ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 327

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 65
21. december 2022


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Uredba Komisije (EU) 2022/2472 z dne 14. decembra 2022 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije ( 1 )

1

 

*

Uredba Komisije (EU) 2022/2473 z dne 14. decembra 2022 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije

82

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

21.12.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 327/1


UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/2472

z dne 14. decembra 2022

o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 108(4) Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2015/1588 z dne 13. julija 2015 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za določene vrste horizontalne državne pomoči (1) ter zlasti člena 1(1), točki (a) in (b), Uredbe,

po objavi osnutka te uredbe v skladu s členom 6 in členom 8(2) Uredbe (EU) 2015/1588,

po posvetovanju s Svetovalnim odborom za državno pomoč,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Dodeljevanje državnih sredstev, ki izpolnjuje merila iz člena 107(1) Pogodbe, pomeni državno pomoč, ki jo je treba priglasiti Komisiji v skladu s členom 108(3) Pogodbe. Vendar lahko v skladu s členom 109 Pogodbe Svet določi vrste pomoči, ki so izvzete iz navedene obveznosti priglasitve. Komisija lahko v skladu s členom 108(4) Pogodbe sprejme uredbe glede navedenih vrst pomoči. Na podlagi Uredbe (EU) 2015/1588 je Komisija pooblaščena, da v skladu s členom 109 Pogodbe razglasi, da se lahko nekatere vrste pomoči izvzamejo iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe. Komisija je na podlagi navedene uredbe sprejela Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 (2) o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki se uporablja do 31. decembra 2022.

(2)

Člen 42 Pogodbe določa, da se pravila o konkurenci uporabljajo za proizvodnjo kmetijskih proizvodov in trgovino s kmetijskimi proizvodi le v obsegu, ki ga določita Evropski parlament in Svet. Člen 211 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) določa, da se za pomoč za proizvodnjo kmetijskih proizvodov in trgovino z njimi uporabljajo pravila o državni pomoči ob upoštevanju specifičnih odstopanj. Člen 211(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa, da se pravila o državni pomoči ne uporabljajo za plačila držav članic za ukrepe iz navedene uredbe, ki jih delno ali v celoti financira Unija, in za ukrepe iz členov 213 do 218 navedene uredbe. Poleg tega se v skladu s členom 145 Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta (4) pravila o državni pomoči ne uporabljajo niti za plačila držav članic v skladu z navedeno uredbo niti za dodatno nacionalno financiranje v okviru člena 42 Pogodbe. Taka plačila, katerih namen je zagotoviti dodatno nacionalno financiranje, ki spada na področje uporabe člena 42 Pogodbe, morajo izpolnjevati merila iz Uredbe (EU) 2021/2115, da jih lahko Komisija odobri kot del strateškega načrta SKP v določeni državi članici. Kljub temu se pravila o državni pomoči uporabljajo za sofinancirani del v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in dodatno nacionalno financiranje za ukrepe, ki ne spada na področje uporabe člena 42 Pogodbe.

(3)

Ker so gospodarski učinki pomoči enaki ne glede na to, ali jo delno financira Unija ali ne oziroma ali jo v celoti financira država članica, bi morala biti politika Komisije v zvezi z nadzorom državne pomoči dosledna in skladna s podporo, dodeljeno na podlagi skupne kmetijske politike in politike razvoja podeželja Unije.

(4)

Področje uporabe te uredbe bi bilo v zvezi z ukrepi, ki jih sofinancira EKSRP zato treba uskladiti s področjem uporabe Uredbe (EU) 2021/2115.

(5)

Ta uredba bi morala omogočati večjo poenostavitev ter zagotoviti večjo preglednost, učinkovito ocenjevanje in nadzor skladnosti s pravili o državni pomoči na nacionalni ravni in na ravni Unije, pri tem pa ohraniti institucionalne pristojnosti Komisije in držav članic.

(6)

Komisija je večkrat uporabila člena 107 in 108 Pogodbe za kmetijski in gozdarski sektor v skladu s pogoji iz smernic iz leta 2014 (5). Tako je pridobila precejšnje izkušnje na navedenih področjih v zvezi z ukrepi pomoči, za katere še vedno velja obveznost držav članic, da priglasijo pomoč Komisiji. Pridobljene izkušnje ji omogočajo, da bolje opredeli pogoje, pod katerimi se lahko nekatere vrste pomoči štejejo za združljive z notranjim trgom, ter razširi področje uporabe skupinskih izjem, pri čemer še vedno zagotavlja preglednost in sorazmernost pomoči.

(7)

Splošni pogoji za uporabo te uredbe bi morali temeljiti na vrsti skupnih načel, ki bi zagotavljala, da ima pomoč jasen spodbujevalni učinek, je ustrezna in sorazmerna, povsem pregledno dodeljena, je predmet nadzornega mehanizma in rednega ocenjevanja ter ne vpliva škodljivo na konkurenco in pogoje trgovanja.

(8)

Pomoč, ki izpolnjuje vse pogoje iz te uredbe, tako splošne kot specifične pogoje za posamezne vrste pomoči, bi bilo treba izvzeti iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe. Za zagotovitev učinkovitega nadzora in poenostavitve upravnih postopkov, ne da bi Komisija pri tem oslabila spremljanje, bi se morala izvzeta pomoč (sheme pomoči in individualna pomoč) izrecno sklicevati na to uredbo.

(9)

Za državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe, ki je ta uredba ne vključuje, se še naprej uporablja obveznost priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe. Ta uredba ne posega v možnost držav članic, da priglasijo pomoč, katere cilji ustrezajo ciljem, ki jih zajema ta uredba.

(10)

Zaradi večje možnosti vpliva velikih shem na trgovino in konkurenco bi morale biti sheme pomoči, katerih proračun presega določen prag v katerem koli letu ali skupno prag, ki temelji na absolutni vrednosti, načeloma predmet ocene državne pomoči. Ocenjevanje bi moralo biti usmerjeno v preverjanje, ali so bile dosežene predpostavke in pogoji, ki so podlaga za združljivost sheme, kot tudi učinkovitost ukrepa pomoči glede na njegove splošne in specifične cilje, ter zagotoviti navedbe o učinku sheme na konkurenco in trgovino. Za zagotovitev enake obravnave bi bilo treba ocenjevanje državne pomoči izvesti na podlagi načrta ocenjevanja, ki ga odobri Komisija. Čeprav bi bilo take načrte običajno treba pripraviti ob oblikovanju sheme in odobriti pravočasno, da lahko začne shema veljati, to morda ni mogoče v vseh primerih.

(11)

Da torej ne bi prišlo do zamude pri začetku veljavnosti takih shem, bi se morala ta uredba zanje uporabljati za začetno obdobje največ šest mesecev. Komisija se lahko odloči za podaljšanje tega obdobja na podlagi odobritve načrta ocenjevanja.

(12)

V ta namen bi bilo treba Komisiji načrt ocenjevanja priglasiti v 20 delovnih dneh po začetku veljavnosti sheme. Komisija se lahko izjemoma tudi odloči, da ocena glede na posebnosti primera ni nujna. Komisija bi morala od države članice prejeti potrebne informacije, da bi lahko brez nepotrebnega odlašanja ocenila načrt ocenjevanja in zahtevala dodatne informacije, kar bi državi članici omogočilo, da dopolni manjkajoče elemente, da bi Komisija lahko sprejela odločitev.

(13)

Spremembe shem, ki so predmet ocenjevanja, razen sprememb, ki ne vplivajo na združljivost sheme pomoči na podlagi te uredbe ali ne morejo znatno vplivati na vsebino odobrenega načrta ocenjevanja, bi bilo treba oceniti ob upoštevanju rezultatov takega ocenjevanja ter jih izključiti iz področja uporabe te uredbe. Za spremembe, kot so povsem formalna preoblikovanja, upravna preoblikovanja ali spremembe, izvedene v okviru ukrepov, ki jih sofinancira Unija, načeloma ne bi smelo veljati, da znatno vplivajo na vsebino odobrenega načrta ocenjevanja.

(14)

Ta uredba se ne bi smela uporabljati za pomoč, ki je odvisna od uporabe domačih proizvodov v breme uvoženih proizvodov, ali pomoč dejavnostim, povezanim z izvozom. Zlasti se ne bi smela uporabljati za pomoč, s katero se financirata vzpostavitev in delovanje distribucijske mreže v drugi državi članici ali tretji državi. Pomoč za kritje stroškov sodelovanja na sejmih, stroškov študija ali svetovalnih storitev, potrebnih za uvajanje novega ali obstoječega proizvoda na novem trgu v drugi državi članici ali tretji državi, se ne bi smela šteti za pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom.

(15)

Komisija bi morala zagotoviti, da odobrena pomoč nima škodljivega vpliva na pogoje trgovanja, ki bi bili v nasprotju s skupnim interesom. Zato bi bilo treba iz področja uporabe te uredbe izključiti pomoč, dodeljeno upravičencu, ki je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo zaradi predhodnega sklepa Komisije o razglasitvi pomoči za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom. Vendar je pomembno, da se v okviru pomoči v obliki nadomestila v tveganih in kriznih razmerah, kot sta pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali škodljivi organizmi rastlin, in pomoč za stroške preprečevanja, obvladovanja in izkoreninjenja bolezni živali, hitro ukrepa. Zato se v takih primerih izključitev iz pomoči ne bi smela uporabljati. Poleg tega se glede na naravo takih shem, v katerih ni mogoče identificirati posameznih upravičencev, izključitev ne bi smela uporabljati za pomoč v omejenem znesku za mala in srednja podjetja (MSP), ki sodelujejo v dejavnostih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, ali projektih operativnih skupin evropskega partnerstva za inovacije na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti (EIP).

(16)

Pomoč, dodeljeno podjetjem v težavah, bi bilo treba praviloma izvzeti iz področja uporabe te uredbe, saj bi bilo tako pomoč treba oceniti v skladu s smernicami o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (6). Vendar je treba določiti določene izjeme od tega pravila. Prvič, ta uredba bi se morala uporabljati za podjetja v težavah v primerih pomoči MSP, ki sodelujejo v projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, ali projektih operativnih skupin evropskega partnerstva za inovacije ali imajo koristi od njih, kadar je zelo težko določiti posamezne upravičence. Drugič, za taka podjetja bi se morala uporabljati v primerih, ko gre za varovanje javnega zdravja, tj. v primerih pomoči za stroške izkoreninjenja bolezni živali in za pomoč za uničenje in odstranjevanje poginulih živali. Tretjič, glede na člen 107(2), točka (b), Pogodbe bi se morala ta uredba uporabljati tudi za podjetja v težavah, kadar se izplača pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče. Enako bi moralo veljati v primerih, ko pride podjetje v težave zaradi škode, ki jo povzročijo dogodki, ki niso pod nadzorom zadevnega podjetja, in sicer slabe vremenske razmere, ki se lahko izenačijo z naravnimi nesrečami, bolezni živali ali škodljivi organizmi rastlin, zaščitene živali, gozdni požari, katastrofalni dogodki v gozdovih in dogodki v gozdovih, povezani s podnebnimi spremembami.

(17)

Če so državna pomoč ali pogoji, ki veljajo zanjo, vključno z načinom financiranja, kadar je sestavni del pomoči, neločljivo povezani s kršitvijo zakonodaje Unije, pomoči ni mogoče razglasiti za združljivo z notranjim trgom. Ta uredba se torej ne bi smela uporabljati za pomoč, ki je neločljivo povezana s kršitvijo zakonodaje Unije.

(18)

Izvrševanje pravil o državni pomoči je zelo odvisno od sodelovanja držav članic. Zato bi morale države članice sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti s to uredbo, vključno s skladnostjo individualnih pomoči, dodeljenih v okviru shem skupinskih izjem.

(19)

Zaradi velikega tveganja, da bo to negativno vplivalo na pogoje trgovanja, bi morala Komisija po priglasitvi oceniti velike zneske pomoči, dodeljene individualno ali kumulativno. Zato bi bilo treba za nekatere vrste pomoči za naložbe določiti pragove najvišjega zneska pomoči, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, in sicer na ravni, ki upošteva zadevno vrsto pomoči ter njen morebiten vpliv na pogoje trgovanja. Vsako pomoč, katere znesek presega navedene pragove, bi bilo treba obvezno priglasiti v skladu s členom 108(3) Pogodbe. Pragovi, določeni v tej uredbi, se ne bi smeli zaobiti z umetno delitvijo shem ali projektov pomoči, na primer na več shem ali projektov pomoči, ki imajo podobne značilnosti, cilje ali upravičence. Pod pogojem, da se upoštevajo pogoji za združljivost in največje vrednosti intenzivnosti pomoči ali najvišji zneski pomoči, opredeljeni v tej uredbi, se druge vrste pomoči ne bi smele šteti za pomoči z visokim tveganjem ali za pomoči s škodljivim vplivom na pogoje trgovanja.

(20)

Zaradi preglednosti, enakega obravnavanja in učinkovitega spremljanja bi bilo treba to uredbo uporabljati le za pomoč, za katero je mogoče vnaprej in brez ocene tveganja natančno izračunati bruto ekvivalent nepovratnih sredstev (v nadaljnjem besedilu: pregledna pomoč).

(21)

V zvezi z nekaterimi specifičnimi instrumenti pomoči, kot so posojila, jamstva, davčni ukrepi in zlasti vračljiva predplačila, bi morala ta uredba opredeliti, pod kakšnimi pogoji se lahko obravnavajo kot pregledni. Pomoč v obliki jamstev bi bilo treba šteti za pregledno, če je bil bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračunan na podlagi premij varnega pristana, določenih za ustrezno vrsto podjetja. Kot pregledno bi jo bilo treba obravnavati tudi, če je bila metodologija, uporabljena za izračun intenzivnosti pomoči državnega jamstva, pred izvajanjem ukrepa priglašena Komisiji in jo je slednja odobrila v skladu z Obvestilom o jamstvih (7). V tej uredbi se kot pregledna pomoč ne bi smela obravnavati pomoč v obliki ukrepov tveganega financiranja in kapitalskih injekcij.

