-laktoglobulin (β-laktoglobulin) iz kravjega mleka se odobri za dajanje na trg v Uniji.

Beta-laktoglobulin (β-laktoglobulin) iz kravjega mleka se vključi na seznam Unije novih živil iz Izvedbene uredbe (EU) 2017/2470.

2.   Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/2470 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Samo družbi Arla Foods Ingredients Group P/S (12) se odobri dajanje novega živila iz člena 1 na trg Unije za obdobje petih let od 11. januarja 2023, razen če poznejši vložnik pridobi odobritev za navedeno novo živilo brez sklicevanja na znanstvene podatke, varovane v skladu s členom 3, ali s privolitvijo družbe Arla Foods Ingredients Group P/S.

Člen 3

Znanstveni podatki iz vloge, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 26(2) Uredbe (EU) 2015/2283, se v obdobju petih let od datuma začetka veljavnosti te uredbe brez privolitve družbe Arla Foods Ingredients Group P/S ne uporabijo v korist poznejšega vložnika.

Člen 4

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 21. decembra 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 327, 11.12.2015, str. 1.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/2470 z dne 20. decembra 2017 o oblikovanju seznama Unije novih živil v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta o novih živilih (UL L 351, 30.12.2017, str. 72).

(3)  Uredba (EU) št. 609/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o živilih, namenjenih dojenčkom in majhnim otrokom, živilih za posebne zdravstvene namene in popolnih prehranskih nadomestkih za nadzor nad telesno težo ter razveljavitvi Direktive Sveta 92/52/EGS, direktiv Komisije 96/8/ES, 1999/21/ES, 2006/125/ES in 2006/141/ES, Direktive 2009/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter uredb Komisije (ES) št. 41/2009 in (ES) št. 953/2009 (UL L 181, 29.6.2013, str. 35).

(4)  Arla Foods Ingredients Group P/S (2019a, neobjavljeno).

(5)  Arla Foods Ingredients Group P/S (2019b, neobjavljeno).

(6)  Arla Foods Ingredients Group P/S (2019c, neobjavljeno).

(7)  Arla Foods Ingredients Group P/S (2019d, neobjavljeno).

(8)  Arla Foods Ingredients Group P/S (2021 in 2022, neobjavljeno).

(9)  Arla Foods Ingredients Group P/S (2022, neobjavljeno).

(10)  EFSA Journal 2022;20(4):7204.

(11)  Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (UL L 304, 22.11.2011, str. 18).

(12)  Naslov: Sønderhøj 10–12, 8260 Viby J, Danska.


PRILOGA

Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/2470 se spremeni:

(1)

v tabeli 1 (Odobrena nova živila) se vstavi naslednji vnos:

Odobreno novo živilo

Pogoji za uporabo novih živil

Dodatne posebne zahteve za označevanje

Druge zahteve

Varstvo podatkov

Beta-laktoglobulin (β-laktoglobulin) iz kravjega mleka

Določena kategorija živil

Najvišje dovoljene ravni (g NF/100 ml)

Poimenovanje novega živila pri označevanju živil, ki ga vsebujejo, je ‚beta-laktoglobulin iz kravjega mleka‘ ali ‚β-laktoglobulin iz kravjega mleka‘.

 

Odobreno dne 11. januarja 2023. Ta vključitev temelji na pravno zaščitenih znanstvenih dokazih in znanstvenih podatkih, varovanih v skladu s členom 26 Uredbe (EU) 2015/2283.

Vložnik: Arla Foods Ingredients Group P/S, Sønderhøj 10–12, 8260 Viby J, Danska. V obdobju varstva podatkov je dajanje novega živila beta-laktoglobulina (β-laktoglobulina) na trg v Uniji odobreno le družbi Arla Foods Ingredients Group P/S, razen če poznejši vložnik pridobi odobritev za novo živilo brez sklicevanja na pravno zaščitene znanstvene dokaze ali znanstvene podatke, varovane v skladu s členom 26 Uredbe (EU) 2015/2283, ali s privolitvijo družbe Arla Foods Ingredients Group P/S.

Končni datum obdobja varstva podatkov: 11. januar 2028.“

brezalkoholne pijače, ki se tržijo v zvezi s telesno vadbo

25

sirotka v prahu (pripravljena)

8

pijače na osnovi mleka in podobni izdelki

12

živila za posebne zdravstvene namene, kot so opredeljena v Uredbi (EU) št. 609/2013, namenjena splošni populaciji, starejši od 3 let, razen nosečnic in doječih mater

v skladu s posebnimi prehranskimi zahtevami oseb, ki so jim proizvodi namenjeni

(2)

v tabeli 2 (Specifikacije) se po abecednem vrstnem redu vstavi naslednji vnos:

Odobreno novo živilo

Specifikacija

Beta-laktoglobulin (β-laktoglobulin) iz kravjega mleka

Opis:

Beljakovine beta-laktoglobulina (β-laktoglobulina) so bel do smetanov prah, pridobljen iz kravje sirotke z vrsto korakov, ki vključujejo filtriranje, koncentracijo, kristalizacijo, ponovno raztapljanje (v vodi), uravnavanje pH na kisli ali nevtralni pH, ponovno koncentracijo in sušenje.

število CAS: 9045-23-2

molekulska masa: 36,7 kDa (dimer); 18,3 kDa (monomer)

Značilnosti/sestava:

pH (10-odstotna raztopina): 3,5–8,0

beljakovine (N × 6,38) (%): ≥ 86,0

beta-laktoglobulin (% beljakovin): ≥ 90,0

laktoza (%): ≤ 1,0

maščobe (%): ≤ 1,0

pepel (%): ≤ 5,0

vlaga (%): ≤ 5,5

Težke kovine:

kadmij (mg/kg): < 0,2

svinec (mg/kg): < 0,1

živo srebro (mg/kg): < 0,01

Onesnaževala:

aflatoksin M1 (μg/kg): < 0,01

Mikrobiološka merila:

skupno število mikroorganizmov na ploščah: ≤ 5 000 CFU/g

skupno število kvasovk/plesni: ≤ 10 CFU/g

enterobakterije: ≤ 10 CFU/g

Salmonella spp.: v 25 g je ni

Bacillus cereus: < 100 CFU/g

Listeria monocytogenes: v 25 g je ni

Staphylococcus aureus: < 10 CFU/g

sulfit reducirajoči klostridiji: < 10 CFU/g

CFU: kolonijske enote; kDa: kilodaltoni“


22.12.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 328/91


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/2535

z dne 21. decembra 2022

o odobritvi dajanja na trg z zamrzovanjem sušenih micelijev Antrodia camphorata v praškasti obliki kot novega živila ter o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2017/2470

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o novih živilih, spremembi Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Komisije (ES) št. 1852/2001 (1) in zlasti člena 12(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) 2015/2283 določa, da se na trg Unije lahko dajo le odobrena nova živila, vključena na seznam Unije novih živil.

(2)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/2470 (2) v skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2015/2283 vzpostavlja seznam Unije novih živil.

(3)

Družba Golden Biotechnology Corp (v nadaljnjem besedilu: vložnik) je 5. novembra 2018 pri Komisiji v skladu s členom 10(1) Uredbe (EU) 2015/2283 vložila vlogo za dajanje z zamrzovanjem sušenih micelijev Antrodia camphorata v praškasti obliki na trg Unije kot novega živila. Vložnik je zahteval, da se z zamrzovanjem sušeni miceliji Antrodia camphorata v praškasti obliki uporabljajo v prehranskih dopolnilih, kot so opredeljena v Direktivi 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3), v največjem dovoljenem odmerku 990 mg na dan za splošno populacijo.

(4)

Komisija je 12. maja 2020 Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) zaprosila za oceno z zamrzovanjem sušenih micelijev Antrodia camphorata v praškasti obliki kot novega živila.

(5)

Agencija je 18. maja 2022 v skladu s členom 11 Uredbe (EU) 2015/2283 sprejela znanstveno mnenje o varnosti z zamrzovanjem sušenih micelijev Antrodia camphorata kot novega živila v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283 (4).

(6)

Agencija je v svojem znanstvenem mnenju ugotovila, da so z zamrzovanjem sušeni miceliji Antrodia camphorata varni za odrasle in mladostnike, starejše od 14 let, kadar se dodajajo prehranskim dopolnilom v največjem dovoljenem odmerku 990 mg/dan. Vendar ni ugotovila varnosti novega živila v prehranskih dopolnilih, namenjenih posameznikom, mlajšim od 14 let, pri najvišji ravni vnosa 990 mg/dan, kot jo je predlagal vložnik, ker bi vnos presegel varno raven (16,5 mg/kg telesne teže na dan), ki jo je določila Agencija. Zato je v mnenju Agencije dovolj dokazov za ugotovitev, da z zamrzovanjem sušeni miceliji Antrodia camphorata, kadar se uporabljajo v največjem dovoljenem odmerku 990 mg/dan v prehranskih dopolnilih, namenjenih posameznikom, starim 14 let ali več, izpolnjujejo pogoje za dajanje na trg v skladu s členom 12(1) Uredbe (EU) 2015/2283.

(7)

Agencija v svojem znanstvenem mnenju meni, da kljub temu, da ni na voljo dokazov o tveganju za alergenost, določenega tveganja ni mogoče izključiti glede na vsebnost beljakovin v novem živilu. V raziskavi literature, ki jo je opravil vložnik, ni bil ugotovljen noben objavljen dokaz o alergenem potencialu Antrodia camphorata, manjkajo pa tudi druge informacije ali podatki, ki so običajno potrebni za potrditev ali izključitev morebitnega tveganja za alergenost. Vendar Komisija meni, da se trenutno potencial micelijev Antrodia camphorata v prahu za povzročanje alergenosti verjetno ne bo pokazal v resničnem življenju, zato v zvezi s tem na seznam Unije novih živil ne bi smeli vključiti nobene posebne zahteve glede označevanja.

(8)

Za prehranska dopolnila, ki vsebujejo z zamrzovanjem sušene micelije Antrodia camphorata v praškasti obliki, bi bilo treba določiti jasno poimenovanje novega živila in zahtevo za označevanje za zagotovitev, da navedena prehranska dopolnila ne zaužijejo otroci in mladostniki, mlajši od 14 let.

(9)

Zato je ustrezno, da vključitev z zamrzovanjem sušenih micelijev Antrodia camphorata v praškasti obliki kot novega živila na seznam Unije novih živil vključuje informacije iz člena 9 Uredbe (EU) 2015/2283.

(10)

Z zamrzovanjem sušene micelije Antrodia camphorata v praškasti obliki bi bilo treba vključiti na seznam Unije novih živil iz Izvedbene uredbe (EU) 2017/2470. Prilogo k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/2470 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(11)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Z zamrzovanjem sušeni miceliji Antrodia camphorata v praškasti obliki se odobrijo za dajanje na trg v Uniji.

Z zamrzovanjem sušeni miceliji Antrodia camphorata v praškasti obliki se vključijo na seznam Unije novih živil iz Izvedbene uredbe (EU) 2017/2470.

2.   Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/2470 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 21. decembra 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 327, 11.12.2015, str. 1.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/2470 z dne 20. decembra 2017 o oblikovanju seznama Unije novih živil v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta o novih živilih (UL L 351, 30.12.2017, str. 72).

(3)  Direktiva 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. junija 2002 o približevanju zakonodaj držav članic o prehranskih dopolnilih (UL L 183, 12.7.2002, str. 51).

(4)  EFSA Journal 2022; 20(6):7380.


PRILOGA

Priloga k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/2470 se spremeni:

(1)

v tabeli 1 (Odobrena nova živila) se vstavi naslednji vnos:

Odobreno novo živilo

Pogoji za uporabo novih živil

Dodatne posebne zahteve za označevanje

Druge zahteve

Miceliji Antrodia camphorata v prahu

Določena kategorija živil

Najvišje dovoljene ravni

1.

Poimenovanje novega živila pri označevanju prehranskih dopolnil, ki ga vsebujejo, je ‚miceliji Antrodia camphorata v prahu‘.

2.

Označevanje prehranskih dopolnil, ki vsebujejo micelije Antrodia camphorata v prahu, vključuje izjavo, da tega prehranskega dopolnila ne smejo uživati dojenčki, otroci in mladostniki, mlajši od 14 let.“

 

prehranska dopolnila, kot so opredeljena v Direktivi 2002/46/ES, razen dojenčkov, otrok in mladostnikov, mlajših od 14 let

990 mg/dan

(2)

v tabeli 2 (Specifikacije) se vstavi naslednji vnos:

Odobreno novo živilo

Specifikacija

Miceliji Antrodia camphorata v prahu

Opis/opredelitev:

Novo živilo so z zamrzovanjem sušeni miceliji gliv Antrodia camphorata (sev BCRC 39106), ki so bile pridelane z gojenjem na trdni podlagi. Z zamrzovanjem sušeni miceliji se nato zmeljejo v prah. Antrodia camphorata je sopomenka Taiwanofungus camphoratus (družina: Fomitopsidaceae).

Značilnosti/sestava:

izguba pri sušenju (vlaga): < 10 %

ogljikovi hidrati: ≤ 80 g/100 g

beljakovine: ≤ 20 g/100 g

pepel: ≤ 6 g/100 g

maščobe: ≤ 6 g/100 g

triterpenoidi skupaj: 1,0–10,0 g/100 g

antrokvinonol: 1,0–20,0 mg/g

Težke kovine:

arzen: < 0,5 mg/kg

Mikrobiološka merila:

skupno število aerobnih mikroorganizmov: ≤ 103 * CFU/g

skupno število kvasovk in plesni: ≤ 100 CFU/g

Escherichia coli: ni zaznana v 10 g

Salmonella spp.: ni zaznana v 25 g

Staphylococcus aureus: ni zaznana v 10 g

* CFU: kolonijske enote.“


SKLEPI

22.12.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 328/94


SKLEP SVETA (EU) 2022/2536

z dne 12. decembra 2022

o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o uporabi nekaterih določb Sklepa Sveta 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu, Sklepa Sveta 2008/616/PNZ o izvajanju Sklepa 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu, in Priloge k Sklepu 2008/616/PNZ ter Okvirnega sklepa Sveta 2009/905/PNZ o akreditaciji izvajalcev forenzičnih dejavnosti, ki opravljajo laboratorijske dejavnosti

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti točke (d) drugega pododstavka člena 82(1) in točke (a) člena 87(2) v povezavi s točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s Sklepom Sveta (EU) 2019/1187 (2) je bil 27. junija 2019 podpisan Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o uporabi nekaterih določb Sklepa Sveta 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu, Sklepa Sveta 2008/616/PNZ o izvajanju Sklepa 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu, in Priloge k Sklepu 2008/616/PNZ ter Okvirnega sklepa Sveta 2009/905/PNZ o akreditaciji izvajalcev forenzičnih dejavnosti, ki opravljajo laboratorijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), s pridržkom njegove poznejše sklenitve.

(2)

Izboljšanja izmenjave informacij na področju kazenskega pregona za ohranjanje varnosti v Uniji zaradi narave mednarodnega kriminala, ki ni omejen na meje Unije, države članice ne morejo zadovoljivo doseči same. Možnost, da imajo vse države članice in Švicarska konfederacija vzajemni dostop do nacionalnih zbirk podatkov o preiskavah DNK, sistemov daktiloskopske identifikacije in podatkov iz registrov vozil, je bistvenega pomena za spodbujanje čezmejnega sodelovanja na področju kazenskega pregona.

(3)

V skladu s členom 8(3) Sporazuma se člen 5(1) in (2) Sporazuma začasno uporablja od datuma podpisa Sporazuma.

(4)

Sklep Sveta 2008/615/PNZ (3), Sklep Sveta 2008/616/PNZ (4) in Priloga k Sklepu 2008/616/PNZ ter Okvirni sklep Sveta 2009/905/PNZ (5) so za Irsko zavezujoči, zato Irska sodeluje pri sprejetju in uporabi tega sklepa.

(5)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(6)

Sporazum bi bilo treba odobriti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o uporabi nekaterih določb Sklepa Sveta 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu, Sklepa Sveta 2008/616/PNZ o izvajanju Sklepa 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu, in Priloge k Sklepu 2008/616/PNZ ter Okvirnega sklepa Sveta 2009/905/PNZ o akreditaciji izvajalcev forenzičnih dejavnosti, ki opravljajo laboratorijske dejavnosti, se odobri v imenu Unije (6).