(22)

Pomoč, ki bi sicer spadala na področje te uredbe, vendar ni pregledna, bi bilo treba vedno priglasiti Komisiji. Komisija bi morala priglasitve nepreglednih pomoči oceniti zlasti glede na merila iz smernic iz leta 2023 (8) ali drugih zadevnih zakonodajnih okvirov, smernic, sporočil in obvestil.

(23)

Za zagotovitev nujnosti pomoči in njenega spodbujevalnega delovanja na razvoj nadaljnjih dejavnosti ali projektov se ta uredba ne bi smela uporabljati v primeru pomoči za dejavnosti ali projektov, ki bi jih upravičenec izvedel tudi sicer, če ne bi bilo pomoči. Pomoč se ne bi smela odobriti za nazaj za dejavnosti ali projekte, ki jih je upravičenec že izvedel. Pomoč bi se morala iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe v skladu s to uredbo izvzeti samo, kadar se dejavnost ali delo na projektu, ki prejema pomoč, začne po tem, ko je upravičenec predložil pisni zahtevek za pomoč.

(24)

Kar zadeva vsako ad hoc pomoč, ki jo zajema ta uredba in je dodeljena upravičencu, ki je veliko podjetje, bi morale države članice poleg pogojev glede spodbujevalnega učinka, ki se uporabljajo za MSP, zagotoviti tudi, da je upravičenec v notranjem dokumentu analiziral izvedljivost projekta oziroma dejavnosti, ki prejema pomoč, s pomočjo in brez nje. Država članica bi morala preveriti, ali ta notranji dokument potrjuje bistveno povečanje obsega projekta ali dejavnosti ali bistveno povišanje skupnega zneska, ki ga je upravičenec porabil za projekt ali dejavnost, ki prejema pomoč, ali bistveno povečanje hitrosti zaključka zadevnega projekta ali dejavnosti. Spodbujevalni učinek bi prav tako moralo biti možno ugotoviti na podlagi dejstva, da se naložbeni projekt ali dejavnost na zadevnem podeželskem območju kot taka brez pomoči ne bi izvedla.

(25)

Za samodejne sheme pomoči v obliki davčnih ugodnosti bi moral še naprej veljati specifičen pogoj glede spodbujevalnega učinka, saj je pomoč, ki izhaja iz takih shem pomoči, dodeljena samodejno. Navedeni specifični pogoj pomeni, da bi morale biti navedene sheme pomoči sprejete pred začetkom izvajanja dejavnosti ali dela na projektu ali dejavnosti, ki prejema pomoč. Vendar se ta pogoj ne bi smel uporabljati v primeru naslednic davčnih shem, če je bila dejavnost zajeta že v prejšnjih davčnih shemah v obliki davčnih ugodnosti. Za oceno spodbujevalnega učinka shem pomoči, ki jih nadomeščajo, je ključni trenutek takrat, ko je bil davčni ukrep prvič določen v prvotni shemi.

(26)

Kar zadeva območja Natura 2000 (9) za kmetijstvo, je cilj zagotoviti okoljsko smotrnost in učinkovitost podjetij, ki delujejo v kmetijskem sektorju. Pomoč na hektar bi morala biti v skladu z zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo zadevnih držav članic o varstvu okolja, doseganjem kmetijsko-okoljsko-podnebnih ciljev, vključno s statusom ohranjanja biotske raznovrstnosti vrst in habitatov, ter povečanjem javne uporabnosti območij Natura 2000.

(27)

Kar zadeva pomoč za komasacijo zemljišč, pomoč za ukrepe informiranja v kmetijskem in gozdarskem sektorju za dajanje informacij na voljo nedoločenemu številu upravičencev, promocijske ukrepe v obliki publikacij, katerih cilj je ozaveščanje širše javnosti o kmetijskih proizvodih, pomoč za povrnitev škode zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, in drugih slabih vremenskih razmer, pomoč za nadomestilo stroškov preprečevanja, obvladovanja in izkoreninjenja bolezni živali ali škodljivih organizmov rastlin ter za nadomestilo izgub zaradi navedenih bolezni živali ali škodljivih organizmov rastlin, pomoč za kritje stroškov odstranitve in uničenja poginulih živali, pomoč za povrnitev škode, ki jo povzročijo zaščitene živali, pomoč za omejitve v zvezi z območji Natura 2000, pomoč za raziskave, razvoj in inovacije, pomoč za povrnitev škode zaradi naravnih nesreč in pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih in v gozdovih, pomoč za odpravo škode v gozdovih, pomoč za sodelovanje aktivnih kmetov v shemah kakovosti za bombaž in živila ter pomoč za podjetja, ki sodelujejo v projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in projektih operativnih skupin evropskega partnerstva za inovacije ali imajo od njih koristi, se spodbujevalni učinek ne bi smel zahtevati ali pa bi se moral šteti za prisotnega, če so izpolnjeni specifični pogoji, določeni za navedene vrste pomoči iz te uredbe.

(28)

Da se zagotovita sorazmernost pomoči in njena omejenost na potrebni znesek, bi bilo treba najvišje zneske pomoči, kadar koli je to mogoče, opredeliti v obliki intenzivnosti pomoči glede na znesek upravičenih stroškov. Kadar največje intenzivnosti pomoči ni mogoče določiti, ker upravičenih stroškov ni mogoče opredeliti, ali da bi zagotovili enostavnejše instrumente za male zneske, bi bilo treba določiti najvišje zneske pomoči, opredeljene v nominalnem smislu, da bi zagotovili sorazmernost pomoči. Intenzivnost pomoči in najvišje zneske pomoči bi bilo treba določiti na ravni, na kateri je zagotovljeno najmanjše izkrivljanje konkurence v sektorju, ki prejema pomoč, pri čemer se ustrezno upošteva cilj v zvezi z olajšanjem razvoja gospodarskih dejavnosti upravičencev v kmetijskem sektorju, na podeželju ali v gozdarskem sektorju. Da bi se dosegla skladnost z intervencijami za razvoj podeželja, ki jih financira Unija, bi bilo treba zgornje meje harmonizirati s tistimi iz Uredbe (EU) 2021/2115, če je to v skladu z načeli državne pomoči, ki izhajajo iz uporabe člena 107(3), točka (c), Pogodbe.

(29)

V izračun intenzivnosti pomoči bi bilo treba vključiti samo upravičene stroške. Ta uredba ne bi smela izvzeti pomoči, ki presega ustrezno intenzivnost pomoči, ker so vključeni neupravičeni stroški. Opredelitev upravičenih stroškov bi morala biti podprta z razumljivimi, podrobnimi in najnovejšimi dokumentarnimi dokazili. Izračun bi moral temeljiti na zneskih pred kakršnim koli odbitkom davčnih ali drugih dajatev. Pomoč, ki se izplača v več obrokih, se diskontira na vrednost na dan dodelitve pomoči. Na vrednost na dan dodelitve pomoči bi bilo treba diskontirati tudi upravičene stroške. Obrestna mera, ki bi jo bilo treba uporabiti za diskontiranje in izračun zneska pomoči v primeru pomoči, ki ni v obliki nepovratnih sredstev, bi morala biti diskontna stopnja oziroma referenčna mera, veljavna na dan odobritve pomoči, kot je določeno v Sporočilu Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (10). Kadar pomoč ni dodeljena v obliki nepovratnih sredstev, bi moral biti znesek pomoči izražen kot bruto ekvivalent nepovratnih sredstev. Kadar je pomoč dodeljena v obliki davčnih ugodnosti, bi morali biti obroki pomoči diskontirani na podlagi diskontnih stopenj, veljavnih na različne dni začetka veljavnosti davčnih ugodnosti. Spodbujati bi bilo treba uporabo pomoči v obliki vračljivih predujmov, saj so taki instrumenti za porazdelitev tveganja ugodni za krepitev spodbujevalnega učinka pomoči. Zato je primerno določiti, da se lahko veljavne intenzivnosti pomoči iz te uredbe povečajo, kadar je pomoč dodeljena v obliki vračljivih predujmov.

(30)

V primeru davčnih ugodnosti za davke, ki jih je treba plačati v prihodnosti, veljavna diskontna stopnja in točni znesek obrokov pomoči morda nista znana vnaprej. Države članice bi morale v takem primeru ob upoštevanju veljavne intenzivnosti pomoči vnaprej določiti najvišjo diskontirano vrednost pomoči. Ko je znesek obroka pomoči na določen dan znan, se lahko diskontiranje opravi na podlagi takrat veljavne diskontne stopnje. Diskontirano vrednost vsakega obroka pomoči bi bilo treba odšteti od skupne zgornje meje.

(31)

Da bi ugotovili, ali se spoštujejo pragovi za individualno priglasitev in največje intenzivnosti pomoči ali najvišji zneski pomoči iz te uredbe, bi bilo treba upoštevati skupni znesek državne pomoči za dejavnost ali projekt, ki prejema pomoč. Poleg tega bi bilo treba v tej uredbi podrobno opredeliti okoliščine, v katerih se lahko kumulirajo različne vrste pomoči. Pomoči, ki so s to uredbo izvzete iz obveznosti priglasitve, in vse druge združljive pomoči, izvzete z drugo uredbo ali ki jih odobri Komisija, se lahko kumulirajo, dokler se navedeni podporni ukrepi nanašajo na različne opredeljive upravičene stroške. Kadar se različni viri pomoči nanašajo na iste – deloma ali v celoti prekrivajoče se – opredeljive upravičene stroške, bi morala biti kumulacija dovoljena do največje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za navedeno pomoč v skladu s to uredbo. S to uredbo bi bilo treba določiti tudi posebna pravila za kumulacijo pomoči z opredeljivimi upravičenimi stroški ali brez njih in za kumulacijo s pomočjo de minimis. Pomoč de minimis se pogosto ne dodeli za specifične opredeljive upravičene stroške ali se jim ne pripiše. V takem primeru bi morala obstajati možnost proste kumulacije pomoči de minimis z državno pomočjo, ki je izvzeta v skladu s to uredbo. Če je pomoč de minimis dodeljena za iste opredeljive upravičene stroške kot državna pomoč, izvzeta v skladu s to uredbo, bi se morala kumulacija dovoliti samo do največje intenzivnosti pomoči, kot je določeno v poglavju III te uredbe.

(32)

Finančna sredstva Unije, ki jih centralno upravljajo institucije, agencije, skupna podjetja ali drugi organi Unije, ki niso pod neposrednim ali posrednim nadzorom držav članic, ne pomenijo državne pomoči. Kadar se takšna finančna sredstva Unije kombinirajo z državno pomočjo, je treba pri ugotavljanju, ali se upoštevajo pragovi za priglasitev in največje intenzivnosti ali najvišji zneski pomoči, upoštevati le slednjo, če skupni znesek javnih finančnih sredstev, ki je bil dodeljen v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ne presega najugodnejše stopnje financiranja, kot je določena z veljavnimi predpisi prava Unije.

(33)

Državna pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe je načeloma prepovedana. Vendar Komisija mora oziroma sme v skladu s členom 107(2) in (3) Pogodbe pod določenimi pogoji državam članicam dovoliti dodelitev državne pomoči. Zato je za vse strani pomembno, da lahko preverijo, ali je pomoč dodeljena v skladu z veljavnimi pravili. Preglednost državne pomoči je zato ključnega pomena za pravilno uporabo pravil Pogodbe in prispeva k večji skladnosti, večji odgovornosti, medsebojnim strokovnim pregledom in nenazadnje k učinkovitejši javni porabi. Da se zagotovi preglednost, bi morale države članice vzpostaviti celovita spletišča o državnih pomočeh na regionalni ali nacionalni ravni s povzetki informacij o vsakem ukrepu pomoči, izvzetem v skladu s to uredbo. Navedena obveznost bi morala biti pogoj za združljivost individualne pomoči z notranjim trgom. V skladu s standardno prakso glede objavljanja informacij iz Direktive (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta (11) bi bilo treba uporabiti standardno obliko, ki omogoča iskanje po informacijah ter njihov prenos in preprosto objavo na internetu. Povezave na spletišča o državnih pomočeh vseh držav članic bi morale biti objavljene na spletišču Komisije. V skladu s členom 3(2) Uredbe (EU) 2015/1588 bi bilo treba na spletišču Komisije objaviti povzetek informacij o vsakem ukrepu pomoči, izvzetem na podlagi te uredbe.

(34)

V zvezi z objavo informacij o dodeljenih individualnih pomočeh je primerno določiti mejne vrednosti, nad katerimi se takšna objava ob upoštevanju pomembnosti pomoči lahko šteje za sorazmerno. Izkušnje Komisije kažejo, da je za obdobje 2014–2019 z objavo praga v višini 60 000 EUR za primarno kmetijsko proizvodnjo obveznost objave veljala za približno 30 % dodeljenih pomoči. Da se poveča učinkovitost zahtev glede preglednosti in ker je po ocenah povprečni znesek pomoči za primarno proizvodnjo, dodeljen za obdobje 2014–2019, znašal 17 000 EUR, je primerno, da se prag za objavo za primarno kmetijsko proizvodnjo zniža na 10 000 EUR.

(35)

Da se zagotovi učinkovito spremljanje, je v skladu s členom 3(2) Uredbe (EU) 2015/1588 primerno uvesti standardno obliko, v kateri bi morale države članice Komisiji predložiti povzetek informacij vedno, ko se v skladu s to uredbo izvede shema pomoči ali dodeli individualna pomoč, ki ni v okviru nobene sheme pomoči. Poleg tega je v skladu s členom 5 Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 (12) in členom 3(4) Uredbe (EU) 2015/1588 primerno določiti pravila v zvezi z letnimi poročili o pomoči, izvzeti iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe v skladu s pogoji iz te uredbe, vključno s specifičnimi zahtevami za določene vrste pomoči, ki jih morajo države članice predložiti Komisiji.

(36)

Zaradi široke razpoložljivosti potrebne tehnologije bi morali biti povzetki informacij in letno poročilo v računalniški obliki ter bi jih bilo treba poslati Komisiji.

(37)

Glede na zastaralni rok za vračilo pomoči iz člena 17 Uredbe (EU) 2015/1589 je primerno v skladu s členom 3(3) Uredbe (EU) 2015/1588 določiti pravila glede evidenc, ki bi jih morale države članice voditi v zvezi s pomočjo, izvzeto iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, s to uredbo.

(38)

Za večjo učinkovitost pogojev za združljivost iz te uredbe bi morala imeti Komisija možnost, da pri prihodnjih ukrepih pomoči v primeru neizpolnjevanja teh zahtev odvzame ugodnosti skupinskih izjem. Komisija bi morala imeti možnost, da omeji odvzem ugodnosti skupinske izjeme na nekatere vrste pomoči, nekatere upravičence ali ukrepe pomoči, ki so jih sprejeli nekateri organi, kadar neizpolnjevanje zahtev iz te uredbe vpliva le na omejeno skupino ukrepov nekaterih organov. Takšen ciljno usmerjen odvzem bi moral zagotoviti sorazmerno odpravo težave, neposredno povezane z ugotovljenim neizpolnjevanjem zahtev iz te uredbe. Kadar pomoč ni priglašena in ne izpolnjuje vseh pogojev za izvzetje iz priglasitve, pomeni nezakonito pomoč, ki jo bo Komisija preučila v okviru ustreznega postopka iz Uredbe (EU) 2015/1589 za nepriglašeno pomoč. V primeru neizpolnjevanja zahtev iz poglavja II odvzem ugodnosti skupinskih izjem za prihodnje ukrepe pomoči ne vpliva na dejstvo, da so za pretekle ukrepe, ki so izpolnjevali zahteve iz te uredbe, veljale skupinske izjeme.

(39)

MSP imajo odločilno vlogo pri ustvarjanju delovnih mest ter so na splošno dejavnik družbene stabilnosti in gospodarskega zagona. Vendar lahko nedelovanje trga omejuje razvoj MSP, zaradi česar imajo ta podjetja značilne omejitve. MSP imajo pogosto težave pri pridobivanju kapitala ali posojil, saj nekateri finančni trgi niso naklonjeni tveganjem in lahko nudijo zavarovanje zgolj v omejenem obsegu. Zaradi svojih omejenih virov imajo lahko tudi omejen dostop do informacij, zlasti glede nove tehnologije in potencialnih trgov. S to uredbo bi bilo zato treba za olajšanje razvoja gospodarskih dejavnosti MSP nekatere vrste pomoči za MSP izvzeti iz obveznosti priglasitve v skladu s členom 108(3) Pogodbe.

(40)

Da bi se odpravile razlike, ki bi lahko povzročile izkrivljanje konkurence, olajšalo usklajevanje med različnimi pobudami Unije in nacionalnimi pobudami v zvezi z MSP ter izboljšala jasnost upravnih postopkov in pravna varnost, bi morala opredelitev MSP za namen te uredbe temeljiti na opredelitvah iz Priporočila Komisije 2003/361/ES (13).

(41)

Za zagotovitev skladnosti s skupno kmetijsko politiko in poenostavitev pravil na podlagi izkušenj, ki jih je Komisija pridobila pri uporabi smernic iz leta 2014, je primerno, da se iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe izvzamejo različne vrste pomoči za podjetja, dejavna v kmetijskem in gozdarskem sektorju, brez poseganja v uporabo veljavnih materialnopravnih pravil.

(42)

Primerno je tudi upoštevati, da sta kmetijski in gozdarski sektor še posebej izpostavljena slabim vremenskim razmeram, boleznim živali, škodljivim organizmom rastlin in škodi, ki jo povzročajo zaščitene živali. Izkušnje kažejo, da sta ta sektorja bolj občutljiva za take dogodke ter da kmetje in gozdarji zaradi njih utrpijo znatno škodo. Ukrepi pomoči za povrnitev take škode se zato štejejo za primerno orodje za pomoč podjetjem, da si opomorejo od take škode in nadaljujejo poslovanje. Na ta način zagotovijo razvoj gospodarskih dejavnosti in izpolnitev okoljskih funkcij ekosistemov v kmetijstvu in gozdarstvu.

(43)

V kmetijskem sektorju bi se morale izjeme uporabljati za pomoč za MSP za naložbe v proizvodnjo, predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, komasacijo zemljišč, premestitev kmetijskih poslopij, zagonsko pomoč za podjetja, pomoč za mlade kmete in male kmetije, skupine proizvajalcev, sheme kakovosti, dejavnosti izmenjave znanja in informiranja, storitve svetovanja, promocijske dejavnosti, storitve nadomeščanja na kmetijskem gospodarstvu ter obvladovanje tveganja in krizno upravljanje, povezano s slabimi vremenskimi razmerami, boleznimi živali, škodljivimi organizmi rastlin, škodo, ki jo povzročijo zaščitene živali, pomoč za plačilo zavarovalnih premij in za finančne prispevke v vzajemne sklade, pomoč za ohranjanje genskih virov, za dobrobit živali in za sodelovanje. Izjeme bi se morale uporabljati tudi za podjetja vseh velikosti za pomoč za varstvo okolja v kmetijstvu, pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih in v gozdovih, pomoč za povrnitev škode zaradi naravnih nesreč v kmetijskem sektorju ter pomoč za raziskave, razvoj in inovacije v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter pomoč za gozdarstvo.

(44)

Izjeme bi se morale uporabljati za pomoč za gozdarstvo in določene nekmetijske dejavnosti na podeželju, ki se sofinancirajo kot ukrepi za razvoj podeželja v okviru EKSRP, ter za pomoč za dejavnosti izmenjave znanja in informiranja, raziskave, razvoj in inovacije, tudi z uporabo vesoljskih podatkov in storitev EU, ter komasacijo zemljišč.

(45)

Zaradi tveganja izkrivljanja konkurence na podlagi ciljne pomoči za naložbe v sektor primarne kmetijske proizvodnje pomoč za naložbe, ki je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, ne bi smela biti omejena na specifične kmetijske proizvode. Ta pogoj državi članici ne bi smel preprečiti, da izključi določene proizvode iz področja uporabe določene pomoči, če normalne prodajne možnosti niso na voljo ali če so na notranjem trgu presežki. Poleg tega pomoč za določene vrste naložb sama po sebi ne bi smela biti upravičena do izvzetja iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe v skladu s to uredbo.

(46)

Za zagotovitev primernega ravnovesja med zmanjšanjem izkrivljanja konkurence ter spodbujanjem energijske učinkovitosti in učinkovite rabe virov v primeru naložb v kmetijska gospodarstva, povezanih s primarno kmetijsko proizvodnjo, bi morala biti pomoč dodeljena samo za naložbe, povezane s proizvodnjo biogoriv ali energije iz obnovljivih virov na ravni kmetije, in samo kadar proizvodnja ne presega povprečne letne porabe goriv ali energije na kmetiji. V takih primerih bi morala biti pomoč za biogoriva zajeta le, če je dodeljena za trajnostna biogoriva v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (14).

(47)

Za spodbuditev prehoda na proizvodnjo naprednejših oblik biogoriv, kot je predvideno v pravilih o horizontalni državni pomoči v zvezi z okoljem in energijo, bi morala biti pomoč za biogoriva na osnovi hrane v primeru pomoči za naložbe v zvezi s predelavo kmetijskih proizvodov izključena iz te uredbe.

(48)

Uredba (EU) 2015/1588 Komisiji omogoča, da z uredbami razglasi nekatere vrste pomoči za združljive z notranjim trgom, če ima dovolj izkušenj za opredelitev splošnih meril združljivosti. Glede na izkušnje, pridobljene v obdobju 2014–2021 pri ocenjevanju združljivosti številnih državnih pomoči v skladu s smernicami iz leta 2014, lahko Komisija svoja pooblastila zdaj uporabi za to, da iz obveznosti priglasitve izvzame državno pomoč za osnovne storitve in infrastrukturo na podeželju, ki jo sofinancira EKSRP, za sodelovanje, za ukrepe za preprečevanje in povrnitev škode, ki jo povzročijo zaščitene živali, za ohranjanje genskih virov v kmetijstvu, za obveznosti v zvezi z dobrobitjo živali, za nadomestilo zaradi omejitev v zvezi z območji Natura 2000, za kmetijsko-okoljsko-podnebne obveznosti ter za ekološko kmetovanje.

(49)

Poleg tega lahko Komisija v zvezi z gozdarskim sektorjem glede na svoje izkušnje na podlagi smernic iz leta 2014 iz obveznosti priglasitve izvzame ukrepe, ki se financirajo izključno iz nacionalnih skladov, brez poseganja v uporabo katerih koli veljavnih materialnopravnih pravil.

(50)

Komisija je v obdobju 2014–2020 in na podlagi smernic iz leta 2014 odobrila 52 shem pomoči v zvezi z nadomestili za škodo, ki so jo v kmetijskem sektorju povzročile zaščitene živali. Pri škodi, ki jo povzročijo zaščitene živali, morajo organi, ki dodeljujejo pomoč, čim prej ukrepati, da se čim hitreje obnovijo proizvodna sredstva in gospodarska dejavnost, da lahko prizadeta podjetja nadaljujejo poslovanje, in da se tako zagotovi razvoj gospodarskih dejavnosti. Izkušnje Komisije kažejo, da ta pomoč običajno ne povzroča znatnega izkrivljanja konkurence na notranjem trgu, saj gre za nadomestilo in obstajajo jasna merila za združljivost z notranjim trgom. Zato je primerno, da se ta pomoč izvzame iz obveznosti priglasitve državne pomoči.

(51)

Pomoč za povrnitev škode, ki jo povzročijo zaščitene živali, bi morala biti na voljo MSP, ki se ukvarjajo s primarno kmetijsko proizvodnjo. Pogoji za izvzetje pomoči za povrnitev škode, ki jo povzročijo zaščitene živali, bi morali biti v skladu z že uveljavljeno prakso za druge pomoči za nadomestila, kot so pomoči za nadomestilo izgube živali ali uničenih rastlin na podlagi tržne vrednosti, plačilo veterinarskih stroškov ali stroškov dela ter nadomestitev materialne škode na kmetijski opremi, strojih in kmetijskih poslopjih ter staležih.

(52)

Komisija je v obdobju 2014–2020 in na podlagi smernic iz leta 2014 odobrila štiri sheme pomoči za ohranjanje genskih virov v kmetijstvu. Izkušnje Komisije kažejo, da ta pomoč običajno ne povzroča znatnega izkrivljanja konkurence na notranjem trgu, hkrati pa prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti, ki je cilj javne politike. Zato je primerno, da se ta pomoč izvzame iz obveznosti priglasitve državne pomoči.

(53)

Pri pomoči za specifične trajnostne kmetijske prakse, kot so obveznosti v zvezi z dobrobitjo živali, kmetijsko-okoljsko-podnebne obveznosti in obveznosti ekološkega kmetovanja, je tveganje izkrivljanja konkurence omejeno. Da bi se lahko Komisija bolje odzvala na družbene zahteve po trajnostno pridelani visokokakovostni hrani, bi morala imeti možnost, da take ukrepe pomoči izvzame iz obveznosti priglasitve državne pomoči.

(54)

Hkrati je primerno, da se za te ukrepe določijo najvišji zneski pomoči na enoto, in sicer na podlagi izkušenj, pridobljenih z izvajanjem smernic iz leta 2014. Približno 64 % vseh ukrepov s kmetijsko-okoljsko-podnebnimi obveznostmi (ki predstavljajo najvišji delež ukrepov s prostovoljnimi obveznostmi), priglašenih v obdobju od julija 2014 do marca 2020, je preseglo najvišje zneske na hektar in so bili zato predmet podrobne analize, da se je ugotovilo, ali so taki višji zneski upravičeni. Glede na trenutno inflacijo in rast vhodnih cen se bo ta trend verjetno nadaljeval. Najvišji zneski na enoto, določeni v smernicah iz leta 2014, se zato štejejo za ustrezne pragove za ukrepe, za katere velja skupinska izjema in ki vključujejo prostovoljne obveznosti v korist okolja, podnebja ali dobrobiti živali.

(55)

Komisija je v obdobju 2014–2020 in ob uporabi smernic iz leta 2014 odobrila 21 shem pomoči za obveznosti na področju dobrobiti živali na podlagi navedenih smernic. Izkušnje Komisije kažejo, da ta pomoč običajno ne povzroča znatnega izkrivljanja konkurence na notranjem trgu, saj gre za nadomestilo in obstajajo jasna merila za združljivost z notranjim trgom. Zato je primerno, da se ta pomoč izvzame iz obveznosti priglasitve državne pomoči.

(56)

Komisija je v okviru smernic iz leta 2014 uporabila člena 107 in 108 Pogodbe za pomoč za omejitve v zvezi z območji Natura 2000 v kmetijskem sektorju, za pomoč za kmetijsko-okoljsko-podnebne obveznosti in za pomoč za ekološko kmetovanje. V obdobju 2014–2020 je Komisija odobrila 10 shem pomoči, povezanih z območji Natura 2000 v kmetijskem sektorju, 65 shem pomoči za kmetijsko-okoljsko-podnebne obveznosti in 5 shem pomoči za ekološko kmetovanje. Izkušnje Komisije kažejo, da ta pomoč, zlasti pod določenimi pragovi, običajno ne povzroča nobenega znatnega izkrivljanja konkurence, hkrati pa prispeva k varstvu okolja, ki je cilj javne politike. Zato je primerno, da bi morala Komisija pooblastila, katera ji daje Uredba (EU) 2015/1588, uporabiti pri pomoči za omejitve v zvezi z območji Natura 2000 v kmetijskem sektorju, pomoči za kmetijsko-okoljsko-podnebne obveznosti in pomoči za ekološko kmetovanje.