Člen 2

Predsednik Sveta v imenu Unije poda uradno obvestilo iz člena 8(1) Sporazuma (7).

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 12. decembra 2022

Za Svet

predsednik

Z. NEKULA


(1)  Odobritev z dne 17. decembra 2019 (še ni objavljena v Uradnem listu).

(2)  Sklep Sveta (EU) 2019/1187 z dne 6. junija 2019 o podpisu, v imenu Evropske unije, in začasni uporabi nekaterih določb Sporazuma med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o uporabi nekaterih določb Sklepa Sveta 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu, Sklepa Sveta 2008/616/PNZ o izvajanju Sklepa 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu, in Priloge k Sklepu 2008/616/PNZ ter Okvirnega sklepa Sveta 2009/905/PNZ o akreditaciji izvajalcev forenzičnih dejavnosti, ki opravljajo laboratorijske dejavnosti (UL L 187, 12.7.2019, str. 1).

(3)  Sklep Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (UL L 210, 6.8.2008, str. 1).

(4)  Sklep Sveta 2008/616/PNZ z dne 23. junija 2008 o izvajanju Sklepa 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (UL L 210, 6.8.2008, str. 12).

(5)  Okvirni sklep Sveta 2009/905/PNZ z dne 30. novembra 2009 o akreditaciji izvajalcev forenzičnih dejavnosti, ki opravljajo laboratorijske dejavnosti (UL L 322, 9.12.2009, str. 14).

(6)  Besedilo Sporazuma je bilo objavljeno v UL L 187, 12.7.2019, str. 3, skupaj s sklepom o podpisu.

(7)  Generalni sekretariat Sveta bo v Uradnem listu Evropske unije objavil datum začetka veljavnosti Sporazuma.


22.12.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 328/96


SKLEP SVETA (EU) 2022/2537

z dne 12. decembra 2022

o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Kneževino Lihtenštajn o uporabi nekaterih določb Sklepa Sveta 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu, Sklepa Sveta 2008/616/PNZ o izvajanju Sklepa 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu, in Priloge k Sklepu 2008/616/PNZ ter Okvirnega sklepa Sveta 2009/905/PNZ o akreditaciji izvajalcev forenzičnih dejavnosti, ki opravljajo laboratorijske dejavnosti

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti točke (d) drugega pododstavka člena 82(1) in točke (a) člena 87(2) v povezavi s točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s Sklepom Sveta (EU) 2019/1172 (2) je bil 27. junija 2019 podpisan Sporazum med Evropsko unijo in Kneževino Lihtenštajn o uporabi nekaterih določb Sklepa Sveta 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu, Sklepa Sveta 2008/616/PNZ o izvajanju Sklepa 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu, in Priloge k Sklepu 2008/616/PNZ ter Okvirnega sklepa Sveta 2009/905/PNZ o akreditaciji izvajalcev forenzičnih dejavnosti, ki opravljajo laboratorijske dejavnosti, s pridržkom njegove poznejše sklenitve.

(2)

Izboljšanja izmenjave informacij na področju kazenskega pregona za ohranjanje varnosti v Uniji zaradi narave mednarodnega kriminala, ki ni omejen na meje Unije, države članice ne morejo zadovoljivo doseči same. Možnost, da imajo vse države članice in Kneževina Lihtenštajn vzajemni dostop do nacionalnih zbirk podatkov o preiskavah DNK, sistemov daktiloskopske identifikacije in podatkov iz registrov vozil, je bistvenega pomena za spodbujanje čezmejnega sodelovanja na področju kazenskega pregona.

(3)

V skladu s členom 8(3) Sporazuma se člen 5(1) in (2) Sporazuma začasno uporablja od datuma podpisa Sporazuma.

(4)

Sklep Sveta 2008/615/PNZ (3), Sklep Sveta 2008/616/PNZ (4) in Priloga k Sklepu 2008/616/PNZ ter Okvirni sklep Sveta 2009/905/PNZ (5) so za Irsko zavezujoči, zato Irska sodeluje pri sprejetju in uporabi tega sklepa.

(5)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja

(6)

Sporazum bi bilo treba odobriti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sporazum med Evropsko unijo in Kneževino Lihtenštajn o uporabi nekaterih določb Sklepa Sveta 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu, Sklepa Sveta 2008/616/PNZ o izvajanju Sklepa 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu, in Priloge k Sklepu 2008/616/PNZ ter Okvirnega sklepa Sveta 2009/905/PNZ o akreditaciji izvajalcev forenzičnih dejavnosti, ki opravljajo laboratorijske dejavnosti, se odobri v imenu Unije (6).

Člen 2

Predsednik Sveta v imenu Unije poda uradno obvestilo iz člena 8(1) Sporazuma (7).

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 12. decembra 2022

Za Svet

predsednik

Z. NEKULA


(1)  Odobritev z dne 17. decembra 2019 (še ni objavljena v Uradnem listu).

(2)  Sklep Sveta (EU) 2019/1172 z dne 6. junija 2019 o podpisu, v imenu Evropske unije, in začasni uporabi nekaterih določb Sporazuma med Evropsko unijo in Kneževino Lihtenštajn o uporabi nekaterih določb Sklepa Sveta 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu, Sklepa Sveta 2008/616/PNZ o izvajanju Sklepa 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu, in Priloge k Sklepu 2008/616/PNZ ter Okvirnega sklepa Sveta 2009/905/PNZ o akreditaciji izvajalcev forenzičnih dejavnosti, ki opravljajo laboratorijske dejavnosti (UL L 184, 10.7.2019, str. 1).

(3)  Sklep Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (UL L 210, 6.8.2008, str. 1).

(4)  Sklep Sveta 2008/616/PNZ z dne 23. junija 2008 o izvajanju Sklepa 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (UL L 210, 6.8.2008, str. 12).

(5)  Okvirni sklep Sveta 2009/905/PNZ z dne 30. novembra 2009 o akreditaciji izvajalcev forenzičnih dejavnosti, ki opravljajo laboratorijske dejavnosti (UL L 322, 9.12.2009, str. 14).

(6)  Besedilo Sporazuma je bilo objavljeno v UL L 184, 10.7.2019, str. 3, skupaj s sklepom o podpisu.

(7)  Generalni sekretariat Sveta bo v Uradnem listu Evropske unije objavil datum začetka veljavnosti Sporazuma.


22.12.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 328/98


SKLEP POLITIČNEGA IN VARNOSTNEGA ODBORA (SZVP) 2022/2538

z dne 13. decembra 2022

o imenovanju vodje misije Evropske unije za krepitev zmogljivosti v Somaliji (EUCAP Somalia) (EUCAP Somalia/1/2022)

POLITIČNI IN VARNOSTNI ODBOR JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti tretjega odstavka člena 38 Pogodbe,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2012/389/SZVP z dne 16. julija 2012 o misiji Evropske unije za krepitev zmogljivosti v Somaliji (EUCAP Somalia) (1) in zlasti člena 9(1) Sklepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Politični in varnostni odbor (PVO) je na podlagi člena 9(1) Sklepa 2012/389/SZVP pooblaščen, da v skladu s tretjim odstavkom člena 38 Pogodbe sprejme ustrezne odločitve za izvajanje političnega nadzora in strateškega vodenja misije Evropske unije za krepitev zmogljivosti v Somaliji (EUCAP Somalija), vključno z odločitvijo o imenovanju vodje misije.

(2)

PVO je 7. decembra 2021 sprejel Sklep (SZVP) 2021/2210 (2) o podaljšanju mandata Christopherja REYNOLDSA kot vodje misije EUCAP Somalia za obdobje od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2022.

(3)

Svet je 12. decembra 2022 sprejel Sklep (SZVP) 2022/2445 (3) o podaljšanju mandata EUCAP Somalia do 31. decembra 2024.

(4)

Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko je 17. novembra 2022 predlagal, da se za vodjo misije EUCAP Somalia za obdobje od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023 imenuje Kauko AALTOMAA –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Kauko AALTOMAA se imenuje za vodjo misije Evropske unije za krepitev zmogljivosti v Somaliji (EUCAP Somalia) za obdobje od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

Uporablja se od 1. januarja 2023.

V Bruslju, 13. decembra 2022

Za Politični in varnostni odbor

predsednica

D. PRONK


(1)  UL L 187, 17.7.2012, str. 40.

(2)  Sklep Političnega in varnostnega odbora (SZVP) 2021/2210 z dne 7. decembra 2021 o podaljšanju mandata vodje misije Evropske unije za krepitev zmogljivosti v Somaliji (EUCAP Somalia) (EUCAP Somalia/1/2021) (UL L 447, 14.12.2021, str. 3).

(3)  Sklep Sveta (SZVP) 2022/2445 z dne 12. decembra 2022 o spremembi Sklepa 2012/389/SZVP o misiji Evropske unije za krepitev zmogljivosti v Somaliji (EUCAP Somalia) (UL L 319, 13.12.2022, str. 91).


22.12.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 328/99


SKLEP POLITIČNEGA IN VARNOSTNEGA ODBORA (SZVP) 2022/2539

z dne 13. decembra 2022

o imenovanju poveljnika sil EU za vojaško operacijo Evropske unije v Bosni in Hercegovini ter razveljavitvi Sklepa (SZVP) 2022/59 (BiH/34/2022)

POLITIČNI IN VARNOSTNI ODBOR JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 38 Pogodbe,

ob upoštevanju Skupnega ukrepa Sveta 2004/570/SZVP z dne 12. julija 2004 o vojaški operaciji Evropske unije v Bosni in Hercegovini (1) in zlasti člena 6(1) Skupnega ukrepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je s členom 6(1) Skupnega ukrepa 2004/570/SZVP pooblastil Politični in varnostni odbor (PVO) za sprejemanje ustreznih sklepove o imenovanju poveljnika sil EU za vojaško operacijo Evropske unije v Bosni in Hercegovini (operacija ALTHEA) (v nadaljnjem besedilu: poveljnik sil EU).

(2)

PVO je 10. januarja 2022 sprejel Sklep (SZVP) 2022/59 (2), s katerim je za poveljnika sil EU imenoval generalmajorja Antona WESSELYJA.

(3)

Avstrijski vojaški organi so 13. oktobra 2022 priporočili, da se za poveljnika sil EU imenuje generalmajor Helmut HABERMAYER, ki bo z 20. januarjem 2023 nasledil generalmajorja Antona WESSELYJA.

(4)

Poveljnik operacije ALTHEA je priporočilo avstrijskih vojaških organov podprl.

(5)

Vojaški odbor EU se je 24. novembra 2022 s priporočilom avstrijskih vojaških organov strinjal.

(6)

Sklep (SZVP) 2022/59 bi bilo zato treba razveljaviti.

(7)

Evropski svet je na zasedanju v Københavnu 12. in 13. decembra 2002 sprejel izjavo, v skladu s katero se ureditev „Berlin Plus“ uporablja in izvaja le za tiste države članice Unije, ki so članice Nata ali v programu Partnerstvo za mir in so posledično sklenile dvostranske sporazume o varnosti z Natom –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Generalmajor Helmut HABERMAYER se z 20. januarjem 2023 imenuje za poveljnika sil EU za vojaško operacijo Evropske unije v Bosni in Hercegovini (operacija ALTHEA).

Člen 2

Sklep (SZVP) 2022/59 se razveljavi.

Člen 3

Ta sklep začne veljati 20. januarja 2023.

V Bruslju, 13. decembra 2022

Za Politični in varnostni odbor

predsednica

D. PRONK


(1)  UL L 252, 28.7.2004, str. 10.

(2)  Sklep Političnega in varnostnega odbora (SZVP) 2022/59 z dne 10. januarja 2022 o imenovanju poveljnika sil EU za vojaško operacijo Evropske unije v Bosni in Hercegovini ter razveljavitvi Sklepa (SZVP) 2021/5 (BiH/32/2022) (UL L 10, 17.1.2022, str. 77).


22.12.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 328/101


SKLEP SVETA (EU) 2022/2540

z dne 19. decembra 2022

o imenovanju člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora na predlog Kraljevine Belgije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 302 Pogodbe,

ob upoštevanju Sklepa Sveta (EU) 2019/853 z dne 21. maja 2019 o določitvi sestave Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju predloga belgijske vlade,

po posvetovanju z Evropsko komisijo,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Na podlagi člena 300(2) Pogodbe Ekonomsko-socialni odbor sestavljajo predstavniki organizacij delodajalcev, delojemalcev in drugi predstavniki civilne družbe, predvsem s socialno-ekonomskega, civilnega, poklicnega in kulturnega področja.

(2)

Svet je 2. oktobra 2020 sprejel Sklep (EU) 2020/1392 (2) o imenovanju članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za obdobje od 21. septembra 2020 do 20. septembra 2025.

(3)

Zaradi odstopa Dominiqua MICHELA se je sprostilo mesto člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora.

(4)

Belgijska vlada je za člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za preostanek mandata, ki se izteče 20. septembra 2025, predlagala Olivierja JORISA, Executive Manager du Centre de compétence Europe et International de la Fédération des Entreprises de Belgique (FEB) (izvršni direktor, oddelek za evropske in mednarodne zadeve, Zveza belgijskih podjetij) –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Za preostanek mandata, ki se izteče 20. septembra 2025, se za člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora imenuje Olivier JORIS, Executive Manager du Centre de compétence Europe et International de la Fédération des Entreprises de Belgique (FEB) (izvršni direktor, oddelek za evropske in mednarodne zadeve, Zveza belgijskih podjetij).

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 19. decembra 2022

Za Svet

predsednik

J. SÍKELA


(1)  UL L 139, 27.5.2019, str. 15.

(2)  Sklep Sveta (EU) 2020/1392 z dne 2. oktobra 2020 o imenovanju članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za obdobje od 21. septembra 2020 do 20. septembra 2025 ter razveljavitvi in nadomestitvi Sklepa Sveta o imenovanju članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za obdobje od 21. septembra 2020 do 20. septembra 2025, sprejetega 18. septembra 2020 (UL L 322, 5.10.2020, str. 1).


22.12.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 328/103


SKLEP SVETA (EU) 2022/2541

z dne 19. decembra 2022

o imenovanju člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora na predlog Zvezne republike Nemčije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 302 Pogodbe,

ob upoštevanju Sklepa Sveta (EU) 2019/853 z dne 21. maja 2019 o določitvi sestave Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju predloga nemške vlade,

po posvetovanju z Evropsko komisijo,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Na podlagi člena 300(2) Pogodbe Ekonomsko-socialni odbor sestavljajo predstavniki organizacij delodajalcev, delojemalcev in drugi predstavniki civilne družbe, predvsem s socialno-ekonomskega, civilnega, poklicnega in kulturnega področja.

(2)

Svet je 2. oktobra 2020 sprejel Sklep (EU) 2020/1392 (2) o imenovanju članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za obdobje od 21. septembra 2020 do 20. septembra 2025.

(3)

Zaradi odstopa Gabriele MÜLLER-LIST se je sprostilo mesto člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora.

(4)

Nemška vlada je za člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za preostanek mandata, ki se izteče 20. septembra 2025, predlagala Andreasa KRUSEJA, Mitglied im Vorstand der Bundesarbeitsgemeinschaft der Seniorenorganisation e.V. (BAGSO) (član upravnega odbora nemškega zveznega združenja organizacij starejših državljanov) –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Za preostanek mandata, ki se izteče 20. septembra 2025, se za člana Evropskega ekonomsko-socialnega odbora imenuje Andreas KRUSE, Mitglied im Vorstand der Bundesarbeitsgemeinschaft der Seniorenorganisation e.V. (BAGSO) (član upravnega odbora nemškega zveznega združenja organizacij starejših državljanov).

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 19. decembra 2022

Za Svet

predsednik

J. SÍKELA


(1)  UL L 139, 27.5.2019, str. 15.