(57)

Izvzetje pomoči za omejitve v zvezi z območji Natura 2000 v kmetijskem sektorju, pomoči za kmetijsko-okoljsko-podnebne obveznosti in pomoči za ekološko kmetovanje bi se moralo uporabljati samo za podjetja, dejavna v sektorju primarne kmetijske proizvodnje.

(58)

Projekti, ki jih financira evropsko partnerstvo za inovacije na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti, vodijo k inovacijam v kmetijskem sektorju in na podeželju. Državna pomoč, dodeljena podjetjem, ki sodelujejo v projektih operativnih skupin evropskega partnerstva za inovacije, zajetih v členu 127 Uredbe (EU) 2021/2115, ima majhen učinek na konkurenco, zlasti glede na pozitivno vlogo, ki jo ima pomoč pri izmenjavi znanja, predvsem za lokalne in kmečke skupnosti, kolektivno naravo pomoči in njen razmeroma majhen obseg. Ti projekti so že po svoji naravi integrirani. Običajno zajemajo več akterjev in sektorjev, kar lahko povzroči določene težave pri njihovem razvrščanju v okviru pravil o državni pomoči. Zaradi lokalne narave posameznih projektov operativnih skupin evropskega partnerstva za inovacije, izbranih na podlagi večletne strategije lokalnega razvoja, ki jo določi in izvaja javno-zasebno partnerstvo, ter njihove usmerjenosti v skupnostne, socialne, okoljske in podnebne interese bi morala ta uredba obravnavati nekatere težave pri projektih operativnih skupin evropskega partnerstva za inovacije, da se omogoči njihova skladnost s pravili o državni pomoči.

(59)

Zaradi omejenega učinka na trgovino in konkurenco, ki ga imajo majhni zneski pomoči, dodeljeni podjetjem, ki imajo neposredne ali posredne koristi od projektov operativnih skupin evropskega partnerstva za inovacije, bi bilo treba določiti preprosta pravila za primere, v katerih skupni znesek pomoči na projekt ne presega določene zgornje meje.

(60)

Komisija je člena 107 in 108 Pogodbe uporabila v številnih sklepih v zvezi s podjetji, dejavnimi v gozdarskem sektorju, zlasti v okviru smernic iz leta 2014. Na podlagi navedenih smernic je v obdobju med letoma 2014 in 2020 odobrila več kot 200 shem pomoči za gozdarski sektor. Po izkušnjah Komisije ukrepi pomoči za gozdarstvo zaradi obstoja jasnih meril združljivosti niso povzročili znatnega izkrivljanja konkurence na notranjem trgu. Glede na te izkušnje ter zaradi poenostavitve in ekonomičnosti postopka bi bilo treba omogočiti izvzetje ukrepov pomoči za gozdarski sektor iz obveznosti priglasitve ne glede na to, ali jih sofinancira EKSRP. Zato je primerno, da bi morala Komisija pooblastila, katera ji daje Uredba (EU) 2015/1588, uporabiti za pomoč za pogozdovanje in ustvarjanje gozdnih površin, pomoč za kmetijsko-gozdarske sisteme, pomoč za preprečevanje in odpravo škode v gozdovih zaradi gozdnih požarov, naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, drugih slabih vremenskih razmer, škodljivih organizmov rastlin in katastrofalnih dogodkov, pomoč za naložbe za povečanje odpornosti in okoljske vrednosti gozdnih ekosistemov, pomoč za omejitve na posameznih območjih, ki so posledica določenih obveznih zahtev, kot so opredeljene v členu 3 Direktive Sveta 92/43/EGS in členu 3 Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta (15), pomoč za gozdarsko-okoljsko-podnebne storitve in ohranjanje gozdov, pomoč za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, modernizacijo ali prilagajanjem gozdarskega sektorja, pomoč za naložbe v gozdarske tehnologije ter v predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov pomoč za ohranjanje genskih virov v gozdarstvu in zagonsko pomoč za skupine in organizacije proizvajalcev v gozdarskem sektorju, pomoč za komasacijo gozdnih zemljišč in pomoč za sodelovanje v gozdarskem sektorju.

(61)

Da bi Komisija spodbudila združene pobude v gozdarskem sektorju, je pri zagonski pomoči za skupine in organizacije proizvajalcev v gozdarskem sektorju uporabila člena 107 in 108 Pogodbe. Komisija je v obdobju 2014–2020 tako pomoč odobrila v petih primerih. V kmetijskem sektorju je bila taka pomoč že izvzeta iz priglasitve v skladu z Uredbo (EU) št. 702/2014. Zato je primerno, da se zagonska pomoč za skupine in organizacije proizvajalcev v gozdarskem sektorju izvzame iz obveznosti priglasitve državne pomoči.

(62)

Gospodarska diverzifikacija in oblikovanje novih gospodarskih dejavnosti, tudi dejavnosti krožnega biogospodarstva, sta ključna za razvoj in konkurenčnost podeželja in za MSP, ki so glavna opora gospodarstva Unije na podeželju. V Uredbi (EU) 2021/2115 so določeni ukrepi za spodbujanje razvoja nekmetijskih podjetij na podeželju, katerih namen je spodbujanje zaposlovanja, ustvarjanje kakovostnih delovnih mest na podeželju, ohranjanje obstoječih delovnih mest, zmanjšanje sezonskih nihanj v zaposlovanju, razvoj nekmetijskih sektorjev zunaj kmetijstva in živilske predelave ob hkratnem spodbujanju poslovnega vključevanja in lokalnih medsektorskih povezav.

(63)

Da se zagotovi skladnost z Uredbo (EU) 2021/2115 ter da se doseže poenostavitev pravil za pridobitev odobritve državne pomoči za sofinancirani del in dodatno nacionalno financiranje strateškega načrta SKP, se obveznost priglasitve ne bi smela uporabljati za različne vrste pomoči v korist MSP, ki delujejo na podeželju, vključno s pomočjo za osnovne storitve in infrastrukturo, z zagonsko pomočjo za podjetja, pomočjo za novo udeležbo kmetov v shemah kakovosti za bombaž in živila ter za ukrepe za promocijo živil, zajetih v shemi kakovosti. Taki ukrepi pomoči bi morali biti enaki osnovnim ukrepom za razvoj podeželja, izvzeta pomoč pa se morala dodeliti zgolj v skladu s strateškim načrtom SKP zadevne države članice.

(64)

Komisija je člena 107 in 108 Pogodbe v številnih primerih, zlasti v okviru smernic iz leta 2014, uporabila za pomoč za osnovne storitve in infrastrukturo na podeželju ter za sodelovanje na podeželju. V obdobju 2014–2020 je Komisija odobrila 27 shem pomoči v zvezi z osnovnimi storitvami in infrastrukturo na podeželju ter 28 shem pomoči v zvezi s sodelovanjem na podeželju. Po izkušnjah Komisije ukrepi pomoči za podeželje glede na obstoj jasnih meril združljivosti in glede na to, da je pomoč bistveno prispevala h gospodarski diverzifikaciji in ustvarjanju novih gospodarskih dejavnosti, niso bistveno izkrivljali konkurence na notranjem trgu. Zato je primerno, da se pomoč za osnovne storitve in infrastrukturo na podeželju ter za sodelovanje na podeželju izvzame iz obveznosti priglasitve državne pomoči.

(65)

Vendar bi morala biti pomoč za osnovne storitve in infrastrukturo na podeželju ter za sodelovanje na podeželju izvzeta iz obveznosti priglasitve le, če je del strateškega načrta SKP, ki ga je Komisija potrdila v okviru Uredbe (EU) 2021/2115.

(66)

Državna pomoč, dodeljena MSP, ki sodelujejo v projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz člena 31 Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (16), ki so določeni za projekte LEADER iz Uredbe (EU) 2021/2115, ima majhen učinek na konkurenco, zlasti glede na pozitivno vlogo, ki jo ima pomoč pri izmenjavi znanja, zlasti za lokalne in kmečke skupnosti, ter njene pogosto kolektivne narave in razmeroma majhnega obsega. Ti projekti so že po naravi integrirani ter zajemajo več akterjev in sektorjev, kar lahko povzroči določene težave pri njihovi razvrstitvi v okviru zakonodaje o državni pomoči. Zaradi lokalne narave posameznih projektov lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, izbranih na podlagi večletne strategije lokalnega razvoja, ki jo določi in izvaja javno-zasebno partnerstvo, ter njihove usmerjenosti v skupnostne, socialne, okoljske in podnebne interese bi morala ta uredba obravnavati nekatere težave pri projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, da se omogoči njihova skladnost s pravili o državni pomoči. Občine po svoji naravi ne spadajo na področje uporabe opredelitve MSP (delež javnega kapitala). Vendar imajo občine pogosto ključno vlogo pri organizaciji in izvajanju projektov lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost. Kadar se projekt lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, izvaja v korist enega od ciljev iz člena 1 Uredbe (EU) 2015/1588, bi zato morala obstajati tudi možnost skupinskega izvzetja pomoči za občine v okviru takega projekta.

(67)

Zaradi omejenega učinka na trgovino in konkurenco, ki ga imajo majhni zneski pomoči, dodeljeni podjetjem, ki imajo neposredne ali posredne koristi od projektov lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, bi bilo treba določiti preprosta pravila za primere, v katerih skupni znesek pomoči na projekt ne presega določene zgornje meje. To bi moralo veljati tudi za občine, ki imajo neposredne ali posredne koristi od projektov lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, ki uresničujejo enega od ciljev iz člena 1 Uredbe (EU) 2015/1588.

(68)

V primeru več vrst pomoči, kot so pomoč za raziskave, izmenjavo znanja in informiranje, tudi z vesoljskimi podatki in storitvami EU, storitve svetovanja, storitve nadomeščanja na kmetijskem gospodarstvu, spodbujanje in preprečevanje ter izkoreninjenje bolezni živali in škodljivih organizmov rastlin, se pomoč posredno dodeli končnim upravičencem do pomoči, in sicer v naravi in v obliki subvencioniranih storitev. V takih primerih bi bilo treba izvzeto pomoč izplačati ponudniku zadevne storitve ali dejavnosti.

(69)

V skladu s členom 4(1) Uredbe (EU) 2015/1588 je treba politiko državne pomoči redno revidirati. Obdobje uporabe te uredbe bi bilo zato treba omejiti. Zato je primerno določiti prehodne določbe, vključno s pravili o prilagoditvenem obdobju na koncu obdobja veljavnosti te uredbe, ki se uporabljajo za izvzete sheme pomoči. Taka pravila naj bi dala državam članicam dovolj časa za prilagoditev na novo ureditev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

KAZALO

POGLAVJE I SKUPNE DOLOČBE 12
POGLAVJE II POSTOPKOVNE ZAHTEVE 24
POGLAVJE III VRSTE POMOČI 25

Oddelek 1

Pomoč za MSP, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, predelavi kmetijskih proizvodov in trženju kmetijskih proizvodov 25

Oddelek 2

Pomoč za varstvo okolja v kmetijstvu 46

Oddelek 3

Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine 49

Oddelek 4

Pomoč za povrnitev škode zaradi naravnih nesreč v kmetijskem sektorju 49

Oddelek 5

Pomoč za raziskave, razvoj in inovacije 50

Oddelek 6

Pomoč za gozdarstvo 52

Oddelek 7

Pomoč za MSP na podeželju 64
POGLAVJE IV PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 70

POGLAVJE I

Skupne določbe

Člen 1

Področje uporabe

1.   Ta uredba se uporablja za naslednje vrste pomoči:

(a)

pomoč za mikro, mala in srednja podjetja (MSP):

(i)

ki so dejavna v kmetijskem sektorju, in sicer na področju primarne kmetijske proizvodnje, predelave kmetijskih proizvodov in trženja kmetijskih proizvodov, z izjemo členov 14, 15, 16, 18, 23 in 25 do 31, ki se uporabljajo samo za MSP, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji;

(ii)

ki se ukvarjajo z nekmetijskimi dejavnostmi na podeželju, ki ne spadajo v področje uporabe člena 42 Pogodbe, če se taka pomoč dodeli v skladu z Uredbo (EU) 2021/2115 in je sofinancirana iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ali dodeljena kot dodatno nacionalno financiranje za take sofinancirane ukrepe. Z odstopanjem se ta uredba uporablja za pomoč občinam, ki imajo neposredno ali posredno korist od projektov lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v skladu s členoma 60 in 61 te uredbe;

(b)

pomoč za varstvo okolja v kmetijstvu, kot je navedena v členih 33, 34 in 35, ki se uporabljajo samo za podjetja dejavna v primarni kmetijski proizvodnji;

(c)

pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih in v gozdovih;

(d)

pomoč za nadomestilo škode zaradi naravnih nesreč v kmetijskem sektorju;

(e)

pomoč za raziskave, razvoj in inovacije v kmetijskem in gozdarskem sektorju;

(f)

pomoč za gozdarstvo.

2.   Kadar države članice menijo, da je to primerno, se lahko odločijo za dodelitev pomoči iz odstavka 1, točke (a), (e) in (f), pod pogoji iz Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 (17).

3.   Ta uredba se ne uporablja za:

(a)

sheme pomoči iz členov 14, 17, 41 do 44 in 46 ter sheme pomoči iz členov 49 in 50, če izpolnjujejo pogoje iz člena 12, od šest mesecev po njihovem začetku veljavnosti. Vendar se Komisija lahko odloči, da se ta uredba še naprej uporablja za shemo pomoči, tudi dlje od šestih mesecev, potem ko preuči ustrezen načrt ocenjevanja, ki ga država članica priglasi Komisiji. Države članice pri predložitvi načrtov ocenjevanja predložijo tudi vse informacije, ki jih Komisija potrebuje za oceno načrtov ocenjevanja in sprejetje odločitve;

(b)

vse spremembe shem iz točke (a), razen preoblikovanj, ki ne vplivajo na združljivost sheme pomoči na podlagi te uredbe ali ne vplivajo znatno na vsebino odobrenega načrta ocenjevanja;

(c)

pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer pomoč, neposredno povezano z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo;

(d)

pomoč, ki je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga.

4.   Ta uredba se ne uporablja za:

(a)

sheme pomoči, ki ne izključujejo izrecno plačil individualne pomoči podjetju, ki je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Komisije, v katerem je pomoč, odobreno s strani iste države članice, razglasila za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom, z izjemo:

(i)

shem pomoči za povrnitev škode zaradi naravnih nesreč v skladu s členom 37;

(ii)

shem pomoči za projekte lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, ali projekte operativnih skupin evropskega partnerstva za inovacije na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti (v nadaljnjem besedilu: evropsko partnerstvo za inovacije) v skladu s členoma 40 in 61;

(b)

ad hoc pomoč za podjetje iz točke (a).

5.   Ta uredba se ne uporablja za pomoč podjetjem v težavah, razen za pomoč, ki se dodeli:

(a)

za ukrepe informiranja v kmetijskem in gozdarskem sektorju v skladu s členoma 21 in 47;

(b)

za promocijske ukrepe v obliki publikacij, katerih cilj je ozaveščanje širše javnosti o kmetijskih proizvodih v skladu s členom 24(2), točka (b);

(c)

za nadomestilo stroškov preprečevanja, obvladovanja in izkoreninjenja bolezni živali in škodljivih organizmov rastlin v skladu s členom 26(8) in (9);

(d)

za kritje stroškov odstranitve in uničenja poginulih živali v skladu s členom 27(2), točke (c), (d) in (e);

(e)

za omejitve v zvezi z območji Natura 2000 v skladu s členom 33;

(f)

za povrnitev škode zaradi naravnih nesreč v skladu s členom 37;

(g)

za podjetja, ki sodelujejo v projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in projektih operativnih skupin evropskega partnerstva za inovacije ali imajo od njih koristi, v skladu s členoma 40 in 61;

(h)

v naslednjih primerih pod pogojem, da je podjetje zaradi izgub ali škode, ki jih je povzročil zadevni dogodek, postalo podjetje v težavah:

(i)

za povrnitev škode zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, v skladu s členom 25;

(ii)

za pomoč za povrnitev škode, ki jo povzročijo bolezni živali in škodljivi organizmi rastlin v skladu s členom 26(9) in členom 26(10);

(iii)

za povrnitev škode, ki jo povzročijo zaščitene živali v skladu s členom 29;

(iv)

za odpravo škode v gozdovih v skladu s členom 43(2), točka (d).

6.   Ta uredba se ne uporablja za ukrepe državne pomoči, ki so sami po sebi, zaradi z njimi povezanih pogojev ali zaradi metode njihovega financiranja, neločljivo povezani s kršitvijo prava Unije, zlasti za:

(a)

pomoč, kadar je dodelitev pomoči pogojena z obveznostjo, da upravičenec uporabi doma proizvedeno blago ali storitve;

(b)

pomoč, ki upravičencem omejuje možnost za izkoriščanje rezultatov raziskav, razvoja in inovacij v drugih državah članicah.

7.   Ta uredba se ne uporablja za pomoč za kmetijske proizvode v smislu Priloge 1 k Sporazumu STO o kmetijstvu (18), ki pomeni izvozno subvencijo, kot je opredeljena v navedenem sporazumu. Podobno se ne uporablja za pomoč za take proizvode, ki pomeni finančno podporo za izvoz, ki jo zagotovi vlada ali kateri koli javni organ na področju, ki ga zajema ministrski sklep STO o izvozni konkurenci z dne 19. decembra 2015 (19), če pomoč ne izpolnjuje ustreznih zahtev iz odstavka 15 navedenega sklepa o najdaljšem roku odplačevanja in samofinanciranju.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

ad hoc pomoč“ pomeni pomoč, ki ni dodeljena na podlagi sheme pomoči;

(2)

„slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami,“ pomenijo neugodne vremenske pogoje, kot so zmrzal, neurja in toča, led, močno ali obilno deževje ali huda suša, ki v kmetijskem sektorju uničijo več kot 30 % povprečne letne proizvodnje, izračunane na podlagi predhodnega triletnega ali štiriletnega obdobja ali triletnega povprečja na podlagi predhodnega petletnega ali osemletnega obdobja, pri čemer sta izključeni najvišja in najnižja vrednost, v gozdarskem sektorju pa več kot 20 % proizvodnega potenciala gozdov;

(3)

„svetovanje“ pomeni celotno svetovanje v okviru ene ali iste pogodbe;

(4)

„kmetijska dejavnost“ pomeni dejavnost, kot jo opredeli država članica v svojem strateškem načrtu SKP v skladu s členom 4(2) Uredbe (EU) 2021/2115;

(5)

„kmetijska površina“ pomeni vsako površino, ki jo kot tako opredeli država članica v svojem strateškem načrtu SKP v skladu s členom 4(3) Uredbe (EU) 2021/2115;

(6)

„kmetijsko gospodarstvo“ pomeni enoto, ki obsega zemljišče, objekte in naprave, ki se uporabljajo za primarno kmetijsko proizvodnjo;

(7)

„kmetijski proizvod“ pomeni proizvode s seznama v Prilogi I k Pogodbi, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva s seznama v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (20);

(8)

„kmetijski sektor“ pomeni vsa podjetja, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov;

(9)

„kmetijsko-gozdarski sistemi“ pomenijo sisteme rabe zemljišč, na katerih na istem zemljišču rastejo drevesa in se izvaja kmetijstvo;

(10)

„pomoč“ pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje vse pogoje iz člena 107(1) Pogodbe;

(11)

„pomoč, dodeljena v okviru strateškega načrta SKP“ pomeni podporo, dodeljeno v skladu z Uredbo (EU) 2021/2115, bodisi kot pomoč, ki jo sofinancira EKSRP, bodisi kot dodatno nacionalno financiranje za tako sofinancirano pomoč;

(12)

„intenzivnost pomoči“ pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov pred odbitkom davkov ali drugih dajatev;

(13)

„shema pomoči“ pomeni vsak akt, na podlagi katerega je mogoče brez nadaljnjih izvedbenih ukrepov dodeliti individualno pomoč podjetjem, opredeljenim v aktu na splošen in abstrakten način, ter vsak akt, na podlagi katerega je mogoče enemu ali več podjetjem dodeliti pomoč, ki ni povezana z določenim projektom, za nedoločen čas in v nedoločenem znesku;

(14)

„običajni tržni pogoji“ pomeni, da se pogoji transakcij med pogodbenicami ne razlikujejo od tistih, ki bi bili določeni med neodvisnimi podjetji, in ne vsebujejo nobenega elementa nedovoljenega dogovarjanja. Vsaka transakcija, ki je rezultat odprtega, preglednega in nediskriminatornega postopka, izpolnjuje načelo običajnih tržnih pogojev;

(15)

„ukrepi biološke zaščite“ pomenijo upravljavske in fizične ukrepe za zmanjšanje tveganja za vnos, razvoj in širjenje bolezni:

(a)

v populacijo živali ter iz nje in znotraj nje;

(b)

v obrat, na območje, v kompartment, na prevozna sredstva ali v katere koli druge objekte, prostore ali na lokacije ter iz njih in znotraj njih;

(16)

„rodovniška knjiga“ pomeni rodovniško knjigo, kakor je opredeljena v členu 2, točka 12, Uredbe (EU) 2016/1012 Evropskega parlamenta in Sveta (21);

(17)

„strateški načrt SKP“ pomeni strateški načrt SKP iz člena 1(1), točka (c), Uredbe (EU) 2021/2115;

(18)

„investicijska dela“ pomenijo dela, ki jih opravijo kmet osebno ali kmetovi delavci, da ustvarijo sredstva;

(19)

„sheme za sekvestracijo ogljika v kmetijske površine“ pomenijo sheme pomoči, povezane s praksami gospodarjenja z zemljišči, katerih rezultat je povečano shranjevanje ogljika v živo biomaso, mrtvo organsko snov in tla z izboljšanjem zajemanja ogljika in/ali zmanjšanjem izpusta ogljika v ozračje;

(20)

„katastrofalni dogodek“ pomeni nepredviden dogodek biotske ali abiotske narave, ki je posledica človekove dejavnosti in povzroči znatne motnje gozdnih struktur, zaradi česar lahko nastane znatna gospodarska škoda za gozdarski sektor;

(21)

„datum dodelitve pomoči“ pomeni datum, ko se pravica do prejema pomoči prenese na upravičenca na podlagi veljavnega nacionalnega pravnega režima;

(22)

„ukrepi za obvladovanje in izkoreninjenje“ pomenijo ukrepe v zvezi z boleznimi živali, za katere je pristojni organ države članice uradno potrdil izbruh, ali v zvezi s škodljivimi organizmi rastlin ali invazivnimi tujerodnimi vrstami, za katere je pristojni organ uradno potrdil njihovo prisotnost;

(23)

„načrt ocenjevanja“ pomeni dokument, ki zajema eno ali več shem pomoči in vsebuje vsaj naslednje vidike: cilje, ki bodo ocenjeni, vprašanja, uporabljena pri ocenjevanju, kazalnike rezultatov, predvideno metodo za izvedbo ocenjevanja, zahteve za zbiranje podatkov, predlagan časovni okvir ocenjevana, vključno z datumi predložitve vmesnega in končnega ocenjevalnega poročila, opis neodvisnega organa, ki bo izvedel ocenjevanje, ali meril, ki se bodo uporabila za njegovo izbiro, ter načine za javno objavo ocene;

(24)

„poginule živali“ pomenijo živali z določeno diagnozo ali brez nje, ki so bile usmrčene z evtanazijo ali so poginile, vključno z mrtvorojenimi in nerojenimi živalmi, na kmetiji ali v kakršnem koli drugem prostoru ali med prevozom, vendar niso bile zaklane za prehrano ljudi;

(25)

„hitro rastoča drevesa“ pomenijo hitro rastoči gozd, v katerem je obdobje do začetka sečnje najmanj 8 let in največ 20 let;

(26)

„naslednica davčne sheme“ pomeni shemo v obliki davčnih ugodnosti, ki je spremenjena različica predhodno obstoječe sheme v obliki davčnih ugodnosti in ki jo nadomešča;

(27)

„stalni stroški, ki nastanejo zaradi sodelovanja v shemi kakovosti“ pomenijo stroške, ki nastanejo zaradi vključitve v shemo kakovosti, in letni prispevek za sodelovanje v njej, po potrebi pa tudi izdatke za preglede, ki so potrebni za ugotavljanje skladnosti s specifikacijami sheme kakovosti;

(28)

„biogorivo na osnovi hrane“ pomeni biogorivo iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, kot je opredeljeno v Direktivi (EU) 2018/2001;

(29)

„živila“ pomenijo živila, ki niso kmetijski proizvodi in so navedena v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (22);

(30)

„bruto ekvivalent nepovratnih sredstev“ pomeni znesek pomoči, če je bila upravičencu dodeljena v obliki nepovratnih sredstev, pred kakršnim koli odbitkom davkov ali drugih dajatev;

(31)

„individualna pomoč“ pomeni:

(a)

ad hoc pomoč;

(b)

pomoč, ki je dodeljena posameznim upravičencem na podlagi sheme pomoči;

(32)

„neopredmetena sredstva“ pomenijo sredstva, ki nimajo fizične ali finančne oblike, kot so patenti, licence, strokovno znanje ali druga intelektualna lastnina;

(33)

„naložbe za skladnost s standardom Unije“ pomenijo naložbe, ki se izvedejo za doseganje skladnosti s standardom Unije po zaključku prehodnega obdobja, določenega z zakonodajo Unije;

(34)

„velika podjetja“ pomenijo podjetja, ki ne izpolnjujejo pogojev iz Priloge I;

(35)

„trženje kmetijskih proizvodov“ pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponujati za prodajo, dobavljati ali na kateri koli drug način dajati na trg, razen prve prodaje, ki jo izvrši kmet prodajnemu posredniku ali predelovalcu, ter vsake dejavnosti, s katero se proizvod pripravi za tako prvo prodajo; prodaja s strani kmeta končnemu potrošniku se šteje za trženje kmetijskih proizvodov, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih ali obratih;

(36)

„vzajemni skladi“ pomenijo shemo, ki jo akreditira država članica v skladu z nacionalnim pravom ter v okviru katere se vključeni kmetje zavarujejo in prejmejo nadomestila za gospodarske izgube;

(37)

„območja Natura 2000“ pomenijo posebna kmetijska ali gozdna območja iz člena 3 Direktive 92/43/EGS in člena 3 Direktive 2009/147/ES;

(38)

„naravne nesreče“ pomenijo potrese, snežne plazove, zemeljske plazove in poplave, tornade, hurikane, izbruhe vulkanov in požare v naravi naravnega izvora;

(39)

„neproizvodna naložba“ pomeni naložbo, ki ne povzroči znatnega povečanja vrednosti ali donosnosti kmetijskega gospodarstva;

(40)

„delovne operacije pred industrijsko predelavo“ pomenijo sečnjo, obsekovanje, lupljenje, razrez, skladiščenje, zaščitno obdelavo in sušenje lesa ter vse druge delovne operacije pred industrijskim žaganjem lesa na žagi; pa tudi žaganje, pri katerem je največja zmogljivost predelave 20 000 m3 okroglega lesa za žaganje na leto;

(41)

„druge slabe vremenske razmere“ pomenijo neugodne vremenske razmere, ki ne spadajo v opredelitev slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami;

(42)