(2)  Sklep Sveta (EU) 2020/1392 z dne 2. oktobra 2020 o imenovanju članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za obdobje od 21. septembra 2020 do 20. septembra 2025 ter razveljavitvi in nadomestitvi Sklepa Sveta o imenovanju članov Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za obdobje od 21. septembra 2020 do 20. septembra 2025, sprejetega 18. septembra 2020 (UL L 322, 5.10.2020, str. 1).


22.12.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 328/105


IZVEDBENI SKLEP SVETA (EU) 2022/2542

z dne 19. decembra 2022

o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2018/1904 o dovoljenju Nizozemski, da uvede posebni ukrep, ki odstopa od člena 285 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (1) in zlasti člena 395(1) Direktive,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Izvedbenim sklepom Sveta (EU) 2018/1904 (2) je Nizozemska dobila dovoljenje, da uvede poseben ukrep, ki odstopa od člena 285 Direktive 2006/112/ES, da lahko davčne zavezance, katerih letni promet ne presega 25 000 EUR, oprosti plačila DDV (v nadaljnjem besedilu: posebni ukrep).

(2)

Izvedbeni sklep (EU) 2018/1904 naj bi prenehal veljati 31. decembra 2022. Nizozemska je z dopisom z dne 23. avgusta 2022 zaprosila za dovoljenje, da še naprej uporablja posebni ukrep, za nadaljnje obdobje do 31. decembra 2024, tj. datuma, do katerega morajo države članice prenesti Direktivo Sveta (EU) 2020/285 (3). Navedena direktiva določa, bodo lahko države članice od 1. januarja 2025 dobave blaga in storitev, ki jih opravijo davčni zavezanci, katerih letni promet v državi članici ne presega 85 000 EUR ali protivrednosti v nacionalni valuti, oprostile plačila DDV.

(3)

Komisija je na podlagi člena 395(2), drugi pododstavek, Direktive 2006/112/ES prošnjo Nizozemske z dopisom z dne 25. avgusta 2022 posredovala drugim državam članicam razen Španiji. Slednji je navedeno prošnjo posredovala z dopisom z dne 26. avgusta. Komisija je z dopisom z dne 29. avgusta 2022 Nizozemsko uradno obvestila, da ima na voljo vse informacije, potrebne za presojo prošnje.

(4)

Posebni ukrep je v skladu z Direktivo 2006/112/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2020/285, katere namen je zmanjšati breme izpolnjevanja zahtev za mala podjetja in preprečiti izkrivljanje konkurence na notranjem trgu.

(5)

Posebni ukrep bo za davčne zavezance ostal neobvezen, saj se lahko še vedno odločijo za splošno ureditev DDV na podlagi člena 290 Direktive 2006/112/ES.

(6)

Glede na informacije, ki jih je predložila Nizozemska, bo imel posebni ukrep le zanemarljiv učinek na skupni znesek davčnih prihodkov, pobranih na ravni končne potrošnje.

(7)

Po začetku veljavnosti Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2021/769 (4) Nizozemska od proračunskega leta 2022 naprej ne bo izračunavala nadomestil v zvezi s poročilom o osnovi za lastna sredstva iz naslova DDV.

(8)

Glede na to, da ima posebni ukrep pozitiven učinek na poenostavitev obveznosti v zvezi z DDV, saj zmanjšuje upravno breme in stroške upoštevanja predpisov za mala podjetja in davčne organe, ter glede na odsotnost vsakršnega večjega vpliva na skupne prihodke iz DDV bi bilo treba Nizozemski dovoliti, da še naprej uporablja posebni iz Izvedbenega sklepa (EU) 2018/1904.

(9)

Uporaba posebnega ukrepa bi morala biti časovno omejena. Rok bi moral zadostovati za to, da se Komisiji omogoči izvedba ocene učinkovitosti in ustreznosti trenutnega praga. Poleg tega morajo države članice na podlagi člena 3(1) Direktive (EU) 2020/285 do 31. decembra 2024 sprejeti in objaviti zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členom 1 navedene direktive, in jih uporabljati od 1. januarja 2025. Zato bi bilo primerno Nizozemski dovoliti, da posebni ukrep uporablja do 31. decembra 2024.

(10)

Izvedbeni sklep (EU) 2018/1904 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Člen 2 Izvedbenega sklepa (EU) 2018/1904 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 2

Ta sklep se uporablja od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2024.“.

Člen 2

Ta sklep začne učinkovati z dnem uradne obvestitve.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na Kraljevino Nizozemsko.

V Bruslju, 19. decembra 2022

Za Svet

predsednik

J. SÍKELA


(1)  UL L 347, 11.12.2006, str. 1.

(2)  Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2018/1904 z dne 4. decembra 2018 o dovoljenju Nizozemski, da uvede posebni ukrep, ki odstopa od člena 285 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 310, 6.12.2018, str. 25).

(3)  Direktiva Sveta (EU) 2020/285 z dne 18. februarja 2020 o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede posebne ureditve za mala podjetja in Uredbe (EU) št. 904/2010 glede upravnega sodelovanja in izmenjave informacij za namene spremljanja pravilne uporabe posebne ureditve za mala podjetja (UL L 62, 2.3.2020, str. 13).

(4)  Uredba Sveta (EU, Euratom) 2021/769 z dne 30. aprila 2021 o spremembi Uredbe (EGS, Euratom) št. 1553/89 o dokončni enotni ureditvi zbiranja lastnih sredstev, pridobljenih iz davka na dodano vrednost (UL L 165, 11.5.2021, str. 9).


22.12.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 328/107


IZVEDBENI SKLEP SVETA (SZVP) 2022/2543

z dne 21. decembra 2022

o izvajanju Sklepa (SZVP) 2015/1333 o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Libiji

Svet Evropske unije je –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 31(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2015/1333 z dne 31. julija 2015 o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Libiji in razveljavitvi Sklepa 2011/137/SZVP (1) ter zlasti člena 12(2) Sklepa,

ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 31. julija 2015 sprejel Sklep (SZVP) 2015/1333.

(2)

Na podlagi sodbe Splošnega sodišča v zadevi T-627/20 (2) bi bilo treba črtati vnos za en subjekt, uvrščen na seznam.

(3)

Sklep (SZVP) 2015/1333 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Priloga IV k Sklepu (SZVP) 2015/1333 se spremeni v skladu s Prilogo k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 21. decembra 2022

Za Svet

predsednik

M. BEK


(1)  UL L 206, 1.8.2015, str. 34.

(2)  Sodba Splošnega sodišča z dne 28. septembra 2022, Libyan African Investment Company (Laico) proti Svetu T-627/20.


PRILOGA

V Prilogi IV k Sklepu (SZVP) 2015/1333 (Seznam oseb in subjektov iz člena 9(2), del B (Subjekti)) se črta naslednji vnos:

„1.

Libyan Arab African Investment Company – LAAICO (a.k.a. LAICO)“.


22.12.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 328/109


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU, Euratom) 2022/2544

z dne 19. decembra 2022

o določitvi ureditev za upravljanje in izvajanje operacij EU za najemanje posojil in upravljanje dolga v okviru diverzificirane strategije financiranja in s tem povezane operacije dajanja posojil

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (1) in zlasti člena 220a Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Uredbo (EU, Euratom) 2022/2434 Evropskega parlamenta in Sveta (2) je bila spremenjena Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), in sicer z določitvijo diverzificirane strategije financiranja kot enotne metode financiranja za izvajanje operacij najemanja posojil in upravljanja dolga s strani Komisije. Člen 220a finančne uredbe se uporablja za programe finančne pomoči, za katere temeljni akti začnejo veljati 9. novembra 2022 ali pozneje. Diverzificirana strategija financiranja se ne uporablja za obstoječe programe, v okviru katerih bi bilo treba operacije najemanja in dajanja posojil še naprej izvajati po tradicionalni vzajemni (back-to-back) metodi v skladu s členom 220 finančne uredbe. Vzajemna metoda se lahko izjemoma uporablja tudi za nove programe finančne pomoči, poleg tega pa se uporablja za vse programe Euratoma.

(2)

V skladu s členom 220a finančne uredbe Komisija določi potrebne ureditve za izvajanje diverzificirane strategije financiranja. Te ureditve bi morale vključevati okvir upravljanja, postopke obvladovanja tveganja in metodologijo razporejanja stroškov, ki bi morala zagotoviti, da vse stroške, ki jih ima Unija in se nanašajo na finančno pomoč, krije država upravičenka. Zato je treba določiti ureditve, ki se uporabljajo za operacije najemanja posojil in upravljanja dolga, ki jih izvaja Komisija v okviru diverzificirane strategije financiranja, ter za s tem povezane operacije dajanja posojil.

(3)

Komisija je prvič uporabila diverzificirano strategijo financiranja za operacije najemanja posojil v okviru instrumenta NextGenerationEU, začasnega instrumenta Unije za podporo gospodarskemu okrevanju po krizi zaradi COVID-19. To je omogočilo uspešno mobilizacijo sredstev za nepovratno podporo in posojila na podlagi Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta (3) in drugih programov Unije iz člena 2(2) Uredbe Sveta (EU) 2020/2094 (4).

(4)

Model upravljanja in postopki, potrebni za izvajanje diverzificirane strategije financiranja v okviru NextGenerationEU, so bili določeni v skladu z Izvedbenim sklepom Komisije C(2021) 2502 (5). Te ureditve med drugim vključujejo okvir upravljanja, obvladovanje tveganja in postopke za zagotavljanje skladnosti. Metodologija razporejanja stroškov je bila razvita v Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2021/1095 (6). Ureditve za izvajanje diverzificirane strategije financiranja v skladu s členom 220a finančne uredbe je primerno utemeljiti na modelu upravljanja za NextGenerationEU.

(5)

Čeprav bi se moral ta sklep uporabljati predvsem za operacije, ki se izvajajo v okviru diverzificirane strategije financiranja, je primerno, da se nekatere ureditve, določene v njem, razširijo na operacije, ki se izvajajo po vzajemni metodi. Ta pristop bi zagotovil skladnost med različnimi programi, kolikor je to mogoče. Zagotovil bi tudi, da za vse operacije velja najvišji standard pravil v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja. To bi moralo veljati za ureditve v zvezi z obvladovanjem tveganja in postopki za zagotavljanje skladnosti.

(6)

V letnem sklepu o najemanju posojil bi bilo treba določiti elemente načrtovanih operacij najemanja posojil v okviru diverzificirane strategije financiranja za obdobje enega leta. Zlasti bi bilo treba v tem sklepu določiti razsežnosti operacij najemanja posojil in upravljanja dolga, ki jih je treba izvesti, da se določi skupna izpostavljenost proračuna Unije in upravičencev do posojil. V ta namen bi bilo treba v sklepu določiti razpon najvišjih zneskov izdaj dolgoročnega financiranja za vse namene, najvišji neporavnani znesek kratkoročnega financiranja, najdaljšo povprečno zapadlost dolgoročnega financiranja Unije, omejitev končnega neporavnanega zneska na izdajo in, če je ustrezno, najvišji znesek izdaj Komisije, ki jih je mogoče hraniti za lastni račun in se lahko uporabijo kot dodaten vir financiranja ali za podporo sekundarnemu trgu.

(7)

Da se zagotovi, da so na voljo potrebna sredstva za izpolnjevanje obveznosti v okviru povezanih programov finančne pomoči, ko zapadejo v plačilo, bi bilo treba operacije najemanja posojil in upravljanja dolga v okviru diverzificirane strategije financiranja izvajati na podlagi polletnih načrtov financiranja. V načrtih financiranja bi se te operacije v tem obdobju določile glede na plačila, ki jih je treba izvesti za izvajanje povezanih programov. Vzpostavitev načrta financiranja bi zato morala zagotoviti neposredno povezavo s potrebami po plačilih, da se izpolnijo obveznosti glede odhodkov, ki so bile prevzete v skladu z ustreznimi temeljnimi akti. Načrt financiranja bi bilo treba pripraviti na podlagi omejitev, določenih v letnem sklepu o najemanju posojil. Načrt financiranja je podlaga za obveščanje udeležencev na trgu o okvirnih načrtih financiranja v prihodnjem obdobju.

(8)

Z določitvijo okvirnega najvišjega zneska najemanja posojil, ki praviloma velja za obdobje šestih mesecev, in določitvijo nekaterih drugih ključnih parametrov načrtovanih operacij bi načrt financiranja zagotovil tudi večjo predvidljivost izdaj, hkrati pa ohranil prožnost in zagotovil preglednost na trgih. Ciljna baza vlagateljev potrebuje informacije o prihodnjih izdajah in navedbo časovnega okvira za pripravo svojega naložbenega načrtovanja.

(9)

Letni sklep o najemanju posojil in načrt financiranja bi morala biti podlaga za obveščanje Evropskega parlamenta in Sveta s strani Komisije v skladu s členom 220a(2) finančne uredbe ter za obveščanje trgov in javnosti. Poleg tega bi morala Komisija izčrpno in redno poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o vseh vidikih svoje strategije najemanja posojil in upravljanja dolga v skladu s členom 220a(2) finančne uredbe.

(10)

Opredelitev točnih in smiselnih načrtov financiranja v okviru diverzificirane strategije financiranja je odvisna od tega, da odredbodajalci, odgovorni za izvajanje programov finančne pomoči, redno in pravočasno sporočajo informacije, da se ti programi lahko izvajajo v časovnih okvirih in ob upoštevanju zneskov za pričakovane odobritve plačil. Te informacije bi bilo treba sporočiti Generalnemu direktoratu za proračun kot službi, pristojni za opredelitev in izvajanje načrtov financiranja, prek orodja Komisije za finančno napovedovanje.

(11)

V okviru diverzificirane strategije financiranja bi si bilo treba prizadevati za najugodnejše finančne pogoje za Unijo, in sicer z dobrim načrtovanjem in nemotenim izvajanjem transakcij pod najboljšimi možnimi pogoji v prevladujočih tržnih pogojih. Glede na potrebo po zbiranju sredstev, da se omogočijo izplačila zadevnim programom, ima Komisija omejeno diskrecijsko pravico glede časovnega razporeda tržnih transakcij. Diverzificirana strategija financiranja bi Komisiji zagotovila širši nabor tehnik financiranja, vključno s kratkoročnim financiranjem, kar bi ji omogočilo, da zmanjša tveganje izvrševanja na trgu, kadar je to potrebno za zbiranje sredstev v bolj neugodnih tržnih razmerah.

(12)

Instrumenti financiranja v okviru diverzificirane strategije financiranja bi morali med drugim vključevati različne referenčne obveznice in menice EU. Operacije najemanja posojil v okviru diverzificirane strategije financiranja bi morale biti organizirane kot dražbe, sindicirane transakcije ali prodaje zaprtemu krogu vlagateljev, kar je glede na obseg in naravo operacij najprimernejše.

(13)

V diverzificirano strategijo financiranja bi bilo treba vključiti možnost izdajanja kratkoročnih instrumentov in vzdrževanja likvidnostne rezerve, kar bi Komisiji omogočilo, da absorbira neskladja v časovnem okviru med najemanjem posojil in izplačili ter izpolni zahtevek za izplačilo v primeru neugodnih pogojev financiranja. Operacije kratkoročnega najemanja posojil prek menic EU bi bilo treba izvajati z rednimi dražbami, da se zagotovita prožnost in učinkovitost. Te dražbe bi morale biti organizirane tako, da se zagotovita pregleden in predvidljiv status izdajatelja Unije ter enaka obravnava udeležencev.

(14)

Operacije upravljanja dolga v okviru diverzificirane strategije financiranja omogočajo boljše upravljanje obrestnih mer in drugih finančnih tveganj. Zato je primerno dovoliti uporabo izvedenih finančnih instrumentov, kot so zamenjave, za upravljanje obrestne mere ali drugih finančnih tveganj v zvezi s posojili za države upravičenke, pri čemer je treba vedno upoštevati načelo uravnoteženosti proračuna, ali sklepanje zavarovanih ali nezavarovanih transakcij na denarnem trgu z uradi za upravljanje dolga držav članic, nadnacionalnimi institucijami, nacionalnimi agencijami javnega sektorja, kreditnimi institucijami in investicijskimi podjetji z ustrezno bonitetno oceno ali centralnimi nasprotnimi strankami. V zvezi s tem bi morala biti Komisija pooblaščena tudi za ponoven odkup in/ali lastništvo obveznic za namene upravljanja likvidnosti ter njenega podpiranja na trgu obveznic EU.

(15)

Operacije dajanja posojil bi bilo treba izvajati v skladu z ustreznim temeljnim aktom in ustreznimi sporazumi o posojilih. Primerno je določiti minimalne pogoje za izplačilo posojil. Prav tako bi bilo treba zagotoviti, da države upravičenke krijejo vse stroške, povezane s posojilom Unije, v skladu z metodologijo, ki jo določi Komisija v ločenem sklepu, dopolnjenem s podrobnimi smernicami za izračun takih stroškov.

(16)

Državam upravičenkam bi bilo treba omogočiti, da Komisijo zaprosijo, da omogoči posojila ki imajo na podlagi varovanja pred obrestnim tveganjem fiksno obrestno mero. Zato bi morala Komisija uporabiti finančne instrumente, kot so obrestne zamenjave, da bi ponudila posojila s fiksno obrestno mero. Stroške upravljanja tveganj z izvedenimi finančnimi instrumenti bi morala kriti država upravičenka.

(17)

Operacije najemanja posojil v okviru obstoječih programov finančne pomoči se izvajajo v okviru „programa za izdajo dolžniških instrumentov EU in Euratoma“, ki je bil vzpostavljen leta 2019 in posodobljen leta 2021 (v nadaljnjem besedilu: program za izdajo dolžniških instrumentov). To med drugim vključuje prospekt, ki vsebuje vse zahtevane informacije za trge v skladu z veljavno zakonodajo, ter operativne in pogodbene dogovore z nasprotnimi strankami, ki so ključni za dejavnosti najemanja posojil. Operacije najemanja posojil v okviru diverzificirane strategije financiranja bi bilo treba izvajati v okviru programa za izdajo dolžniških instrumentov po uvedbi potrebnih sprememb v obstoječi dokumentaciji.

(18)

Za izvajanje operacij najemanja posojil in upravljanja dolga v okviru diverzificirane strategije financiranja bi bilo treba vzpostaviti ustrezne operativne zmogljivosti, vključno z zmogljivostmi za poravnavo transakcij, dražbenim sistemom in možnostjo uporabe repo poslov ter zamenjav.

(19)

Za izvajanje operacij najemanja posojil in upravljanja dolga v okviru diverzificirane strategije financiranja in povezanih operacij dajanja posojil bi morala Komisija odpreti namenske račune izključno za namen teh operacij. Za te račune bi morali veljati enaki premisleki kot za račune za operacije NextGenerationEU. Zlasti za obravnavanje likvidnostnega tveganja, ki izhaja iz teh operacij, bi bilo treba vzpostaviti varna in namenska bonitetna denarna imetja za plačila. Zahteva po razpolaganju s takšno namensko previdnostno rezervo v denarnih sredstvih je sestavni in nepogrešljiv del pristopa k obvladovanju tveganj za diverzificirano strategijo financiranja. Za zagotovitev, da ta kritična denarna imetja niso izpostavljena tveganju nasprotne stranke, ki izhaja iz propada institucije, pri kateri se te rezerve hranijo, je nujno, da se ta bonitetna denarna imetja hranijo pri centralni banki. Ta denarna imetja bi se morala hraniti na namenskem računu pri ECB in bi morala biti na najnižji ravni, ki je potrebna za poravnavo prihodnjih plačil v kratkoročnem obdobju, vendar lahko njihov znesek niha glede na časovni načrt izdaj in izplačil. Z ECB bi bilo treba skleniti pogodbo o storitvah fiskalnega agenta, ki bi omogočala kritje s tem povezanih stroškov.

(20)

Poleg tega bi moral okvir za obvladovanje tveganja in skladnost za operacije najemanja posojil, upravljanja dolga in dajanja posojil zagotoviti zaščito finančnih interesov Unije in zagotoviti, da se vse dejavnosti izvajajo na način, ki je skladen z najvišjimi standardi integritete, poštenosti ter dobrega finančnega poslovodenja in obvladovanja tveganj. V zvezi s tem bi bilo treba vlogo direktorja upravljanja tveganj, predhodno določeno s Sklepom Komisije C(2021) 2502, razširiti na vse operacije v okviru diverzificirane strategije financiranja na podlagi tega sklepa. Direktorju upravljanja tveganj bi moral pri izpolnjevanju nalog pomagati odbor za tveganje in skladnost.

(21)

Direktor upravljanja tveganj bi moral v skladu z najboljšimi praksami in priznanimi mednarodnimi standardi pripraviti politiko visokega tveganja in skladnosti, ki bi vsebovala smernice o tveganju in skladnosti za popolnoma neodvisno izvajanje operacij.

(22)

Zlasti bi moral zagotoviti, da so operacije skladne s politiko visokega tveganja in skladnosti ter da se tveganja, povezana s temi operacijami, opredelijo, razumejo, obvladujejo in sporočajo direktorju upravljanja tveganj. Pri opravljanju teh nalog bi moral direktorju upravljanja tveganj pomagati uradnik za zagotavljanje skladnosti s predpisi, ki bi moral neposredno poročati direktorju upravljanja tveganj o zadevah v zvezi s skladnostjo s pravili in postopki ter preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma.

(23)

Za zagotovitev, da so ureditve, ki se uporabljajo za vse operacije, ki se izvajajo v okviru diverzificirane strategije financiranja, enotne, je primerno razveljaviti Sklep C(2021) 2502.

(24)

Za zagotovitev, da bodo prihodnje operacije najemanja posojil v okviru instrumenta za zagotavljanje podpore Ukrajini (7) deležne ugodnosti diverzificirane strategije financiranja, bi moral ta sklep nujno začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

POGLAVJE 1

PREDMET UREJANJA IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.   Ta sklep določa ureditve za izvajanje diverzificirane strategije financiranja za operacije najemanja posojil in upravljanja dolga v okviru področja uporabe člena 220a finančne uredbe ter za s tem povezane operacije dajanja posojil.

2.   Poglavje 4 se uporablja tudi za operacije najemanja in dajanja posojil, ki se izvajajo v skladu z vzajemno metodo.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„operacije najemanja posojil“ pomenijo operacije na trgih, zlasti izdaje dolžniških instrumentov za izposojo, vključno z obnavljanjem najemanja posojil;

(2)

„operacije upravljanja dolga“ pomenijo tržne operacije, povezane z dolgom, ki izhajajo iz operacij najemanja posojil za optimizacijo strukture neporavnanega dolga, zmanjšanje obrestnega, likvidnostnega in drugega finančnega tveganja, ter operacije za podporo likvidnosti sekundarnega trga;

(3)

„operacije dajanja posojil“ pomenijo operacije, povezane z izvajanjem posojil in kreditnih linij za finančno pomoč v skladu s členom 220 finančne uredbe;

(4)

„izplačilo“ pomeni prenos prihodkov, pridobljenih z operacijami najemanja posojil in upravljanja dolga, za financiranje vračljive ali nepovratne podpore upravičenki;

(5)

„odredbodajalec programa“ pomeni odredbodajalca, ki je v skladu s Prilogo I k notranjim pravilom, določenim s Sklepom Komisije C(2018) 5120 (8), odgovoren za izvrševanje proračunskih vrstic programa finančne pomoči in programa, ki se financira v skladu s členom 2(2) Uredbe (EU) 2020/2094, kolikor izvaja ukrepe iz člena 1(2) navedene uredbe;

(6)

„zamenjava“ pomeni zamenjavo, kot je opredeljena oddelku 1, točki 10 Priloge III k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2017/583 (9);

(7)

„izvedeni finančni instrumenti“ pomenijo izvedene finančne instrumente, kakor so opredeljeni v členu 2(5) Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (10);

(8)

„repo posel“ ali „povratni repo posel“ pomeni repo posel ali povratni repo posel, kot je opredeljen v členu 3(9) Uredbe (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta (11);

(9)

„posel nakupa in ponovne prodaje“ ali „posel prodaje in ponovnega nakupa“ pomeni posel nakupa in ponovne prodaje ter posel prodaje in ponovnega nakupa, kot sta opredeljena v členu 3(8) Uredbe (EU) 2015/2365;

(10)

„sindicirana transakcija“ pomeni transakcijo, pri kateri skupina posojilodajalcev, imenovana sindikat, ponudi financiranje enemu samemu posojilojemalcu;

(11)

„dražba“ pomeni postopek izdaje dolžniških vrednostnih papirjev Unije in Euratoma, ki temelji na konkurenčnih ponudbah prek dražbenega sistema;

(12)

„dolgoročno financiranje“ pomeni financiranje z operacijami najemanja posojil za obdobje, daljše od enega leta, brez zneskov, ki se hranijo za lastni račun;

(13)

„kratkoročno financiranje“ pomeni financiranje z operacijami najemanja posojil za obdobje, krajše ali enako enemu letu, ter uporabo nezavarovanih transakcij na denarnem trgu in zavarovanih transakcij na denarnem trgu z uporabo vrednostnih papirjev, ki se hranijo za lastni račun.

POGLAVJE 2

OPERACIJE NAJEMANJA POSOJIL IN UPRAVLJANJA DOLGA TER OPERACIJE DAJANJA POSOJIL

ODDELEK 1

Strategija financiranja

Člen 3

Letni sklep o najemanju posojil

1.   Komisija sprejme okvirni sklep o najemanju posojil, ki določa zgornje meje za operacije najemanja posojil in operacije upravljanja dolga in zajema obdobje enega leta (v nadaljnjem besedilu: letni sklep o najemanju posojil).

2.   V letnem sklepu o najemanju posojil se določijo naslednji parametri financiranja:

(a)

najvišji letni znesek dolgoročnega financiranja na podlagi pričakovanega obsega načrtovanih izplačil in potreb po refinanciranju;

(b)

najvišji neporavnani znesek kratkoročnega financiranja, vključno z izdajo menic EU, uporabo nezavarovanih transakcij na denarnem trgu na podlagi pričakovanih potreb po upravljanju likvidnosti, začasnim financiranjem in po potrebi uporabo zavarovanih transakcij na denarnem trgu z uporabo lastnih izdaj, ki se hranijo za lastni račun, tudi za podporo sekundarnemu trgu obveznic EU;

(c)

najvišji končni neporavnani znesek na izdajo, ki odraža tveganje koncentracije ob zapadlosti;

(d)

najdaljša povprečna zapadlost dolgoročnega financiranja;

(e)

po potrebi najvišji neporavnani znesek lastnih izdaj, ki se lahko hranijo za lastni račun Komisije in se lahko uporabijo za zavarovane transakcije na denarnem trgu ali za podporo sekundarnemu trgu obveznic EU.

3.   Pri pripravi letnega sklepa o najemanju posojil se upoštevajo naslednji dejavniki:

(a)

zahteve, ki izhajajo iz temeljnih aktov, zlasti temeljnih aktov iz člena 220(1) finančne uredbe;

(b)

plačilne obveznosti za servisiranje neporavnanega dolga in odplačilo glavnice v skladu z letnim delovnim programom in ob upoštevanju finančnega načrtovanja;

(c)

skladnost z omejitvami iz Sklepa (EU, Euratom) 2020/2053 in po potrebi Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (12) ter z omejitvami najdaljšega trajanja ali najdaljše povprečne zapadlosti iz temeljnega akta. Kar zadeva NextGenerationEU, te omejitve ustrezajo omejitvam iz člena 6 Sklepa (EU, Euratom) 2020/2053 za dodatno zgornjo mejo lastnih sredstev v višini 0,6 odstotne točke BND držav članic in, v primeru načrtovanega odplačila najetih posojil iz proračuna Unije, omejitvi iz člena 5(2), tretji pododstavek, navedenega sklepa;

(d)

zapadlosti posojil, določene v sporazumih o posojilih, sklenjenih med Komisijo in državo upravičenko;

(e)

drugi dejavniki, pomembni za določitev operacij najemanja posojil in upravljanja dolga.

4.   Letni sklep o najemanju posojil se sprejme pred začetkom obdobja, ki ga zajema.

5.   Letni sklep o najemanju posojil se lahko spremeni zlasti v primeru resnega tveganja, da ne bi bilo mogoče upoštevati najdaljše povprečne zapadlosti, ker izdaje zneskov dolgoročnega financiranja ne bi bile izčrpane ali v primeru spremembe enega ali več dejavnikov iz odstavka 3.

6.   Komisija letni sklep o najemanju posojil pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 4

Načrt financiranja

1.   V načrtu financiranja, ki praviloma zajema obdobje šestih mesecev, se določi okvirni cilj za sredstva, ki se zberejo z operacijami najemanja posojil in upravljajo z operacijami upravljanja dolga.

2.   V načrtu financiranja se navedejo načrtovane operacije najemanja posojil in po potrebi operacije upravljanja dolga, ki jih je treba izvesti v skladu z diverzificirano strategijo financiranja. V okviru omejitev, določenih v letnem sklepu o najemanju posojil, ter ob upoštevanju dejavnikov iz člena 3(3) in finančnih pogojev na primarnem in sekundarnem trgu načrt financiranja med drugim vključuje naslednje parametre financiranja:

(a)

najvišji pričakovani znesek kratkoročnega in dolgoročnega financiranja za zadevno obdobje;

(b)

tehtano najdaljšo povprečno zapadlost dolgoročnega financiranja, ki se izvrši;

(c)

zgornjo mejo pričakovane povprečne likvidnosti, ki je na voljo kot rezerva za kritje potreb po plačilih v načrtovanem obdobju;

(d)

po potrebi najvišji neporavnani znesek lastnih izdaj, ki se lahko hranijo za lastni račun Komisije in se lahko uporabijo za zavarovane transakcije na denarnem trgu ali za podporo sekundarnemu trgu.

Pri pripravi načrta financiranja se ustrezno upošteva mnenje direktorja upravljanja tveganj iz člena 18(2)(a).

3.   Načrt financiranja se sprejme pred začetkom obdobja, ki ga zajema.

4.   Načrt financiranja se lahko spremeni v primeru bistvene spremembe enega ali več dejavnikov iz člena 3(3).

5.   Komisija na podlagi sprejetega načrta financiranja poroča Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 5

Sporočanje predvidenih potreb po izplačilih za namene priprave in izvajanja načrta financiranja

1.   Načrt financiranja se pripravi na podlagi najnovejših informacij o časovnem načrtu pričakovanih plačil v zadevnem šestmesečnem obdobju, ki jih odredbodajalci programa predložijo Generalnemu direktoratu za proračun. Predložene informacije so, kolikor je to mogoče, točne in zanesljive.

2.   Odredbodajalci programa en mesec pred sprejetjem načrta financiranja predložijo podrobno napoved potreb po izplačilih za zadevne programe.

3.   Odredbodajalci programa v največji možni meri zagotovijo redne, točne in zanesljive posodobitve informacij o načrtovanih izplačilih, vključno s spremembami rokov za dokončanje postopkov za odobritve plačil.

4.   Odredbodajalci programa za namene sporočanja informacij, ki se zahtevajo v skladu z odstavki 1 do 3 tega člena, uporabljajo elektronski sistem za sporočanje in posodabljanje informacij o predvidenih potrebah po izplačilih iz člena 11(2)(h).

Člen 6

Izvajanje operacij najemanja posojil in upravljanja dolga

1.   Posamezne operacije najemanja posojil se izvedejo v skladu z zadnjo veljavno posodobitvijo načrta financiranja za zadevno obdobje.

Generalni direktor Generalnega direktorata za proračun na podlagi rednih posodobitev informacij na podlagi člena 5(3) v zvezi z zneski in pričakovanim časovnim okvirom za odobritev izplačil s strani odredbodajalcev programa izda redna navodila v zvezi z zneski, ki se zbirajo z izdajo dolžniških instrumentov.

2.   Zneski, kakor so navedeni v navodilih, se zberejo z uporabo diverzificirane strategije financiranja iz člena 7, pri čemer se upoštevajo parametri financiranja iz načrta financiranja iz člena 4(2).