„najbolj oddaljene regije“ pomenijo regije iz člena 349, prvi odstavek, Pogodbe;

(43)

„škodljivi organizem rastline“ pomeni katero koli vrsto, sev ali biotip rastline, živali ali patogenega povzročitelja, škodljivega za rastline ali rastlinske proizvode;

(44)

„primarna kmetijska proizvodnja“ pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi brez kakršnih koli nadaljnjih postopkov, ki bi spremenili naravo takih proizvodov;

(45)

„predelava kmetijskih proizvodov“ pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo;

(46)

„skupina ali organizacija proizvajalcev“ pomeni skupino ali organizacijo, ki je ustanovljena za eno od naslednjega:

(a)

prilagajanje proizvodnje in obsega proizvodnje proizvajalcev, ki so člani tovrstnih skupin ali organizacij proizvajalcev, zahtevam trga;

(b)

skupno trženje blaga, vključno s pripravo za prodajo, centralizacijo prodaje in dobavo grosistom;

(c)

oblikovanje skupnih pravil o informacijah o proizvodnji, predvsem glede spravila pridelka in razpoložljivosti;

(d)

druge dejavnosti, ki jih lahko izvajajo skupine ali organizacije proizvajalcev, kot so na primer razvoj poslovnega znanja in izkušenj ter znanja in izkušenj na področju trženja, organizacija in olajšanje inovacijskih postopkov, skupno upravljanje zemljišč članov, uporaba okolju prijaznih postopkov gojenja in pridelave, postopki in tehnike, ki zagotavljajo dobrobit živali;

(47)

„zaščitena žival“ pomeni katero koli žival, ki je zaščitena z zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo, vključno z živalskimi vrstami, za katere nacionalna zakonodaja določa posebna pravila za ohranitev populacije;

(48)

„karta regionalne pomoči“ pomeni seznam območij, ki jih določi država članica v skladu s pogoji, določenimi v Smernicah o državni regionalni pomoči (23), in jih odobri Komisija;

(49)

„vračljiva predplačila“ pomenijo posojilo za projekt, ki se izplača v enem ali več obrokih, pogoji za njegovo vračilo pa so odvisni od rezultata projekta;

(50)

„organizacija za raziskave in širjenje znanja“ pomeni subjekt, ne glede na njegov pravni status ali način financiranja, katerega glavni cilj je neodvisna izvedba temeljnih raziskav, industrijskih raziskav ali eksperimentalnega razvoja ali obsežno razširjanje rezultatov teh dejavnosti prek izobraževanja, objav ali izmenjave znanja;

(51)

„manjši egejski otoki“ pomenijo manjše otoke iz člena 1(2) Uredbe (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (24);

(52)

„MSP“ ali „mikro, mala in srednja podjetja“ pomenijo podjetja, ki izpolnjujejo merila iz Priloge I;

(53)

„začetek izvajanja projekta ali dejavnosti“ pomeni bodisi začetek dejavnosti ali gradbenih del, povezanih z naložbo, bodisi prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali uporabo storitev ali vsako drugo zavezo, zaradi katere projekta ali dejavnosti ni več mogoče preklicati, odvisno od tega, kar nastopi prej; nakup zemljišč in pripravljalna dela, kot je pridobivanje dovoljenj in opravljanje študij izvedljivosti, se ne štejejo za začetek izvajanja projekta ali dejavnosti;

(54)

„subvencionirane storitve“ pomenijo obliko pomoči, pri kateri je pomoč dodeljena končnemu upravičencu posredno, v naravi, in se izplača izvajalcu zadevne storitve ali dejavnosti;

(55)

„opredmetena sredstva“ pomenijo sredstva, ki jih sestavljajo zemljišča, poslopja in obrati, stroji in oprema;

(56)

„transakcijski stroški“ pomenijo dodatne stroške, ki so povezani z izpolnjevanjem obveznosti, vendar jih ni mogoče neposredno pripisati izvajanju teh obveznosti ali vključiti v neposredno povrnjene stroške ali neposredno povrnjen izpad dohodka, in ki se lahko izračunajo na podlagi standardnih stroškov;

(57)

„stroški za teste na transmisivno spongiformno encefalopatijo (TSE) in bovino spongiformno encefalopatijo (BSE)“ pomenijo vse stroške, vključno s stroški za pribor za testiranje ter stroški za odvzem, prevoz, testiranje, shranjevanje in uničenje vzorcev, ki so potrebni za vzorčenje in laboratorijsko opravljanje testov skladno s poglavjem C Priloge X k Uredbi (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (25);

(58)

„panjevci s hitro obhodnjo“ pomenijo drevesne vrste z oznako KN 06 02 9041, ki jih določijo države članice in vključujejo lesnate rastline trajnice, pri katerih korenike ali ostanki stebel po žetvi ostanejo v tleh, s poganjki, ki se pojavijo naslednjo sezono, in z najdaljšimi obhodnjami, ki jih določijo države članice;

(59)

„podjetje v težavah“ pomeni podjetje, ki izpolnjuje pogoje iz člena 2, točka 18, Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014;

(60)

„standard Unije“ pomeni obvezen standard, predpisan z zakonodajo EU, ki določa raven, ki jo morajo doseči posamezna podjetja, zlasti glede okolja, higiene in dobrobiti živali; posledično se standardi ali cilji, zastavljeni na ravni Unije, ki so zavezujoči za države članice, ne pa tudi za posamezna podjetja, ne štejejo za standarde Skupnosti;

(61)

„mladi kmet“ pomeni kmeta, kot ga opredeli država članica v svojem strateškem načrtu SKP v skladu s členom 4(6) Uredbe (EU) 2021/2115.

Člen 3

Pogoji za izvzetje

Sheme pomoči, individualna pomoč, dodeljena v okviru shem pomoči, in ad hoc pomoč so združljive z notranjim trgom v smislu člena 107(2) ali (3) Pogodbe in so izvzete iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe pod pogojem, da taka pomoč izpolnjuje vse pogoje iz poglavja I te uredbe ter specifične pogoje za ustrezno vrsto pomoči iz poglavja III te uredbe.

Člen 4

Pragovi za priglasitev

1.   Ta uredba se ne uporablja za nobeno individualno pomoč, katere bruto ekvivalent nepovratnih sredstev presega naslednje pragove:

(a)

pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva, povezane s primarno kmetijsko proizvodnjo, kot je navedeno v členu 14: 600 000 EUR na podjetje in na naložbeni projekt;

(b)

pomoč za naložbe v zvezi s premestitvijo kmetijskega poslopja z namenom modernizacije objektov in naprav ali povečanja proizvodne zmogljivosti, kot je navedeno v členu 16(4): 600 000 EUR na podjetje in na naložbeni projekt;

(c)

pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, kot je navedeno v členu 17: 7,5 milijona EUR na podjetje in na naložbeni projekt;

(d)

pomoč za obveznosti v zvezi z dobrobitjo živali, kot je navedeno v členu 31: 500 EUR na glavo velike živine na leto;

(e)

pomoč za omejitve v zvezi z območji Natura 2000, kot je navedeno v členu 33: 500 EUR na hektar na leto v začetnem obdobju največ pet let in nato 200 EUR na hektar na leto;

(f)

pomoč za kmetijsko-okoljsko-podnebne obveznosti, kot je navedeno v členu 34: 600 EUR na hektar na leto za enoletne poljščine, 900 EUR na hektar na leto za posebne trajnice in 450 EUR na hektar na leto za druge vrste rabe zemljišč;

(g)

pomoč za ekološko kmetovanje, kot je navedeno v členu 35: 600 EUR na hektar na leto za enoletne poljščine, 900 EUR na hektar na leto za posebne trajnice in 450 EUR na hektar na leto za druge vrste rabe zemljišč;

(h)

pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih ali v gozdovih, kot je navedeno v členu 36: 600 000 EUR na podjetje in na naložbeni projekt;

(i)

pomoč za raziskave in razvoj v kmetijskem in gozdarskem sektorju, kot je navedeno v členu 38: 7,5 milijona EUR na projekt;

(j)

pomoč za stroške, ki jih imajo podjetja, ki sodelujejo v projektih operativnih skupin evropskega partnerstva za inovacije, kot je navedeno v členu 39: 2 milijona EUR na podjetje in na projekt;

(k)

omejeni zneski pomoči za podjetja, ki imajo koristi od projektov operativnih skupin evropskega partnerstva za inovacije, kot je navedeno v členu 40: 500 000 EUR na projekt operativne skupine evropskega partnerstva za inovacije;

(l)

pomoč za pogozdovanje in ustvarjanje gozdnih površin, kot je navedeno v členu 41: 7,5 milijona EUR na projekt vzpostavitve;

(m)

pomoč za kmetijsko-gozdarske sisteme, kot je navedeno v členu 42: 7,5 milijona EUR na projekt vzpostavitve kmetijsko-gozdarskega sistema;

(n)

pomoč za naložbe za povečanje odpornosti in okoljske vrednosti gozdnih ekosistemov, kot je navedeno v členu 44: 7,5 milijona EUR na naložbeni projekt;

(o)

pomoč za omejitve, značilne za posamezno območje, ki izhajajo iz določenih obveznih zahtev, kot je navedeno v členu 45: 500 EUR na hektar na leto v začetnem obdobju največ pet let in nato 200 EUR na hektar na leto;

(p)

pomoč za gozdarsko-okoljsko-podnebne storitve in ohranjanje gozdov, kot je navedeno v členu 46: 200 EUR na hektar na leto, razen pomoči iz člena 46, odstavek 8;

(q)

pomoč za storitve svetovanja v gozdarskem sektorju, kot je navedeno v členu 48: 200 000 EUR na podjetje in na leto;

(r)

pomoč za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, modernizacijo ali prilagajanjem gozdarskega sektorja, kot je navedeno v členu 49: 7,5 milijona EUR na naložbeni projekt;

(s)

pomoč za naložbe v gozdarske tehnologije ter v predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov, kot je navedeno v členu 50: 7,5 milijona EUR na naložbeni projekt;

(t)

pomoč za naložbe v osnovne storitve in infrastrukturo na podeželju, kot je navedeno v členu 55: 10 milijonov EUR na naložbeni projekt;

(u)

pomoč za stroške, ki jih imajo MSP, ki sodelujejo v projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, določenih kot lokalni razvoj v okviru pristopa LEADER v okviru EKSRP, kot je navedeno v členu 60: 2 milijona EUR na podjetje in na projekt;

(v)

omejen znesek pomoči za MSP, ki imajo koristi od projektov lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, kot je navedeno v členu 61: 200 000 EUR na projekt lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost.

2.   Pragovom, določenim v odstavku 1, se ni mogoče izogniti z namerno delitvijo shem ali projektov pomoči.

Člen 5

Preglednost pomoči

1.   Ta uredba se uporablja le za pregledno pomoč.

2.   Pomoč se šteje za pregledno, če je mogoče vnaprej in brez ocene tveganja natančno izračunati bruto ekvivalent nepovratnih sredstev.

3.   V tej uredbi se kot pregledna pomoč obravnavajo naslednje oblike pomoči:

(a)

pomoč v obliki nepovratnih sredstev, subvencioniranih obrestnih mer in subvencioniranih storitev;

(b)

pomoč v obliki posojil, kadar se bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračuna na podlagi referenčne mere, ki velja ob dodelitvi nepovratnih sredstev;

(c)

pomoč v obliki jamstev, kadar se uporablja eno od naslednjega:

(i)

bruto ekvivalent nepovratnih sredstev je bil izračunan na podlagi premij varnega pristana, določenih v Obvestilu Komisije;

(ii)

metodologija za izračun bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev navedenega jamstva je bila sprejeta na podlagi Obvestila o jamstvih pred izvajanjem pomoči po tem, ko je bila priglašena Komisiji na podlagi katere koli uredbe o državni pomoči, ki jo je sprejela Komisija in ki je takrat veljala, in odobrena metodologija izrecno obravnava vrsto jamstva in vrsto zadevne osnovne transakcije v okviru uporabe te uredbe;

(d)

pomoč v obliki davčnih ugodnosti, kadar ukrep določa najvišjo vrednost, s katero se zagotovi, da veljavni prag ni presežen;

(e)

pomoč v obliki vračljivih predujmov, če skupni nominalni znesek vračljivih predujmov ne presega pragov, ki se uporabljajo v skladu s to uredbo, ali če je bila pred izvajanjem ukrepa metodologija za izračun bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev vračljivih predujmov sprejeta po priglasitvi Komisiji;

(f)

pomoč v obliki prodaje ali zakupa opredmetenih sredstev po cenah, ki so nižje od tržnih, kadar se vrednost sredstev določi z neodvisno strokovno oceno pred transakcijo ali pa glede na javno dostopno, redno posodobljeno in splošno sprejemljivo referenčno merilo.

4.   V tej uredbi se kot pregledni ne obravnavata naslednji obliki pomoči:

(a)

pomoč v obliki kapitalskih injekcij;

(b)

pomoč v obliki ukrepov za financiranje tveganja.

Člen 6

Spodbujevalni učinek

1.   Ta uredba se uporablja le za pomoč, ki ima spodbujevalni učinek.

2.   Šteje se, da ima pomoč spodbujevalni učinek, če upravičenec zadevni državi članici predloži pisno vlogo za pomoč pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti. Vloga za pomoč mora vsebovati najmanj naslednje podatke:

(a)

ime in velikost podjetja;

(b)

opis projekta ali dejavnosti, vključno z datumom začetka in konca;

(c)

lokacijo projekta ali dejavnosti;

(d)

seznam upravičenih stroškov;

(e)

vrsto (nepovratna sredstva, posojilo, jamstvo, vračljivi predujem ali drugo) in znesek javnega financiranja, potrebnega za projekt ali dejavnost.