Pri operacijah najemanja posojil in upravljanja dolga se spoštujejo načelo dobrega finančnega poslovodenja, ki zajema ustrezno ločevanje vlog in odgovornosti, pretok informacij in poročanja, da se zagotovita neodvisen nadzor in odgovornost, ter zakonitost in pravilnost vseh transakcij. Te operacije se izvajajo v skladu z dobro prakso na trgu in ob upoštevanju ustaljenih tržnih praks.

Člen 7

Diverzificirana strategija financiranja

1.   Službe Komisije pri izvajanju diverzificirane strategije financiranja po potrebi in ob polnem spoštovanju načela dobrega finančnega poslovodenja uporabijo naslednja načela za izposojo potrebnih sredstev, da bi pravočasno zadostile potrebam ustreznih programov po vračljivi in nepovratni podpori ter čim bolj učinkovito in hitro upravljanje nastalega dolga, pri čemer si prizadevajo doseči najugodnejše finančne pogoje v prevladujočih tržnih pogojih za proračun Unije in države upravičenke ter za redno prisotnost na kapitalskem trgu:

(a)

operacije najemanja posojil in upravljanja dolga se lahko izvajajo na primarnem trgu, sekundarnem trgu in na denarnih trgih;

(b)

operacije najemanja posojil se organizirajo s sklopom posameznih najetih posojil z različnimi zapadlostmi, ki segajo od kratkoročnega do dolgoročnega financiranja;

(c)

operacije najemanja posojil se lahko organizirajo prek kombinacije sindiciranih transakcij in dražb ter prodaje zaprtemu krogu vlagateljev, pri čemer se v obeh primerih opirajo na storitve kreditnih institucij in investicijskih podjetij, ki so člani mreže primarnih trgovcev, vzpostavljene s Sklepom Komisije (EU, Euratom) 2021/625 (13);

(d)

nastali dolg se lahko zaradi upravljanja zapadlosti obnovi;

(e)

neusklajenosti denarnih tokov in likvidnostno tveganje se upravljajo z ukrepi kratkoročnega upravljanja likvidnosti zneskov na namenskem računu z uporabo zavarovanih in nezavarovanih transakcij na denarnem trgu.

2.   Kadar je to potrebno za zagotovitev boljšega upravljanja obrestnih in drugih finančnih tveganj, ki izhajajo iz izvajanja diverzificirane strategije financiranja, lahko službe Komisije uporabijo tudi operacije upravljanja dolga, ki lahko vključujejo uporabo izvedenih finančnih instrumentov, kot so zamenjave, za upravljanje obrestnih ali drugih finančnih tveganj ali lahko pomenijo sklepanje zavarovanih ali nezavarovanih transakcij na denarnem trgu z uradi za upravljanje dolga držav članic, nadnacionalnimi institucijami, nacionalnimi agencijami javnega sektorja, kreditnimi institucijami in investicijskimi podjetji z ustrezno bonitetno oceno in centralnimi nasprotnimi strankam. V ta namen lahko službe Komisije odkupijo in zadržijo lastne obveznice. Zamenjave se lahko uporabljajo samo za varovanje pred obrestnimi tveganji, ki jih nosijo države, ki prejemajo posojila. Stroške upravljanja tveganj z izvedenimi finančnimi instrumenti krije upravičenec operacije obvladovanja tveganja.

ODDELEK 2

Operacije dajanja posojil

Člen 8

Operacije dajanja posojil

Operacije dajanja posojil se izvajajo v skladu s posebnimi pravili, določenimi v ustreznem temeljnem aktu, in pogoji, določenimi v sporazumih o posojilih, sklenjenih med Komisijo in državo upravičenko v skladu z ustreznim temeljnim aktom.

Člen 9

Izplačila in predčasno odplačilo posojila

Obroki ali tranše posojila se izplačajo čim bolj učinkovito in hitro, odvisno od razpoložljivosti financiranja. Sporazumi o posojilih vsebujejo brezpogojno in nepreklicno zavezo države upravičenke, da bo krila vse stroške, povezane z najetim posojilom, vključno z upravnimi stroški, in da bo odplačala glavnico in obresti, ter lahko dovoljujejo uporabo izvedenih finančnih instrumentov, zlasti zamenjav.

Sporazumi o posojilih na podlagi Uredbe (EU) 2021/241 vsebujejo določbo o predčasnem odplačilu posojila, ki Komisijo pooblašča, da med drugim v skladu s členom 22(5) in členom 24(9) Uredbe (EU) 2021/241 zahteva predčasno odplačilo posojila in izterjavo neobračunanega predhodnega financiranja.

Člen 10

Stroški posojila

Vse stroške, vključno s tistimi, ki so povezani z upravljanjem obrestnih in drugih finančnih tveganj, ki jih ima Unija v zvezi z izposojanjem sredstev za posojila, krijejo države upravičenke v skladu s členom 220 finančne uredbe in ustreznimi temeljnimi akti, izračunajo pa se v skladu z metodologijo, ki jo določi Komisija v Izvedbenem sklepu Komisije (EU, Euratom) 2022/2545 (14), dopolnjeno s posebnimi smernicami, ob polnem spoštovanju načel preglednosti in enakega obravnavanja.

Vse stroške, ki jih ima Unija v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, krije država upravičenka.

Za stroške se državi upravičenki redno izstavljajo računi.

ODDELEK 3

Izvajanje in poročanje

Člen 11

Vzpostavitev operativnih zmogljivosti

1.   Izvajanje operacij najemanja posojil in upravljanja dolga v okviru diverzificirane strategije financiranja in povezanih operacij dajanja posojil vključuje vzpostavitev in upravljanje operativnih zmogljivosti, ki zagotavljajo, da vzpostavljeni sistemi ohranjajo dobro finančno poslovodenje in da so predmet zanesljivega obvladovanja tveganja ter dokumentiranja postopkov in odločitev.

2.   Te operativne zmogljivosti vključujejo zlasti:

(a)

pogajanja, pregled in podpis sporazumov z javnimi ali zasebnimi kreditnimi institucijami in nacionalnimi ali mednarodnimi centralnimi depotnimi družbami, ki so potrebni za zaključek poravnave transakcij;

(b)

pregled, spreminjanje, prilagoditev, preoblikovanje in dokončanje dokumentacije o najemanju posojil, vključno z dokumentacijo v okviru programa za izdajo dolžniških instrumentov;

(c)

vzpostavitev ureditev in pravil za organizacijo dražb, vključno s sporazumi z zunanjimi ponudniki sistemov in stalnim nadzorom nad izvajanjem dražb;

(d)

izvajanje posameznih transakcij najemanja posojil prek sindiciranih transakcij, dražb in prodaje zaprtemu krogu vlagateljev;

(e)

izračun stroškov, nastalih v skladu z metodologijo, ki jo določi Komisija v posebnih smernicah, ki bremenijo proračun Unije in države upravičenke v okviru operacij dajanja posojil;

(f)

vzpostavitev ureditev ter pogajanja, pregled in podpis sporazumov, vključno s sporazumi z nasprotnimi strankami in ponudniki sistemov trgovanja, ki so potrebni za izvajanje naslednjih transakcij in instrumentov:

(i)

repo poslov ali povratnih repo poslov, poslov nakupa in ponovne prodaje ali poslov prodaje in ponovnega nakupa ter drugih transakcij, na podlagi katerih nastajajo obveznosti;

(ii)

izvedenih finančnih instrumentov, kot so zamenjave, za namene upravljanja in varovanja pred tveganji izključno za namen posojil;

(g)

izvajanje transakcij na sekundarnem trgu, nezavarovanih in zavarovanih transakcij na denarnem trgu, vključno s tistimi iz točk (f)(i) in (ii) zgoraj;

(h)

vzpostavitev in upravljanje elektronskega sistema za sporočanje in posodabljanje informacij o predvidenih potrebah po izplačilih iz člena 5(4).

Člen 12

Poročanje o izvajanju operacij najemanja posojil in upravljanja dolga ter operacij dajanja posojil

Komisija dvakrat letno pripravi poročilo o vseh vidikih svoje strategije najemanja posojil in upravljanja dolga, kot so pravna podlaga, neporavnani zneski obveznic in menic, profil zapadlosti, izplačana nepovratna sredstva in posojila, načrt odplačevanja izplačanih posojil, stroški financiranja in znesek, ki ga Komisija namerava izdati v naslednji polovici leta. Poročilo se predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

POGLAVJE 3

RAČUNOVODSTVO IN RAČUNOVODJA

Člen 13

Račun za upravljanje prihodkov

1.   Prihodki, povezani z operacijami najemanja posojil in upravljanja dolga ter operacijami dajanja posojil, se upravljajo prek računa, ki ga odpre računovodja Komisije. Računovodja prenese upravljanje tega računa na ustrezne službe Generalnega direktorata za proračun, ki ga upravljajo v skladu s pravili, načeli in postopki iz tega sklepa.

2.   Račun se vodi pri ECB na podlagi pogodbe o storitvah fiskalnega agenta. Uporablja se za namenska bonitetna denarna imetja, ki se prilagodijo zneskom prihodnjih plačil.

Člen 14

Računovodstvo za operacije najemanja posojil in upravljanja dolga ter operacije dajanja posojil

Računovodja je odgovoren za zagotavljanje ustreznega računovodstva za vse operacije najemanja posojil in upravljanja dolga ter operacije dajanja posojil v skladu z računovodskimi pravili Unije in naslovom XIII finančne uredbe.

Člen 15

Priprava računovodskih izkazov

1.   Računovodja je odgovoren za pripravo letnih računovodskih izkazov v zvezi z operacijami najemanja posojil in upravljanja dolga ter operacijami dajanja posojil v skladu z računovodskimi pravili Unije in na podlagi informacij, ki jih predložijo odredbodajalci programa.

2.   Ti računovodski izkazi so del konsolidiranega zaključnega računa proračuna Unije.

POGLAVJE 4

OBVLADOVANJE TVEGANJA IN SKLADNOST

Člen 16

Vloga direktorja upravljanja tveganj pri operacijah najemanja posojil in upravljanja dolga ter operacijah dajanja posojil

1.   Za operacije najemanja posojil in upravljanja dolga ter operacije dajanja posojil se imenuje direktor upravljanja tveganj, katerega pooblastila in funkcije so določeni v tem sklepu.

2.   Vloga direktorja upravljanja tveganj je zagotoviti, da so sistemi in postopki, ki se uporabljajo za izvajanje operacij najemanja posojil in upravljanja dolga ter operacij dajanja posojil, zasnovani in se izvajajo na način, ki v največji možni meri zagotavlja zaščito finančnih interesov Unije in dobro finančno poslovodenje operacij najemanja posojil in upravljanja dolga ter operacij dajanja posojil.

3.   Vloga direktorja upravljanja tveganj se izvaja neodvisno od funkcij in nalog, povezanih z načrtovanjem, izvajanjem, izvrševanjem in računovodstvom operacij. Direktor upravljanja tveganj je samostojen pri izvajanju nalog in odgovornosti, opisanih v tem poglavju, in ima na voljo potrebne vire.

4.   Direktor upravljanja tveganj poroča neposredno članu kolegija, pristojnemu za proračun, v zvezi s pristojnostmi, določenimi v tem poglavju.

5.   Uslužbenec, ki mu je zaupana vloga uradnika za zagotavljanje skladnosti s predpisi, poroča o zadevah iz člena 17(4) neposredno direktorju upravljanja tveganj.

Člen 17

Vzpostavitev politike visokega tveganja in skladnosti

1.   Direktor upravljanja tveganj pripravi politiko visokega tveganja in skladnosti, v kateri opredeli glavna tveganja za finančne interese Unije, ki izhajajo iz izvajanja operacij najemanja posojil in upravljanja dolga ter operacij dajanja posojil. V zvezi s tem direktor upravljanja tveganj upošteva načela za prepoznavanje in ocenjevanje tveganj, v skladu s katerimi učinkovit sistem notranje kontrole opredeljuje in stalno ocenjuje glavna tveganja.

2.   Politika visokega tveganja in skladnosti določa strateške cilje glede tveganja in zagotavlja splošni okvir za smernice za obvladovanje tveganj, ki se uporabljajo za operacije najemanja posojil in upravljanja dolga ter operacije dajanja posojil.

3.   Politika visokega tveganja in skladnosti opredeljuje vsa s tem povezana tveganja, vključno z likvidnostim tveganjem, tržnim tveganjem, tveganjem pri financiranju, kreditnim tveganjem, tveganjem nasprotne stranke in operativnim tveganjem, ki izhajajo iz izvajanja operacij najemanja posojil in upravljanja dolga ter operacij dajanja posojil. Politika visokega tveganja in skladnosti za vsako tveganje določa nagnjenost k visokemu tveganju, splošne metodologije za merjenje izpostavljenosti tveganju, obveznosti spremljanja in poročanja ter stopnjevalni mehanizem, ki se sprejme v primeru kršitev ali neskladnosti. Preveri trdnost postopkov, potrebnih za zagotovitev poštenosti, integritete in preglednosti teh operacij, ter ustrezno omeji morebitno finančno ali operativno tveganje.

4.   Politika visokega tveganja in skladnosti vključuje naslednja pravila in postopke:

(a)

pravila in postopke, ki jih morajo spoštovati osebe, odgovorne za operativno izvajanje in izvrševanje diverzificirane strategije financiranja, ter

(b)

pravila in postopke za preprečevanje pranja denarja, financiranja terorizma, izvajanja operacij najemanja posojil in upravljanja dolga ter operacij dajanja posojil s strani subjektov, registriranih ali ustanovljenih v jurisdikcijah, ki so na seznamu ustrezne politike o nekooperativnih jurisdikcijah ali so na podlagi člena 9(2) Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta (15) opredeljene kot države z visokim tveganjem, ali ki dejansko ne izpolnjujejo davčnih standardov Unije ali mednarodno dogovorjenih davčnih standardov o preglednosti in izmenjavi informacij, ter za preprečevanje kršitev sistemov sankcij in drugih ustreznih finančnih nepravilnostih.

5.   Politika visokega tveganja in skladnosti se pregleda vsaj enkrat letno in po potrebi revidira.

6.   Direktor upravljanja tveganj predloži politiko visokega tveganja in skladnosti v odobritev članu kolegija, pristojnemu za proračun.

Člen 18

Vloga direktorja upravljanja tveganj

1.   Direktor upravljanja tveganj spremlja, ali se politika visokega tveganja in skladnosti izvaja celovito in dosledno.

2.   Direktor upravljanja tveganj opravlja zlasti naslednje naloge:

(a)

izda mnenje o osnutku načrta financiranja;

(b)

pregleda notranja pravila in smernice, ki jih je izdal generalni direktor Generalnega direktorata za proračun za izvajanje tega sklepa, da se zagotovi skladnost s politiko visokega tveganja in skladnosti, pri čemer lahko zaprosi za njihovo spremembo;

(c)

vzpostavi in nadzoruje stalno skladnost z zanesljivimi postopki za prepoznavanje, količinsko opredelitev in spremljanje tveganj;

(d)

opredeli morebitne kršitve politike visokega tveganja in skladnosti ali drugih smernic, politik in omejitev, povezanih s tveganjem, ter priporoči morebitne ukrepe, ki jih je treba sprejeti v primeru kršitev ali neskladnosti.

Člen 19

Poročanje direktorja upravljanja tveganj

1.   Direktor upravljanja tveganj redno poroča o pomembnih tveganjih ter o skladnosti s pravili in postopki, določenimi v skladu s členom 17(4), članu kolegija, pristojnemu za proračun, odboru za tveganje in skladnost, generalnemu direktorju Generalnega direktorata za proračun in računovodji. Direktor upravljanja tveganj zagotavlja tudi redne informacije o tveganjih in omejitvah osebam, ki so odgovorne za operativno izvajanje diverzificirane strategije financiranja.

Generalni direktor Generalnega direktorata za proračun brez nepotrebnega odlašanja sprejme potrebne ukrepe za obravnavo teh ugotovitev in direktorju upravljanja tveganj pojasni sprejete ukrepe.

Kadar direktor upravljanja tveganj poroča članu kolegija, pristojnemu za proračun, lahko tega člana po potrebi tudi obvesti o ugotovitvah iz drugega pododstavka ter o posvetovanjih odbora za tveganje in skladnost.

2.   Direktor upravljanja tveganj enkrat letno poroča Komisiji o izvajanju politike visokega tveganja in skladnosti.

Člen 20

Vloga odbora za tveganje in skladnost

1.   Ustanovi se odbor za tveganje in skladnost, da bi direktorju upravljanja tveganj pomagal pri izvajanju njegovih odgovornosti.

2.   Odbor za tveganje in skladnost ima naslednjo vlogo:

(a)

direktor upravljanja tveganj se z njim posvetuje glede politike visokega tveganja in skladnosti;

(b)

podpira direktorja upravljanja tveganj pri nalogah iz člena 18(2), točke (a), (b) in (c);

(c)

sodeluje pri ocenjevanju, spremljanju in potrjevanju praks v zvezi z izvajanjem politike visokega tveganja in skladnosti ter v zvezi z obvladovanjem tveganja pri operacijah najemanja posojil in upravljanja dolga ter operacijah dajanja posojil;

(d)

podpira direktorja upravljanja tveganj pri ocenjevanju izpostavljenosti nastajajočim tveganjem v zvezi z operacijami najemanja posojil in upravljanja dolga ter operacijami dajanja posojil, direktor upravljanja tveganj pa ga obvešča o preseganju omejitev, določenih za zmanjšanje tveganj, ali neskladnosti s politiko visokega tveganja in skladnosti ter drugimi smernicami, politikami in omejitvami v zvezi s tveganji.

Člen 21

Člani in organizacija odbora za tveganje in skladnost

1.   Člani odbora za tveganje in skladnost so direktor upravljanja tveganj, računovodja Komisije, uradnik za zagotavljanje skladnosti s predpisi, dva člana osebja iz generalnih direktoratov, katerih naloge vključujejo poznavanje obvladovanja tveganj in nadzora finančnih trgov, ter dva člana osebja Generalnega direktorata za proračun, ki ju imenuje generalni direktor Generalnega direktorata za proračun.

2.   Direktor upravljanja tveganj na sestanke odbora za tveganje in skladnost povabi dva zunanja strokovnjaka. Zunanja strokovnjaka podata mnenja in sodelujeta v posvetovanjih brez glasovalnih pravic o zadevah, predloženih odboru.

3.   Odbor za tveganje in skladnost sprejema stališča, kadar je to mogoče, na podlagi soglasja ali, če soglasje ni doseženo, na podlagi navadne večine svojih članov. V primeru neodločenega izida glasovanja je odločilen glas direktorja upravljanja tveganj.

4.   Odbor za tveganje in skladnost sprejme svoj poslovnik.

POGLAVJE 5

PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

Člen 22

Razveljavitev

Sklep C(2021) 2502 se razveljavi.

Sklicevanje na razveljavljeni sklep se razume kot sklicevanje na ta sklep.

Člen 23

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 19. decembra 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 193, 30.7.2018, str. 1.

(2)  Uredba (EU, Euratom) 2022/2434 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. decembra 2022 o spremembi Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, kar zadeva določitev diverzificirane strategije financiranja za splošno metodo najemanja posojil (UL L 319, 13.12.2022, str. 1).d

(3)  Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L 57, 18.2.2021, str. 17).

(4)  Uredba Sveta (EU) 2020/2094 z dne 14. decembra 2020 o vzpostavitvi InstrumentaEvropske unije za okrevanje v podporo okrevanju po krizi zaradi COVID-19 (UL L 433I, 22.12.2020, str. 23).

(5)  Izvedbeni sklep Komisije z dne 14. aprila 2021 o določitvi potrebnih ureditev za upravljanje operacij najemanja posojil v skladu s Sklepom Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 in operacij dajanja posojil v zvezi s posojili, odobrenimi v skladu s členom 15 Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta.

(6)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/1095 z dne 2. julija 2021 o vzpostavitvi metodologije razporejanja stroškov, povezanih z izposojanjem in upravljanjem dolga v okviru instrumenta NextGenerationEU (UL L 236, 5.7.2021, str. 75).

(7)  Uredba (EU) 2022/2463 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o vzpostavitvi instrumenta za zagotavljanje podpore Ukrajini za leto 2023 (makrofinančna pomoč +) (UL L 322, 16.12.2022, str. 1).

(8)  Sklep Komisije C(2018) 5120 final z dne 3. avgusta 2018 o notranjih pravilih za izvrševanje splošnega proračuna Evropske unije (oddelek Evropske komisije), ki veljajo za službe Komisije.

(9)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/583 z dne 14. julija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o zahtevah glede preglednosti za mesta trgovanja in investicijska podjetja v zvezi z obveznicami, strukturiranimi finančnimi produkti, pravicami do emisij in izvedenimi finančnimi instrumenti (UL L 87, 31.3.2017, str. 229).

(10)  Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).

(11)  Uredba (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 337, 23.12.2015, str. 1).

(12)  Uredba Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (UL L 433I, 22.12.2020, str. 11).

(13)  Sklep Komisije (EU, Euratom) 2021/625 z dne 14. aprila 2021 o vzpostavitvi mreže primarnih trgovcev in opredelitvi meril za upravičenost do vodilnih in sovodilnih pooblastil za sindicirane transakcije za namene dejavnosti zadolževanja s strani Komisije v imenu Unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (UL L 131, 16.4.2021, str. 170).

(14)  Izvedbeni sklep Komisije (EU, Euratom) 2022/2545 z dne 19. decembra 2022 o vzpostavitvi okvira za razporejanje stroškov, povezanih z operacijami najemanja posojil in upravljanja dolga v okviru diverzificirane strategije financiranja (glej stran 123 tega Uradnega lista).

(15)  Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).


22.12.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 328/123


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU, Euratom) 2022/2545

z dne 19. decembra 2022

o vzpostavitvi okvira za razporejanje stroškov, povezanih z operacijami najemanja posojil in upravljanja dolga v okviru diverzificirane strategije financiranja

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (1) in zlasti člena 220a Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU, Euratom) 2022/2434 Evropskega parlamenta in Sveta (2) uvaja diverzificirano strategijo financiranja kot enotno metodo financiranja za izvajanje operacij najemanja posojil in upravljanja dolga s strani Komisije v Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Po začetku veljavnosti Uredbe (EU, Euratom) 2022/2434 se bo diverzificirana strategija financiranja uporabljala za programe finančne pomoči, za katere začnejo temeljni akti veljati 9. novembra 2022 ali pozneje.

(2)

Komisija bi morala določiti potrebne ureditve za izvajanje diverzificirane strategije financiranja. Za izvajanje diverzificirane strategije financiranja je treba sprejeti sklop pravil za določitev razporejanja zadevnih stroškov med relevantne programe finančne pomoči, s čimer bi se moralo zagotoviti, da bodo vsi stroški Unije, ki se nanašajo na finančno pomoč, bremenili upravičence.

(3)

Metodologija razporejanja stroškov, povezanih z izvajanjem diverzificirane strategije financiranja v okviru instrumenta NextGenerationEU, je bila določena z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2021/1095 (3). Primerno je, da se te ureditve razširijo na operacije najemanja posojil in upravljanja dolga, ki se izvajajo v okviru diverzificirane strategije financiranja v skladu s členom 220a finančne uredbe.

(4)

V skladu s členom 220(5), točka (e), finančne uredbe in v skladu s proračunskimi načeli dobrega finančnega poslovodenja in ravnotežja proračuna bi morali obveznosti odplačila še naprej nositi upravičenci do finančne pomoči. Vse stroške bi bilo treba naložiti upravičencem na podlagi enotne metodologije razporejanja stroškov, ki zagotavlja pregledno in sorazmerno razporejanje stroškov.

(5)

Metodologija razporejanja stroškov bi morala onemogočiti navzkrižno subvencioniranje stroškov med kategorijami upravičencev. Stroške posojil bi bilo treba pripisati v celoti upravičencem, stroške nepovratnih oblik podpore pa proračunu EU, in sicer na podlagi dejanskih stroškov zbiranja in izplačila ustreznega deleža prihodkov različnim upravičencem. Metodologija bi morala zajemati vse stroške, ki jih ima Unija zaradi operacij najemanja posojil in upravljanja dolga, vključno z vsemi upravnimi stroški, in bi morala zagotoviti, da se za vsako izplačilo izračunajo različne kategorije stroškov.

(6)

Da se zagotovi poštena in enaka obravnava upravičencev, bi morala Komisija uporabljati skupno in enotno metodologijo za stroške za vse vrste izplačil (povračila iz proračuna Unije in izplačila, ki jih povrnejo upravičenci), na podlagi katere se stroški pripišejo upravičencem na podlagi deleža prejetih prihodkov.

(7)

Ta metodologija izračuna in razporejanja stroškov bi morala razlikovati med tremi kategorijami stroškov: stroški financiranja, stroški upravljanja likvidnosti in upravnimi stroški. Stroški financiranja izhajajo iz obresti in drugih stroškov, ki jih mora Komisija plačati za različne instrumente, izdane za financiranje zadevnih izplačil. Stroški upravljanja likvidnosti nastanejo na osnovi zneskov, ki se začasno izdajo in vodijo na računih likvidnosti kot rezerva za kritje prihodnjih plačil. Ti tekoči operativni režijski stroški so neločljivo povezani s diverzificirano strategijo financiranja in bi jih bilo treba pravično porazdeliti med vse upravičence. Tretja stroškovna kategorija so upravni stroški za izgradnjo tehnične in operativne zmogljivosti za izvajanje diverzificirane strategije financiranja in očitno izhajajo iz izvajanja diverzificirane strategije financiranja.

(8)

Pravična in sorazmerna dodelitev stroškov se izvede z razdelitvijo izplačil in povezanih instrumentov financiranja na časovna obdobja (v nadaljnjem besedilu: časovni razdelki). Dodatna izplačila v okviru programov finančne pomoči v okviru področja uporabe člena 220a finančne uredbe ne vplivajo na že obstoječa izplačila in z njimi povezane transakcije najemanja posojil, izvedene v okviru diverzificirane strategije financiranja, ki so že razporejeni v časovne razdelke. Od začetka takih izplačil posojil bodo stroški izračunani in pripisani enako za vsa izplačila, ki se financirajo prek diverzificirane strategije financiranja. Glavna prednost tega pristopa je, da so stroški financiranja enaki za vsa izplačila, pripisana istemu časovnemu razdelku, kar zagotavlja, da so posojila prilagojena potrebam po izplačilih.

(9)

Zagotoviti bi bilo treba, da pri nobenem od programov, za katere bi se uporabljala metodologija razporejanja stroškov, ne bi bilo vpliva na porazdelitev stroškov. Metodologija razporejanja stroškov bi se od sprejetja uporabljala za posojila v okviru NextGenerationEU in posojila na podlagi Uredbe (EU) 2022/2463 Evropskega parlamenta in Sveta (4) s podobnim trajanjem in strukturo. Zato jih je mogoče vključiti v iste časovne razdelke. Če se vzpostavi nov program finančne pomoči z drugačnim trajanjem in strukturo, ki bi lahko vplival na stroške, bi bilo treba to metodologijo ustrezno pregledati.

(10)

Izračun stroškov financiranja, ki izhajajo iz transakcij najemanja posojil, bi bilo treba izpeljati iz stroškov, ki nastanejo pri vseh operacijah najemanja posojil v šestmesečnem obdobju okrog datuma izplačila. Ta razdelitev stroškov financiranja je potrebna, da se zagotovi, da so stroški financiranja, ki se zaračunajo za izplačilo, tesno povezani s prevladujočimi tržnimi obrestnimi merami v času, ko se izplačilo izvede. Ta pristop pomeni, da se natančni stroški financiranja določijo šele po zaključku fonda financiranja ob koncu šestmesečnega časovnega razdelka, vendar bodo pred končnim izračunom stroškov upravičencem do posojil na voljo okvirne cene. Upravičenci do posojil ali – za zunanje namenske prejemke v skladu s členom 3(1) Uredbe (EU) 2020/2094 (5) – proračun EU bi morali plačati enake stroške. S tem se preprečita arbitrarnost ali naključnost, ki sta bili značilni za tradicionalno vzajemno (back-to-back) metodo, pri kateri so stroški za vsakega posameznega upravičenca izhajali iz pogojev, ki jih je bilo mogoče dobiti na dan, ko je bilo posojilo najeto.

(11)

Vsak časovni razdelek bi moral biti aktiven v obdobju šestih mesecev z začetkom 1. januarja ali 1. julija. Vendar bi moral prvi časovni razdelek zajemati obdobje od 1. junija 2021 do 31. decembra 2021, kot je navedeno v členu 4 Sklepa.

(12)

Čeprav se lahko stroški financiranja med šestmesečnimi časovnimi razdelki razlikujejo zaradi razlik v pogojih financiranja, na katere Komisija ne more vplivati, bo Komisija operacije najemanja posojil in upravljanja dolga upravljala tako, da bo zagotovila, da bodo imeli časovni razdelki čim bolj podobne profile zapadlosti.

(13)

Strategija Komisije za financiranje omogoča boljše obvladovanje obrestnega tveganja in drugih finančnih tveganj. Obrestne mere, ki se zaračunavajo upravičencem do posojil, bodo sicer stabilne, vendar bodo ob zamenjavi zapadlih instrumentov v fondu financiranja potrebni občasni malenkostni ponovni izračuni obrestnih mer. Komisija bo po potrebi razvila svojo zmogljivost za uporabo izvedenih finančnih instrumentov, kot so zamenjave, da bo lahko upravljala morebitno preostalo obrestno tveganje in upravičencem ponudila možnost posojil s fiksno obrestno mero. Stroške teh instrumentov s fiksno obrestno mero bi morale kriti v celoti in izključno upravičenci, ki uporabljajo to možnost.

(14)

Zneski izplačil v posameznem časovnem razdelku bi morali biti enaki znesku dolgoročnih instrumentov financiranja, pripisanih temu časovnemu razdelku. V večini primerov bo izplačilo prihodkov sovpadalo z istim časovnim razdelkom kot izdaja dolgoročnih instrumentov financiranja, uporabljenih za zbiranje prihodkov, ter bo istemu časovnemu razdelku tudi pripisano. Vendar lahko nepredvidene zamude pri izplačilu privedejo do primerov, ko so prihodki iz dolgoročnega financiranja zbrani, vendar jih ni mogoče izplačati, kot je bilo prvotno načrtovano. Po tem scenariju se izplačilo lahko odloži iz enega časovnega razdelka v naslednji časovni razdelek. Če pa so bila sredstva za te specifične potrebe po financiranju že zbrana in pripisana prejšnjemu časovnemu razdelku, jih ni mogoče uporabiti za druge potrebe v tem časovnem razdelku. V tem primeru bi moralo biti mogoče izplačila pripisati časovnemu razdelku, kateremu so bili pripisani instrumenti financiranja. Prav tako bi moralo biti mogoče dolgoročne instrumente financiranja iz naslednjega časovnega razdelka pripisati prejšnjemu časovnemu razdelku, če znesek dolgoročnih instrumentov financiranja iz slednjega ne bi zadostoval za kritje zneska izplačil.

(15)

Komisija bo potrebovala tudi sredstva, da bo lahko za predhodni časovni razdelek predvidela potrebe po izplačilih, ki bodo nastale zgodaj v naslednjem časovnem razdelku. Da se zajamejo ti primeri in se zagotovi, da Komisija razpolaga s sredstvi pod ugodnimi pogoji za izvedbo izplačil blizu prehoda med časovnimi razdelki, bi morala imeti Komisija možnost, da instrumente dolgoročnega financiranja pripiše naslednjemu časovnemu razdelku.