3.   Ad hoc pomoč za velika podjetja ima spodbujevalni učinek, če je država članica zagotovila, da je izpolnjen pogoj iz odstavka 2, in pred dodelitvijo zadevne ad hoc pomoči preverila, da dokumentacija, ki jo je pripravil upravičenec, potrjuje, da bo pomoč dosegla enega ali več naslednjih rezultatov:

(a)

bistveno razširitev obsega projekta ali dejavnosti zaradi pomoči;

(b)

bistveno povečanje skupnega zneska, ki ga je upravičenec porabil za projekt ali dejavnost zaradi pomoči;

(c)

bistveno povečanje hitrosti zaključka zadevnega projekta ali dejavnosti;

(d)

v primeru ad hoc pomoči za naložbe se na zadevnem podeželskem območju projekt ali dejavnost kot taka brez pomoči ne bi izvedla ali ne bi bila dovolj donosna za upravičenca.

Te zahteve se ne uporabljajo za občine, ki so avtonomni lokalni organi z letnim proračunom manj kot 10 milijonov EUR in z manj kot 5 000 prebivalci.

4.   Z odstopanjem od odstavkov 2 in 3 se za ukrepe v obliki davčnih ugodnosti domneva, da imajo spodbujevalni učinek, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)

ukrep uvaja pravico do pomoči v skladu z objektivnimi merili, ne da bi se država članica dodatno odločala po lastnem preudarku,

(b)

ukrep je bil sprejet in je v veljavi, preden se je projekt ali dejavnost začela izvajati, razen za sheme, ki so naslednice davčnih shem, kadar je dejavnost že zajeta v prejšnjih shemah v obliki davčnih ugodnosti.

5.   Poleg tega se z odstopanjem od odstavkov 2, 3 in 4 za naslednje vrste pomoči ne zahteva, da imajo spodbujevalni učinek, ali se zanje šteje, da ga imajo:

(a)

sheme pomoči za komasacijo zemljišč, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 15 ali člena 53 in kadar:

(i)

shema pomoči vzpostavlja pravico do pomoči v skladu z objektivnimi merili, ne da bi se država članica dodatno odločala po lastnem preudarku; in

(ii)

je shema pomoči sprejeta in velja, preden upravičencu nastanejo upravičeni stroški v skladu s členom 15 ali členom 53;

(b)

pomoč za ukrepe informiranja v kmetijskem sektorju v skladu s členoma 21 in 22, ki vključuje dajanje informacij na voljo nedoločenemu številu upravičencev;

(c)

pomoč za promocijske ukrepe v obliki publikacij, katerih cilj je ozaveščanje širše javnosti o kmetijskih proizvodih, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 24(2), točka (b);

(d)

pomoč za povrnitev škode zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 25;

(e)

pomoč za nadomestilo stroškov preprečevanja, obvladovanja in izkoreninjenja bolezni živali ali škodljivih organizmov rastlin ter pomoč za nadomestilo izgub zaradi navedenih bolezni živali ali škodljivih organizmov rastlin, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 26;

(f)

pomoč za kritje stroškov odstranitve in uničenja poginulih živali, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 27(2), točke (c), (d), (e) in (f);

(g)

pomoč za povrnitev škode, ki jo povzročijo zaščitene živali, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 29;

(h)

pomoč za omejitve v zvezi z območji Natura 2000, kot je navedeno v členu 33;

(i)

pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih ali v gozdovih, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 36;

(j)

pomoč za povrnitev škode, ki jo povzročijo naravne nesreče, v kmetijskem sektorju, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 37;

(k)

pomoč za raziskave, razvoj in inovacije v kmetijskem in gozdarskem sektorju, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 38;

(l)

pomoč za odpravo škode v gozdovih v skladu s členom 43(2), točka (d), kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 43;

(m)

pomoč za ukrepe informiranja v gozdarskem sektorju v skladu s členoma 47 in 48, ki vključuje dajanje informacij na voljo nedoločenemu številu upravičencev;

(n)

pomoč za ohranjanje genskih virov v gozdarstvu, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 51;

(o)

pomoč za sodelovanje kmetov v shemah kakovosti za bombaž in živila, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 58;

(p)

pomoč za podjetja, ki sodelujejo v projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in projektih operativnih skupin evropskega partnerstva za inovacije ali imajo koristi od njih, kadar so izpolnjeni ustrezni pogoji iz členov 39, 40, 60 in 61.

Člen 7

Intenzivnost pomoči in upravičeni stroški

1.   Za izračun intenzivnosti pomoči in upravičenih stroškov se uporabijo samo zneski, od katerih niso bili odbiti nobeni davki ali druge dajatve. Upravičeni stroški se podprejo z dokumentarnimi dokazili, ki morajo biti razumljiva, podrobna in posodobljena. Zneske upravičenih stroškov je mogoče izračunati v skladu z možnostmi poenostavljenih stroškov iz Uredbe (EU) 2021/1060 in Uredbe (EU) 2021/2115, če se dejavnost vsaj delno financira iz EKSRP in je kategorija stroškov upravičena v skladu z relevantno določbo o izjemi.

2.   Zneski pomoči za ukrepe ali vrste dejavnosti iz členov 31, 33, 34, 35, 41, 45 in 46 se lahko določijo na podlagi standardnih predpostavk o dodatnih stroških in izpadu dohodka. Države članice v takih primerih zagotovijo, da izračuni in ustrezna pomoč vsebujejo samo elemente, ki so preverljivi, temeljijo na številčnih podatkih, pridobljenih z ustreznim strokovnim znanjem, jasno navajajo vir uporabljenih številčnih podatkov, so diferencirani, da se upoštevajo regionalni ali lokalni pogoji lokacije in dejanska raba zemljišč, kjer je to ustrezno, in ne vsebujejo elementov, povezanih s stroški naložbe.

3.   Davek na dodano vrednost (DDV) ni upravičen do pomoči, razen kadar na podlagi nacionalne zakonodaje o DDV ni izterljiv.

4.   Če se pomoč ne dodeli v obliki nepovratnih sredstev, je znesek pomoči enak bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev.

5.   Pomoč, za katero obveznost plačila nastane v prihodnosti, vključno s pomočjo, plačljivo v več obrokih, se diskontira na vrednost, ki jo je imela ob dodelitvi. Na vrednost na dan dodelitve pomoči se diskontirajo tudi upravičeni stroški. Obrestna mera, ki se uporablja za diskontiranje, je diskontna stopnja, ki velja na dan dodelitve pomoči.

6.   Če je pomoč dodeljena v obliki davčnih ugodnosti, se diskontiranje obrokov pomoči opravi na osnovi diskontnih stopenj, ki se uporabljajo ob časih, ko davčne ugodnosti stopijo v veljavo.

7.   Kadar je pomoč dodeljena v obliki vračljivih predujmov, ki so v odsotnosti sprejete metodologije za izračun bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev izraženi kot odstotek upravičenih stroškov, in ukrep določa, da se predujmi v primeru uspešnega izida projekta, kot je opredeljen na podlagi razumne in preudarne domneve, povrnejo z obrestno mero, ki je vsaj enaka diskontni stopnji, ki velja na datum dodelitve pomoči, se lahko največje intenzivnosti pomoči iz poglavja III povečajo za 10 odstotnih točk.

Člen 8

Kumulacija

1.   Pri ugotavljanju, ali se spoštujejo pragovi za priglasitev iz člena 4 ter največje intenzivnosti pomoči in najvišji zneski pomoči iz poglavja III, se upošteva skupni znesek državne pomoči za dejavnost ali projekt ali podjetje, ki prejema pomoč.

2.   Kadar se finančna sredstva Unije, ki jih centralno upravljajo institucije, agencije, skupna podjetja ali drugi organi Unije in ki niso pod neposrednim ali posrednim nadzorom države članice, kombinirajo z državno pomočjo, se pri ugotavljanju, ali se upoštevajo pragovi za priglasitev in največje intenzivnosti pomoči ali najvišji zneski pomoči, upošteva le državna pomoč, če skupni znesek javnih finančnih sredstev, ki je bil dodeljen v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ne presega najugodnejše stopnje financiranja, kot je določena z veljavnimi predpisi prava Unije.

3.   Pomoč z opredeljivimi upravičenimi stroški, ki je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe v skladu s to uredbo, se lahko kumulira:

(a)

z vsako drugo državno pomočjo, če se navedeni ukrepi nanašajo na različne opredeljive upravičene stroške;

(b)

z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo, samo če se s tako kumulacijo ne preseže največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki se uporablja za to pomoč v skladu s to uredbo.

4.   Pomoč brez opredeljivih upravičenih stroškov, izvzeta v skladu s členi 18, 19, 40 in 61, se lahko kumulira z vsako drugo državno pomočjo z opredeljivimi upravičenimi stroški.

Pomoč brez opredeljivih upravičenih stroškov se lahko na podlagi te ali katere koli druge uredbe ali sklepa o skupinskih izjemah, ki jo oz. ga je sprejela Komisija, glede na posebne okoliščine posameznega primera kumulira z drugimi državnimi pomočmi brez opredeljivih upravičenih stroškov do najvišjega ustreznega praga skupnega financiranja.

5.   Državna pomoč, izvzeta na podlagi oddelkov 1, 2 in 3 poglavja III te uredbe, se ne kumulira s plačili iz člena 145(2) in člena 146 Uredbe (EU) 2021/2115 v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v tej uredbi.

6.   Državna pomoč, dodeljena na podlagi členov 31, 34 in 35, se ne kumulira s plačili iz člena 31 Uredbe (EU) 2021/2115 v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v tej uredbi.

7.   Državna pomoč, izvzeta v skladu s to uredbo, se ne kumulira z nobeno pomočjo de minimis v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v poglavju III.

8.   Pomoč za naložbe, katerih cilj je obnova kmetijskega proizvodnega potenciala iz člena 14(3), točka (d), se ne kumulira s pomočjo za nadomestilo materialne škode iz členov 25, 26, 28 in 37.

9.   Zagonska pomoč za skupine in organizacije proizvajalcev v kmetijskem sektorju, kot je določena v členu 19 te uredbe, se ne kumulira s pomočjo za ustanovitev skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem sektorju iz člena 77 Uredbe (EU) 2021/2115.

10.   Zagonska pomoč za mlade kmete in zagonska pomoč za kmetijske dejavnosti iz člena 18 te uredbe se ne kumulira s podporo za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov ali zagon podeželskih podjetij iz člena 75 Uredbe (EU) 2021/2115, če bi taka kumulacija povzročila znesek pomoči, ki presega zneske iz te uredbe.

Člen 9

Objave in informacije

1.   Zadevna država članica zagotovi, da se na spletišču Komisije za preglednost dodeljevanja pomoči (26) ali na celovitem spletišču o državnih pomočeh na nacionalni ali regionalni ravni objavi:

(a)

povzetek informacij iz člena 11 ali povezava nanje;

(b)

celotno besedilo vsake pomoči iz člena 11, vključno z vsemi spremembami, ali povezava, ki zagotavlja dostop do celotnega besedila;

(c)

informacije iz Priloge III o vsaki dodelitvi individualne pomoči, ki presega spodnje zneske:

(i)

10 000 EUR za upravičence, dejavne v sektorju primarne kmetijske proizvodnje;

(ii)

100 000 EUR za upravičence, dejavne v sektorju predelave in trženja kmetijskih proizvodov, v gozdarskem sektorju ali za dejavnosti, ki ne spadajo v področje uporabe člena 42 Pogodbe.

2.   Za sheme pomoči v obliki davčnih ugodnosti se pogoji iz odstavka 1 štejejo za izpolnjene, če države članice objavijo zahtevane informacije o zneskih individualnih pomoči v milijonih EUR v naslednjih razponih:

(a)

0,01–0,1 izključno za primarno kmetijsko proizvodnjo;

(b)

0,1–0,5;

(c)

0,5–1;

(d)

1 do 2;

(e)

2 do 5;

(f)

5 do 10;

(g)

10 do 30;

(h)

30 in več.

3.   Informacije iz zgornjega odstavka 1 so organizirane in dostopne v standardizirani obliki, kot je določeno v Prilogi III, ter omogočajo učinkoviti funkciji iskanja in prenosa. Informacije iz odstavka 1, točka (c), se objavijo v šestih mesecih od datuma dodelitve pomoči, za pomoč v obliki davčnih ugodnosti pa v enem letu od roka za oddajo davčne napovedi, in so na voljo vsaj 10 let od datuma dodelitve pomoči.

4.   Celotno besedilo sheme pomoči ali ad hoc pomoči iz odstavka 1 vsebuje zlasti izrecen sklic na to uredbo, tako da navaja njen naslov ter se sklicuje na objavo v Uradnem listu Evropske unije in specifične določbe poglavja III, ki se nanašajo na navedeni akt, ali po potrebi na nacionalno zakonodajo, ki zagotavlja upoštevanje ustreznih določb te uredbe. Shemo pomoči ali ad hoc pomoč spremljajo njene izvedbene določbe in spremembe.

5.   Obveznosti objave iz odstavka 1 se ne uporabljajo za pomoč, dodeljeno projektom operativnih skupin evropskega partnerstva za inovacije in projektom lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, na podlagi členov 39, 40, 60 in 61.

6.   Komisija na svojem spletišču objavi:

(a)

povzetek informacij iz odstavka 1;

(b)

povezave do spletišč vseh držav članic o državnih pomočeh iz odstavka 1.

POGLAVJE II

Postopkovne zahteve

Člen 10

Odvzem ugodnosti skupinskih izjem

Kadar država članica dodeli pomoč, ki ne izpolnjuje pogojev iz poglavij I, II in III te uredbe, lahko Komisija, potem ko zadevni državi članici omogoči, da izrazi svoja stališča, sprejme sklep, da je treba vse ali nekatere prihodnje ukrepe pomoči, ki jih sprejme zadevna država članica in ki bi sicer izpolnjevali zahteve iz te uredbe, priglasiti Komisiji v skladu s členom 108(3) Pogodbe. Pomoč, ki jo je treba priglasiti, se lahko omeji na določene vrste pomoči, na pomoč v korist določenih upravičencev ali na pomoč, ki jo sprejmejo določeni organi zadevne države članice.