(16)

Zmožnost upravljanja likvidnosti operacij financiranja z dostopanjem do kratkoročnega najemanja posojil in vzdrževanjem denarnih sredstev za bonitetne namene je osrednja in glavna značilnost diverzificirane strategije financiranja. To upravljanje likvidnosti bo Komisiji omogočilo, da izpolni vse potrebe po plačilih in prilagodi izdajanje tržnim pogojem. Ta zmožnost povzroča stroške zbiranja prihodkov zaradi izdaje kratkoročnih zapisov in začasne hrambe nekaterih prihodkov na likvidnostnem računu, da se zagotovi zmožnost izvedbe vseh plačil na zahtevo. Operacije upravljanja dolga v okviru diverzificirane strategije financiranja omogočajo boljše upravljanje obrestnih mer in drugih finančnih tveganj. Vključujejo lahko uporabo izvedenih finančnih instrumentov, kot so zamenjave, za upravljanje obrestne mere ali drugih finančnih tveganj v zvezi s posojili za upravičence ali sklepanje zavarovanih ali nezavarovanih transakcij na denarnem trgu. Stroške, ki nastanejo v zvezi s ponovnimi odkupi in/ali lastništvom obveznic za namene upravljanja likvidnosti, bi bilo treba obravnavati kot stroške upravljanja likvidnosti. S tem sklepom bi se morala vzpostaviti podlaga za izračun teh stroškov likvidnosti ter za njihovo pošteno in pravično obračunavanje vsem zadevnim upravičencem do prihodkov v zadevnem letu.

(17)

Potrebe po izplačilih, ki so večje od zneska dolgoročnih instrumentov financiranja, razporejenih v posamezni časovni razdelek, ali plačila obresti, lahko povzročijo likvidnostni primanjkljaj v časovnem razdelku. Potrebe po izplačilih, ki so manjše od zneska dolgoročnih instrumentov financiranja, razporejenih v posamezni časovni razdelek, ali povračila v zvezi z neporavnanimi izplačili, razporejenimi v ta razdelek, lahko povzročijo likvidnostni presežek. Izravnava teh likvidnostnih presežkov ali primanjkljajev je neizogibna zahteva za izvajanje diverzificirane strategije financiranja. Teh stroškov se ne bi smelo obračunavati v okviru zadevnih časovnih razdelkov, temveč bi jih bilo treba iz njih izločiti in jih upravljati kot ločene režijske stroške upravljanja likvidnosti. S tem sklepom bi bilo treba vzpostaviti mehanizem za razdruževanje stroškov, ki izhajajo iz likvidnostnih primanjkljajev ali presežkov, da bi se lahko absorbirali v širšem programu financiranja v obliki stroškov upravljanja likvidnosti. Komisija bi morala za izravnavo morebitnih pozitivnih ali negativnih stanj denarnih sredstev v časovnih razdelkih glede na skupni znesek izplačil uporabiti razdelek za upravljanje likvidnosti.

(18)

Za izvajanje diverzificirane strategije financiranja so potrebne nove zmogljivosti, da se pridobi najugodnejši dostop do kapitalskih trgov ter zagotovi stalno in učinkovito vzdrževanje takšne infrastrukture. To vključuje stroške, ki so potrebni za vodenje računov likvidnosti, pridobitev zmogljivosti za vodenje dražb za obveznice in menice EU ter vzpostavitev novih notranjih zmogljivosti za obdelavo podatkov. Takšne stroške, ki izhajajo neposredno iz izvajanja operacij najemanja posojil in izplačil, bi bilo treba obravnavati kot režijske stroške, ki razlikujejo med stroški, povezanimi z vzpostavitvijo in vzdrževanjem infrastrukture za najemanje posojil in izplačila. Ti stroški bi morali biti zajeti v stroških storitev za upravne režijske stroške.

(19)

Stroški storitev za upravne režijske stroške združujejo vse upravne stroške, nastale neposredno pri izvajanju diverzificirane strategije financiranja. Ti stroški nastanejo bodisi kot stroški vzpostavitve, povezani z enkratnimi stroški izgradnje operativnih zmogljivosti, bodisi kot ponavljajoči se stroški, tj. neizogibni stroški, ki jih je mogoče neposredno pripisati operacijam najemanja posojil in upravljanja dolga v okviru diverzificirane strategije financiranja in ki nastanejo periodično. Medtem ko so ponavljajoči se stroški redni letni stroški, ki se zaračunajo za izplačila v danem letu, bi bilo treba stroške vzpostavitve pripisati kot enkratne stroške.

(20)

Stroški, povezani z vzpostavitvijo in gradnjo zmogljivosti teh operacij, so nastali od leta 2021 in so že bili naloženi upravičencem programov finančne podpore NextGenerationEU prek posebnih režijskih stroškov vzpostavitve. Zato upravičenci do drugih programov finančne pomoči v okviru področja uporabe člena 220a finančne uredbe ne bi smeli nositi stroškov, povezanih s to prejšnjo gradnjo zmogljivosti, temveč le prihodnje odhodke, povezane z vzdrževanjem te infrastrukture. Delež upravnih stroškov programov finančne pomoči v okviru področja uporabe člena 220a finančne uredbe, razen instrumenta NextGenerationEU, bi bilo zato treba omejiti na ponavljajoče se stroške in programe obravnavati kot vsakega upravičenca do diverzificirane strategije financiranja.

(21)

Upravni stroški, vključeni v stroške storitev za upravne režijske stroške, bi morali biti omejeni na zaključen seznam upravičenih stroškov, ki so neposredno povezani s diverzificirano strategijo financiranja. Pogodbeni honorarji za zaposlitev zunanjih svetovalcev se dodajo na seznam upravičenih upravnih odhodkov na podlagi dogovorov, sklenjenih v okviru letnega proračuna za leto 2023. Razširitev seznama upravičenih upravnih odhodkov je bila organom držav članic sporočena pred sprejetjem tega sklepa. Združeni stroški storitev za upravne režijske stroške predstavljajo zelo omejen delež združenih stroškov operacij diverzificirane strategije financiranja.

(22)

Postopek naknadnega izdajanja računov je zasnovan tako, da se zagotovi povračilo stroškov v naslednjem letu in do trenutka, ko stroški ne nastajajo več zaradi operacij najemanja posojil, upravljanja dolga in upravljanja plačil v okviru diverzificirane strategije financiranja.

(23)

Izjemoma lahko Unija za posojila za finančno pomoč Ukrajini, odobrena v skladu z Uredbo (EU) 2022/2463, krije stroške obresti in upravne stroške, povezane z najemanjem in dajanjem posojil, v skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2022/2463. Potrebna sredstva bi se zagotovila s prispevki držav članic v skladu s členom 5(1) Uredbe (EU) 2022/2463. Izdajanje računov za te stroške bi bilo zato treba uskladiti z izdajanjem računov za stroške v zvezi z izplačili kot zunanjimi namenskimi prejemki v skladu s členom 3(1) Uredbe (EU) 2020/2094 in jih razvrstiti po četrtletjih.

(24)

Komisija bi morala za vsako izplačilo izdati potrditveno obvestilo, vključno z nepovratno podporo v smislu člena 2(2)(a) in (c) Uredbe (EU) 2020/2094, vračljivo podporo državam članicam v smislu člena 2(2)(b) Uredbe (EU) 2020/2094 in posojili državi članici ali tretji državi v okviru programov finančne pomoči s področja uporabe člena 220a finančne uredbe.

(25)

Posojila v okviru diverzificirane strategije financiranja je treba izvajati pod standardnimi finančnimi pogoji (struktura zapadlosti in odplačevanja) za vsako izplačilo. Pri nepovratni podpori bi moralo biti potrditveno obvestilo glavni podporni element, ki določa te finančne pogoje za proračun EU. V potrditvenem obvestilu se priglasitev stroškov določi na podlagi zadevnih finančnih pogojev. Ti pogoji bi morali vključevati datum izplačila, znesek finančne podpore, datum stroškov financiranja in datum zapadlosti. Potrditveno obvestilo je bistvena podlaga za proračunsko načrtovanje, finančne tokove in obračunavanje nepovratne podpore EU.

(26)

Ustrezna sklicevanja v sporazumih o posojilih bodo pojasnila, da se stroški izplačil določijo z uporabo metodologije, določene v tem sklepu.

(27)

Ta sklep bi se moral uporabljati za vse transakcije najemanja posojil in izplačila v okviru programa NextGenerationEU, vključno s tistimi, ki so bili izvedeni pred začetkom njegove veljavnosti –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

POGLAVJE 1

PREDMET UREJANJA, OPREDELITEV POJMOV IN SPLOŠNA PRAVILA

Člen 1

Predmet urejanja, področje uporabe in vodilna načela

1.   Ta sklep določa eno in enotno metodologijo za razporejanje stroškov, nastalih zaradi operacij najemanja posojil in upravljanja dolga, ki se izvajajo v okviru programov finančne pomoči v okviru področja uporabe člena 220a finančne uredbe, ter nepovratne podpore na podlagi člena 5(1) Sklepa Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 (6) (v nadaljnjem besedilu: programi CAM).

2.   Pri izvajanju metodologije razporejanja stroškov se upoštevata načeli poštene in pravične obravnave, pri čemer se zagotovi, da so stroški razporejeni na podlagi relativnega deleža prejete podpore.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„upravičenec“ pomeni državo članico ali tretjo državo, ki je stranka sporazuma o posojilih v okviru programa CAM, ali proračun Unije za nepovratno podporo v skladu s členom 5(1) Sklepa (EU, Euratom) 2020/2053;

(2)

„izplačilo“ pomeni prenos prihodkov, pridobljenih z operacijami najemanja posojil in upravljanja dolga, za financiranje vračljive ali nepovratne podpore upravičencu;

(3)

„finančni instrumenti“ pomenijo obveznice, dolžniške vrednostne papirje, komercialne zapise, menice EU in druge ustrezne kratko- in/ali dolgoročne finančne transakcije v okviru diverzificirane strategije financiranja;

(4)

„obrestno obdobje“ pomeni obdobje dvanajstih (12) mesecev ali drugo tako obdobje, ki se lahko določi v potrditvenem obvestilu in ki se začne na datum izplačila ali predhodni datum plačila obresti;

(5)

„upravljanje likvidnosti“ pomeni upravljanje denarnih tokov, povezanih z instrumenti financiranja in izplačili;

(6)

„sporazum o posojilih“ pomeni sporazum med Komisijo in upravičencem v okviru programa CAM;

(7)

„operacije najemanja posojil“ pomenijo operacije iz člena 2(1) Izvedbenega sklepa Komisije (EU, Euratom) 2022/2544 (7);

(8)

„operacije upravljanja dolga“ pomenijo operacije iz člena 2(2) Izvedbenega sklepa Komisije (EU, Euratom) 2022/2544;

(9)

„kratkoročno financiranje“ pomeni financiranje iz člena 2(11) Izvedbenega sklepa Komisije (EU, Euratom) 2022/2544;

(10)

„dolgoročno financiranje“ pomeni financiranje iz člena 2(10) Izvedbenega sklepa Komisije (EU, Euratom) 2022/2544;

Člen 3

Vrste stroškov

Določijo se naslednje kategorije stroškov:

(a)

stroški financiranja;

(b)

stroški upravljanja likvidnosti;

(c)

stroški storitev za upravne režijske stroške.

POGLAVJE 2

STROŠKI FINANCIRANJA IN STROŠKI UPRAVLJANJA LIKVIDNOSTI

ODDELEK 1

Razdelki

Člen 4

Časovni razdelki

1.   Posamezen časovni razdelek je aktiven v obdobju šestih mesecev z začetkom 1. januarja ali 1. julija. Vendar prvi časovni razdelek zajema obdobje od 1. junija 2021 do 31. decembra 2021.

2.   Časovni razdelek sestavljajo izplačila, izvedena v njegovem aktivnem obdobju, in povezani instrumenti financiranja, ki so vanj razporejeni. Vsako izplačilo se pripiše časovnemu razdelku, ki je aktiven na datum zadevnega izplačila.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se v primeru, da znesek prihodkov iz dolgoročnih instrumentov financiranja, pripisanih prejšnjemu časovnemu razdelku, presega znesek izplačil, pripisanih temu prejšnjemu razdelku v skladu s prvim pododstavkom, izplačila še naprej razporejajo v navedeni prejšnji časovni razdelek, dokler znesek skupnih izplačil ni enak znesku prihodkov iz zadevnih dolgoročnih instrumentov financiranja.

Izplačilo ostane v zvezi z vsemi neporavnanimi zneski, ki jih je treba še odplačati, pripisano časovnemu razdelku.

3.   Brez poseganja v člen 6(2) se prihodki iz dolgoročnih instrumentov financiranja pripišejo časovnemu razdelku.

4.   Dolgoročni instrumenti financiranja, razen instrumentov iz odstavka 5, se pripišejo časovnemu razdelku, ki je aktiven v trenutku sklenitve operacije najemanja posojil, ki je podlaga zanje.

Z odstopanjem od prvega pododstavka:

(a)

instrumenti financiranja, katerih prihodki se zbirajo za financiranje izplačila v naslednjem časovnem razdelku, se lahko pripišejo zadevnemu časovnemu razdelku;

(b)

če znesek izplačil ob koncu aktivnega časovnega razdelka presega znesek prihodkov iz dolgoročnih instrumentov financiranja, se dolgoročni instrumenti financiranja na podlagi operacij najemanja posojil po koncu aktivnega obdobja časovnega razdelka pripišejo navedenemu časovnemu razdelku, dokler znesek prihodkov iz dolgoročnih instrumentov financiranja ni enak znesku izplačil v navedenem časovnem razdelku.

5.   Dolgoročni instrumenti financiranja, ki nadomestijo zapadle dolgoročne instrumente financiranja, se pripišejo istemu časovnemu razdelku. Člen 6 se uporablja v primeru neskladnosti med datumom zapadlosti zapadlega dolgoročnega instrumenta in datumom najema posojil dolgoročnega instrumenta, ki ga nadomešča.

Člen 5

Razdelek za upravljanje likvidnosti

1.   Razdelek za upravljanje likvidnosti deluje, dokler niso operacije najemanja posojil, odobrene v programih CAM, v celoti poplačane.

2.   Kratkoročni instrumenti financiranja, operacije upravljanja dolga in stroški, ki iz njih izhajajo, se pripišejo razdelku za upravljanje likvidnosti.

Člen 6

Izravnava likvidnostnih stanj

1.   Raven imetij likvidnosti v časovnem razdelku se izračuna dnevno kot razlika med prilivi in odlivi, kot je določeno v koraku 3 točke 1 Priloge.

2.   Vsi pozitivni zneski iz odstavka 1 (v nadaljnjem besedilu: likvidnostni presežek) se dnevno razporedijo iz časovnega razdelka v razdelek za upravljanje likvidnosti, kot je določeno v koraku 4 točke 1 Priloge, in sicer na stroške financiranja zadevnega časovnega razdelka na ta dan.

3.   Vsi zneski, ki ustrezajo negativnemu znesku iz odstavka 1 (v nadaljnjem besedilu: likvidnostni primanjkljaj), se dnevno dodelijo iz časovnega razdelka za upravljanje likvidnosti v časovni razdelek, kot je določeno v koraku 6 točke 1 Priloge, in sicer na stroške financiranja razdelka za upravljanje likvidnosti na ta dan.

ODDELEK 2

Izračun stroškov financiranja in stroškov upravljanja likvidnosti

Člen 7

Izračun stroškov financiranja časovnega razdelka

1.   Stroški financiranja se računajo dnevno.

2.   Stroški financiranja instrumenta financiranja zajemajo dnevne obresti v zvezi z vsakim instrumentom financiranja in potencialni ažio/disažio na podlagi celotne cene ob izdaji.

3.   Dnevni stroški financiranja časovnega razdelka zajemajo dnevne stroške financiranja instrumentov financiranja, pripisanih časovnemu razdelku po rezultatih uporabe člena 6(2) in (3).

Člen 8

Izračun stroškov upravljanja likvidnosti

1.   Stroški upravljanja likvidnosti so vsota stroškov kapitala v razdelku za upravljanje likvidnosti, kot je določeno v točki 2 Priloge.

2.   Stroški kapitala so razlika med natečenimi obrestmi v okviru zadevnih instrumentov financiranja razdelka za upravljanje likvidnosti, stroški in donosi, ki izhajajo iz izravnave likvidnostnih presežkov ali likvidnostnih primanjkljajev iz člena 6(2) in (3), ter donosnostjo naložb, ki jih ustvarijo sredstva.

3.   Stroški upravljanja likvidnosti se računajo dnevno.

Člen 9

Razporejanje stroškov upravljanja likvidnosti

1.   Stroški upravljanja likvidnosti se izračunajo kot vsota dnevnih stroškov upravljanja likvidnosti v četrtletju. Ti stroški se pripišejo vsakemu izplačilu sorazmerno glede na relativni delež izplačila v skupnih neizplačanih zneskih izplačil ob koncu četrtletja.

2.   Stroški upravljanja likvidnosti se izračunajo na podlagi metodologije in korakov iz točke 2 Priloge.

Člen 10

Dodelitev stroškov financiranja izplačilu

1.   Izplačila iz istega časovnega razdelka krijejo enake povprečne dnevne stroške financiranja do njihovega odplačila.

2.   Za vsako neizplačano izplačilo se dnevni stroški financiranja izračunajo tako, da se skupni stroški financiranja razdelka po uporabi člena 6(2) in (3) pomnožijo z zneskom izplačila, deljenim s skupnimi neizplačanimi zneski izplačil iz časovnega razdelka, ki se mu dodeli izplačilo.

POGLAVJE 3

STROŠKI STORITEV ZA UPRAVNE REŽIJSKE STROŠKE

Člen 11

Stroški storitev za upravne režijske stroške

Stroške storitev za upravne režijske stroške sestavljajo ponavljajoči se upravni stroški za upravičence in stroški vzpostavitve za posojila RRF. Izračunajo se v skladu s točko 3 Priloge.

Člen 12

Ponavljajoči se upravni stroški

1.   Ponavljajoče se upravne stroške sestavljajo vsi stroški, ki nastanejo Komisiji pri izvajanju operacij najemanja posojil in upravljanja dolga, ki vključujejo naslednje vrste: pravne stroške, na primer stroške pravnih mnenj, ponavljajoče se stroške vodenja računov, stroške zunanje revizije, stroške za vzdrževanje dražbenega sistema, honorarje bonitetnih agencij, pristojbine za kotacijo, davke, registracijo, objavo in poravnavo, stroške za informacijsko tehnologijo in raziskave, povezane s trgom, ter honorarje pogodbenih uslužbencev, povezane z izvajanjem diverzificirane strategije financiranja.

2.   Če so takšni stroški skupni operacijam najemanja posojil, ki se izvajajo za druge programe finančne pomoči, se stroški, vključeni v izračun, izračunajo kot sorazmerni delež, pripisan operacijam najemanja posojil in upravljanja dolga v zadevnem koledarskem letu.

3.   Ponavljajoči se upravni stroški se izračunajo za vsako izplačilo, prejeto v skladu z vsakim sporazumom o posojilih, sorazmerno glede na skupne zneske izplačil ob koncu koledarskega leta.

Člen 13

Stroški vzpostavitve posojil RRF

1.   Stroški vzpostavitve posojil RRF zajemajo vse stroške, ki jih ima Komisija pri gradnji zmogljivosti za izvajanje operacij najemanja posojil, upravljanja dolga in upravljanja plačil v okviru NextGenerationEU. Vključujejo stroške, povezane z vzpostavitvijo računov NextGenerationEU, vzpostavitvijo dražbenega sistema, orodja za upravljanje vlagateljev, drugimi stroški informacijske tehnologije ter pristojbinami za tržne raziskave in svetovanje.

2.   Države članice, ki podpišejo sporazume o posojilih RRF, nosijo 48 % skupnih stroškov vzpostavitve.

3.   Države članice v letih 2021, 2022 in 2023 plačajo stroške vzpostavitve iz odstavka 1 sorazmerno z deležem zneska posojila na podlagi podpisanega sporazuma o posojilih RRF glede na skupni znesek posojil za vse podpisane sporazuma o posojilih RRF, kot je določeno v točki 3(2)(a) in 3(2)(b) Priloge.

4.   Do 30. junija 2024 se vsi nerazporejeni stroški vzpostavitve za države članice, ki so podpisale sporazume o posojilih RRF, razporedijo sorazmerno glede na delež zneska posojil, podpisanih v okviru posameznega sporazuma o posojilih RRF, v skupnih zneskih posojil za vse podpisane sporazuma o posojilih RRF do 31. decembra 2023, kot je določeno v točki 3(2)(c) Priloge.

5.   Po koncu leta 2023 se ne plačujejo nobeni dodatni stroški vzpostavitve za operacije najemanja posojil, niti se ne razporedijo programom CAM, razen če spadajo na področje uporabe člena 5(1) Sklepa (EU, Euratom) 2020/2053.

POGLAVJE 4

IZDAJANJE RAČUNOV

Člen 14

Potrditveno obvestilo

1.   Za vsako izplačilo se sestavi potrditveno obvestilo, ki vsebuje pogoje, na podlagi katerih Komisija zahteva povračilo stroškov.

2.   V potrditvenem obvestilu se določijo pogoji za plačilo stroškov financiranja in odplačilo glavnice, ki se v primeru nepovratne podpore plačajo iz proračuna Unije v skladu s členom 5(1), prvi pododstavek, Sklepa (EU, Euratom) 2020/2053, v primeru sporazumov o posojilih pa jih plačajo upravičenci.

3.   Potrditveno obvestilo mora vsebovati naslednje elemente:

(a)

znesek izplačila;

(b)

zapadlost;

(c)

načrt odplačevanja;

(d)

pripis izplačila časovnemu razdelku;

(e)

obrestno obdobje z navedbo datuma plačila.

4.   Potrditveno obvestilo za posojila vsebuje tudi dodatne elemente, navedene v sporazumih o posojilih.

Člen 15

Izdajanje računov za stroške financiranja

1.   Stroški financiranja se izračunajo glede na vsako izplačilo ob koncu obdobja obresti, določenega v potrditvenem obvestilu.

2.   Izdajanje računov se izvrši ob koncu obrestnega obdobja, določenega v potrditvenem obvestilu. V zvezi z izplačili kot zunanjimi namenskimi prejemki v skladu s členom 3(1) Uredbe (EU) 2020/2094 in izplačili v okviru instrumenta razširjene makrofinančne pomoči se lahko računi v primeru, da Ukrajina zaprosi za subvencioniranje povezanih stroškov, združijo po četrtletjih.

Člen 16

Izdajanje računov za stroške upravljanja likvidnosti

Stroški upravljanja likvidnosti se zaračunajo na začetku vsakega koledarskega leta za stroške, nastale v prejšnjem koledarskem letu.

Člen 17

Izdajanje računov za stroške storitev za upravne režijske stroške

Upravičencem do posojil se na začetku vsakega koledarskega leta izda račun za stroške storitev za upravne režijske stroške, nastale v prejšnjem koledarskem letu, v zvezi s skupnimi stroški, razporejenimi v skladu s členom 11.

Plačila upravičencev za stroške storitev pomenijo notranje namenske prejemke v smislu člena 21(3)(a) finančne uredbe.

Člen 18

Razveljavitev

Izvedbeni Sklep (EU) 2021/1095 se razveljavi.

Sklicevanje na razveljavljeni sklep se razume kot sklicevanje na ta sklep.

Člen 19

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 19. decembra 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 193, 30.7.2018, str. 1.

(2)  Uredba (EU, Euratom) 2022/2434 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. decembra 2022 o spremembi Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, kar zadeva določitev diverzificirane strategije financiranja za splošno metodo najemanja posojil (UL L 319, 13.12.2022, str. 1).

(3)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/1095 z dne 2. julija 2021 o vzpostavitvi metodologije razporejanja stroškov, povezanih z izposojanjem in upravljanjem dolga v okviru instrumenta NextGenerationEU (UL L 236, 5.7.2021, str. 75).

(4)  Uredba (EU) 2022/2463 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o vzpostavitvi instrumenta za zagotavljanje podpore Ukrajini za leto 2023 (makrofinančna pomoč +) (UL L 322, 16.12.2022, str. 1).

(5)  Uredba Sveta (EU) 2020/2094 z dne 14. decembra 2020 o vzpostavitvi Instrumenta Evropske unije za okrevanje v podporo okrevanju po krizi zaradi COVID-19 (UL L 433 I, 22.12.2020, str. 23).

(6)  Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 z dne 14. decembra 2020 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom (UL L 424, 15.12.2020, str. 1).

(7)  Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2022/2544 z dne 19. decembra 2022 o določitvi ureditev za upravljanje in izvajanje operacij EU za najemanje posojil in upravljanje dolga v okviru diverzificirane strategije financiranja in s tem povezane operacije dajanja posojil (glej stran 109 tega Uradnega lista).


PRILOGA

1.   Izračun stroškov financiranja

Stroški financiranja se izračunajo po naslednjem postopku:

Korak 1: Izračun skupnih dnevnih stroškov posameznega instrumenta financiranja v časovnem razdelku ali v razdelku za upravljanje likvidnosti

Dnevne obračunane obresti se izračunajo:

Formula

Za vsak instrument financiranja se ažio/disažio linearno razporedi po življenjski dobi instrumenta:

ažio/disažiodnevni = (100 – cena ob izdaji) : (datum zapadlosti – datum izdaje)

pri čemer je cena ob izdaji = celotna cena (vključno z bančnimi stroški)

Za vsak instrument financiranja se izračunajo skupni dnevni stroški:

SFdnevni na instrument = OOdnevne + ažio/disažiodnevni

Korak 2: Izračun združenih skupnih dnevnih stroškov financiranja

Za vsak časovni razdelek (ČR1–ČR11) so skupni dnevni stroški za razdelek pred izravnavo iz člena 5 vsota vseh skupnih dnevnih stroškov vsakega instrumenta financiranja, pripisanega časovnemu razdelku:

SFdnevniČR(x)pred izravnavo = ∑ SFdnevni na instrument, razporejen v ČR(x)

Za razdelek za upravljanje likvidnosti so stroški financiranja naslednji:

SFdnevniRULpred izravnavo = ∑ SFdnevni na instrument, razporejen v RUL

Korak 3: Izračun likvidnostnih stanj v časovnih razdelkih

Raven imetij likvidnosti se izračuna dnevno na naslednji način:

likvidnostČR(x) = prilivi [prihodek od izdaje + obrestiposojila/nepovratna sredstva + odplačilaposojila/nepovratna sredstva] – odlivi [izplačila + kuponineporavnani dolg + povračila dolga]

Korak 4: Izračun stroškov financiranja instrumentov financiranja z likvidnostnim presežkom

V tem koraku je opredeljen del SF časovnih razdelkov z likvidnostnim presežkom, ki se lahko pripiše likvidnosti tega razdelka.

Stroški financiranja, povezani z instrumenti financiranja, se izračunajo na naslednji način:

SFČR z likvidnostnim presežkom(presežek) =

SFdnevniČR(presežek)pred izravnavo * likvidnost ČR(presežek) : ČR(presežek)

SFdnevniČR(presežek)po izravnavi = SF dnevniČR(presežek)pred izravnavo – SFČRz likvidnostnim presežkom(presežek)

Korak 5: Izračun stroškov razdelka za upravljanje likvidnosti, če se mu stroški financiranja pripišejo iz časovnega razdelka z likvidnostnim presežkom

Če razdelek za upravljanje likvidnosti prejme presežek iz časovnega razdelka, se stroški razdelka za upravljanje likvidnosti izračunajo na naslednji način:

SFdnevniRULpo izravnavi = SFdnevniRULpred izravnavo + ∑ SFČR z likvidnostnim presežkom(presežek)

Korak 6: Izračun stroškov financiranja časovnega razdelka z likvidnostnim primanjkljajem

Kakršen koli likvidnostni primanjkljaj v časovnem razdelku se izravna s prenosom likvidnosti iz razdelka za upravljanje likvidnosti po dnevnih stroških financiranja (korak 5).

Za časovne razdelke s pozitivnim likvidnostnim stanjem stroški financiranja po izravnavi izhajajo že iz koraka 4 zgoraj.

SFprenos likvidnosti iz RUL = SF dnevniRULpo izravnavi * znesek prenosa : RUL

SFdnevniČR(primanjkljaj)po izravnavi = SFdnevniČR(primanjkljaj)pred izravnavo + SFprenos likvidnosti iz RUL

Čeprav se lahko stroški financiranja med šestmesečnimi časovnimi razdelki razlikujejo zaradi razlik v pogojih financiranja, na katere Komisija ne more vplivati, bo Komisija upravljala operacije najemanja posojil in upravljanja dolga, da bi zagotovila, da bodo imeli časovni razdelki čim bolj podobne profile zapadlosti.

Korak 7: Izračun dnevnih stroškov financiranja izplačila

Dnevni stroški financiranja izplačila so znesek izplačila, pomnožen z relativnim deležem izplačila glede na časovni razdelek, v katerega je izplačilo razporejeno.

SF izplačila v ČR(x) =

SFdnevniČR(x)po izravnavi * neizplačani znesek izplačila : ∑ neizplačanih izplačil v ČR(x)

2.   Izračun stroškov upravljanja likvidnosti

Stroški upravljanja likvidnosti na izplačilo se izračunajo kot vsota dnevnih stroškov sredstev v razdelku za upravljanje likvidnosti po izravnavi likvidnostnih stanj časovnih razdelkov v obdobju izračuna. Donosi (ali stroški v primeru negativnih stopenj) se odštejejo na naslednji način:

UPLIčetrtletno = ∑ SFdnevniČRpo izravnavi v četrtletju – DN imetij likvidnostičetrtletno

UPLI se vsakemu izplačilu pripiše na naslednji način:

UPLI za izplačilo =

UPLIčetrtletno *

∑ neizplačanega izplačilakonec četrtletja : ∑ neizplačanih izplačilkonec četrtletja :

3.   Izračun stroškov storitev za upravne režijske stroške

3.1.   Izračun ponavljajočih se upravnih stroškov

Ponavljajoči se upravni stroški se izračunajo na naslednji način:

letni ponavljajoči se upravni stroškiskupaj = ∑ ponavljajočih se postavk upravnih stroškov za koledarsko leto

Ponavljajoči se upravni stroški se razporedijo na naslednji način:

letni ponavljajoči se upravni stroškina upravičenca = letni ponavljajoči se upravni stroškiskupaj *

∑ neizplačanega izplačila upravičencuob koncu leta : ∑ neizplačanih izplačilob koncu leta :

3.2.   Izračun in razporeditev stroškov vzpostavitve

Stroški vzpostavitve na upravičenca posojil RRF se izračunajo po naslednjem postopku:

(a)

Stroški vzpostavitve za posojila RRF se izračunajo na naslednji način:

stroški vzpostavitveza posojila RRF = 48 % * ∑ postavk stroškov vzpostavitve

(b)

Stroški vzpostavitve za posojila RRF se za leta 2021, 2022 in 2023 razporedijo vsaki državi članici, ki je podpisala sporazum o posojilih RRF, in sicer na naslednji način:

stroški vzpostavitvena podpisano posojilo RRF = stroški vzpostavitveza posojila RRF *

znesek podpisanega posojila na državo članico ob koncu leta : skupni najvišji znesek posojil RRF

(c)

Od 1. januarja 2024 se vsi nerazporejeni stroški vzpostavitve izračunajo na naslednji način:

nerazporejeni stroški vzpostavitve za posojila RRF = stroški vzpostavitveza posojila RRF – ∑ postavk stroškov vzpostavitve, razporejenih posojilom RRFv letih 2021, 2022 in 2023

Razporedijo se kot dodatni stroški vzpostavitve za izplačila državam članicam na podlagi sporazumov o posojilih RRF, in sicer na naslednji način:

dodatni stroški vzpostavitvena upravičenca = nerazporejeni stroški vzpostavitve za posojila RRFkonec leta 2023 *

∑ zneskov podpisanih posojil na upravičencakonec leta 2023 : skupni znesek posojil na podlagi podpisanih sporazumov o posojilih RRFkonec leta 2023

3.3.   Izračun stroškov storitev na upravičenca

SSletni = ∑ postavk ponavljajočih se upravnih stroškov + ∑ postavk upravnih stroškov vzpostavitve

4.   Glosar kratic

OOdnevne

stroški obračunanih obresti, razčlenjeno po dnevih

(OO) dnevne

dnevne obračunane obresti posameznega instrumenta financiranja

ažio/disažiodnevni

ažio ali disažio, razčlenjeno po dnevih

upravičenka

država članica ali tretja država, ki je stranka sporazuma o posojilih v okviru programa CAM, ali proračun Unije za nepovratno podporo v skladu s členom 5(1) Sklepa (EU, Euratom) 2020/2053