Člen 11

Poročanje

1.   Države članice Komisiji prek njenega elektronskega sistema obveščanja pošljejo povzetek informacij o vsakem ukrepu pomoči, izvzetem na podlagi te uredbe, v standardizirani obliki, določeni v Prilogi II, ter povezavo, ki zagotavlja dostop do celotnega besedila ukrepa pomoči, vključno z njegovimi spremembami, in sicer v 20 delovnih dneh po začetku veljavnosti ukrepa.

2.   Države članice v skladu s poglavjem III Uredbe (ES) št. 794/2004 Komisiji v elektronski obliki pošljejo letno poročilo o uporabi te uredbe za vsako celotno leto ali vsak del leta, v katerem se ta uredba uporablja.

3.   Letno poročilo vsebuje tudi naslednje informacije:

(a)

bolezni živali ali škodljivi organizem rastline iz člena 26;

(b)

meteorološke informacije o vrsti, času, relativni obsežnosti in lokaciji vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, iz člena 25 ali naravnih nesreč v kmetijskem sektorju iz člena 37.

4.   Odstavek 1 tega člena se ne uporablja za pomoč, dodeljeno projektom operativnih skupin evropskega partnerstva za inovacije in projektom lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz členov 40 in 61.

Člen 12

Ocenjevanje

1.   Naknadno ocenjevanje je obvezno za sheme pomoči iz člena 1(3), če njihov proračun državne pomoči ali obračunani izdatki presegajo 150 milijonov EUR v katerem koli letu ali 750 milijonov EUR v celotnem obdobju trajanja sheme, tj. skupnem obdobju trajanja sheme in katere koli njene predhodnice, ki pokriva podoben cilj in geografsko območje, in sicer se upoštevajo sheme, ki se začnejo od 1. januarja 2023. Glede na cilje ocenjevanja in da ne bi nesorazmerno obremenili držav članic, se naknadna ocenjevanja zahtevajo le za sheme pomoči, katerih skupno trajanje presega tri leta z začetkom od 1. januarja 2023.

2.   Zahteva po naknadnem ocenjevanju se lahko opusti za sheme pomoči, ki so neposredne naslednice sheme, ki pokriva podoben cilj in geografsko območje, za katero je bila opravljena ocena ter je bilo v skladu z načrtom ocenjevanja, ki ga je odobrila Komisija, pripravljeno končno ocenjevalno poročilo, ki ni vsebovalo negativnih ugotovitev. Če končno ocenjevalno poročilo o shemi ni v skladu z odobrenim načrtom ocenjevanja, se zadevna shema začasno prekine s takojšnjim učinkom. Nobena naslednica take začasno prekinjene sheme ni upravičena do ugodnosti skupinske izjeme.

3.   Cilj ocenjevanja je preveriti, ali so bili izpolnjeni predpostavke in pogoji, na katerih temelji združljivost sheme, zlasti nujnost in učinkovitost ukrepa pomoči glede na njegove splošne in specifične cilje. Oceni se tudi vpliv sheme na konkurenco in trgovino.

4.   Za sheme pomoči, za katere velja zahteva po ocenjevanju v skladu z odstavkom 1 tega člena, države članice priglasijo osnutek načrta ocenjevanja, kot sledi:

(a)

v 20 delovnih dneh od začetka veljavnosti sheme, če njen proračun državne pomoči presega 150 milijonov EUR v katerem koli zadevnem letu ali 750 milijonov EUR v celotnem obdobju trajanja sheme;

(b)

v 30 delovnih dneh po pomembni spremembi, s katero je proračun sheme presegel 150 milijonov EUR v katerem koli danem letu ali 750 milijonov EUR v celotnem obdobju trajanja sheme;

(c)

v 30 delovnih dneh po tem, ko so bili na uradnih računih evidentirani izdatki v okviru sheme, ki presegajo 150 milijonov EUR v katerem koli letu.

5.   Osnutek načrta ocenjevanja je v skladu s skupno metodologijo za ocenjevanje državne pomoči, ki jo je sprejela Komisija. Države članice objavijo načrt ocenjevanja, ki ga je odobrila Komisija.

6.   Naknadno ocenjevanje na podlagi načrta ocenjevanja opravi strokovnjak, neodvisen od organa, ki dodeljuje pomoč. Vsaka ocena vključuje vsaj eno vmesno poročilo in eno končno ocenjevalno poročilo. Države članice objavijo obe poročili.

7.   Končno ocenjevalno poročilo se predloži Komisiji najpozneje devet mesecev pred iztekom veljavnosti izvzete sheme. Za sheme, ki sprožijo zahtevo za ocenjevanje v zadnjih dveh letih izvajanja, se lahko to obdobje skrajša. Natančen obseg in ureditve za vsako ocenjevanje se določijo v sklepu Komisije o odobritvi načrta ocenjevanja. Priglasitev vsakega naslednjega ukrepa pomoči s podobnim ciljem vsebuje opis, kako so bili upoštevani rezultati ocene.

Člen 13

Spremljanje

Države članice vodijo natančne evidence z informacijami in dokazili, ki so potrebni za ugotovitev, ali so izpolnjeni vsi pogoji iz te uredbe. Take evidence se hranijo 10 let od dneva dodelitve ad hoc pomoči ali od dneva zadnje dodelitve pomoči v okviru sheme pomoči. Zadevna država članica Komisiji v 20 delovnih dneh ali daljšem obdobju, če je tako določeno v vlogi, predloži vse informacije in dokazila, ki so po mnenju Komisije potrebni za spremljanje uporabe te uredbe.

POGLAVJE III

Vrste pomoči

Oddelek 1

Pomoč za MSP, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, predelavi kmetijskih proizvodov in trženju kmetijskih proizvodov

Člen 14

Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva, povezane s primarno kmetijsko proizvodnjo

1.   Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva, povezane s primarno kmetijsko proizvodnjo, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), Pogodbe ter izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz tega člena in poglavja I.

2.   Naložbo lahko izvedejo eden ali več upravičencev ali pa se naložba nanaša na opredmeteno ali neopredmeteno sredstvo, ki ga uporabljajo eden ali več upravičencev.

3.   Z naložbo se skuša doseči vsaj enega od naslednjih ciljev:

(a)

izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnostnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje;

(b)

izboljšanje naravnega okolja, higienskih pogojev ali standardov dobrobiti živali;

(c)

vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč, komasacijo in izboljšanjem zemljišč, energijsko učinkovitostjo, oskrbo s trajnostno energijo ter varčevanjem z energijo ali vodo;

(d)

obnova proizvodnega potenciala, prizadetega zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, bolezni živali in škodljivih organizmov rastlin, zaščitenih živali ter preprečevanje škode zaradi navedenih dogodkov in dejavnikov; če je škodo mogoče povezati s podnebnimi spremembami, upravičenci, če je primerno, v obnovo vključijo ukrepe za prilagajanje na podnebne spremembe;

(e)

prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, vključno z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov in povečanjem sekvestracije ogljika, ter spodbujanje trajnostne energije in energijske učinkovitosti;

(f)

prispevanje k trajnostnemu krožnemu biogospodarstvu ter spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak, vključno z zmanjšanjem odvisnosti od kemikalij;

(g)

prispevanje k zaustavitvi in obrnitvi trenda izgube biotske raznovrstnosti, krepitev ekosistemskih storitev ter ohranjanje habitatov in krajine.

4.   Naložba je lahko povezana s proizvodnjo biogoriv ali energije iz obnovljivih virov na ravni kmetije, če taka proizvodnja ne presega povprečne letne porabe goriv ali energije na zadevni kmetiji.

Pri naložbah v proizvodnjo biogoriv proizvodna zmogljivost proizvodnih obratov ni večja od povprečne letne porabe goriva na kmetijskem gospodarstvu, proizvedeno biogorivo pa se ne sme prodati na trgu.

Pri naložbah v proizvodnjo toplotne energije in električne energije iz obnovljivih virov na kmetijskih gospodarstvih so proizvodni obrati namenjeni izključno pokrivanju lastnih potreb upravičenca po energiji, njihova proizvodna zmogljivost pa ni večja od kombinirane povprečne letne porabe toplotne in električne energije na kmetijskem gospodarstvu, vključno s kmečkim gospodinjstvom. Prodaja električne energije v omrežje je dovoljena, če se upošteva letna omejitev povprečne lastne porabe.

Če naložbo izvede več kot en upravičenec z namenom pokrivanja lastnih potreb po biogorivu in energiji, je letna povprečna letna poraba enaka povprečni letni porabi vseh upravičencev.

Naložbe v infrastrukturo za energijo iz obnovljivih virov, ki porablja ali proizvaja energijo, so skladne z minimalnimi standardi za energijsko učinkovitost, kadar taki standardi obstajajo na nacionalni ravni.

Naložbe v obrate, katerih glavni namen je proizvodnja električne energije iz biomase, niso upravičene do pomoči, razen če se izkoristi minimalni delež toplotne energije, ki ga določijo države članice.

Države članice določijo pragove za največje deleže žit in drugih poljščin z visoko vsebnostjo škroba, rastlin za pridelavo sladkorja in oljnic, ki se uporabljajo za proizvodnjo energije iz biomase, vključno z biogorivi, za posamezne vrste obratov v skladu s členom 26 Direktive (EU) 2018/2001. Pomoč za naložbene projekte s področja energije iz biomase je omejena na energijo iz biomase, ki izpolnjuje veljavna trajnostna merila, določena v zakonodaji Unije.

5.   Pomoč za naložbe, v zvezi s katerimi mora biti opravljena presoja vplivov na okolje na podlagi Direktive 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta (27), je pogojena s tem, da je bila še pred datumom dodelitve individualne pomoči opravljena navedena presoja in pridobljeno soglasje za zadevni naložbeni projekt.

6.   Pomoč krije naslednje upravičene stroške:

(a)

stroške gradnje, nakupa, vključno z zakupom, ali izboljšanja nepremičnin, vključno z naložbami v pasivno hišno ožičenje ali strukturirano polaganje kablov za podatkovna omrežja in po potrebi pomožni del pasivnega omrežja na zasebni lastnini zunaj stavbe, pri čemer je nakup zemljišč upravičen le v obsegu, ki ne presega 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti;

(b)

nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;

(c)

splošne stroške, povezane z odhodki iz točk (a) in (b), kot so plačila za storitve arhitektov, inženirjev in svetovalcev, plačila za storitve svetovanja v zvezi z okoljsko in ekonomsko trajnostjo, trajnostno energijo, energijsko učinkovitostjo ter proizvodnjo in uporabo energije iz obnovljivih virov, vključno s stroški za študije izvedljivosti. študije izvedljivosti ostanejo upravičen izdatek tudi takrat, ko glede na njihove rezultate niso nastali nobeni izdatki v okviru točk (a) in (b);

(d)

pristojbine za pridobitev, razvoj ali uporabo računalniške programske opreme, računalniškega oblaka in podobnih rešitev ter pridobitev patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk;

(e)

izdatke za neproizvodne naložbe, povezane s specifičnimi okoljskimi in podnebnimi cilji iz odstavka 3, točke (e), (f) in (g);

(f)

v primeru namakanja stroške, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

(i)

Komisiji je bil v skladu z Direktivo 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (28) priglašen načrt upravljanja povodja za celotno območje, na katerem bo izvedena naložba, in za vsa druga območja, na katerih bi lahko naložba vplivala na okolje; v zadevnem programu ukrepov morajo biti določeni ukrepi, ki so sprejeti v okviru načrta upravljanja povodij v skladu s členom 11 navedene direktive in zadevajo kmetijski sektor;

(ii)

kot del naložbe so nameščeni ali se namestijo vodni števci, ki omogočajo merjenje porabe vode na ravni podprte naložbe;

(iii)

naložba v izboljšanje obstoječega namakalnega objekta ali elementa namakalne infrastrukture se predhodno oceni z vidika zagotavljanja prihrankov vode, ki odražajo tehnične parametre obstoječega obrata ali infrastrukture;

(iv)

naložba vpliva na zadevna podzemna ali površinska vodna telesa, za katerih stanje je bilo v zadevnem načrtu upravljanja povodja zaradi razlogov, povezanih s količino vode, ugotovljeno, da je manj kot dobro, ali če je bilo z najsodobnejšo oceno podnebne ranljivosti in tveganja, ugotovljeno (29), da bi lahko zadevna vodna telesa v dobrem stanju izgubila svoj status zaradi razlogov, povezanih s količino vode, zaradi učinkov podnebnih sprememb, mora ta naložba doseči dejansko znižanje porabe vode, ki prispeva k doseganju in ohranjanju dobrega stanja teh vodnih teles, kot je določeno v členu 4(1) Direktive 2000/60/ES; Pogoji, določeni v prejšnjem stavku, se ne uporabljajo za naložbe v obstoječe objekte in pripadajočo opremo za namakanje, ki vplivajo le na energijsko učinkovitost, naložbe v izgradnjo vodnih zbiralnikov ali naložbe v uporabo reciklirane vode, ki ne vplivajo na telo podzemnih ali površinskih voda;

(v)

država članica določi odstotke za morebitne prihranke vode in učinkovito zmanjšanje porabe vode kot pogoje za upravičenost, da se zagotovi učinkovito zmanjšanje količine vode, ki teče skozi opremo, v primerjavi z ravnmi v obdobju 2014–2020 in se tako prepreči nazadovanje pri ravni okoljskih ambicij:

odstotek potencialnega prihranka vode znaša vsaj 5 %, kadar tehnični parametri obstoječe naprave ali infrastrukture že zagotavljajo visoko stopnjo učinkovitosti (pred naložbo), in vsaj 25 %, kadar je trenutna stopnja učinkovitosti nizka in/ali kadar gre za naložbe, ki se izvajajo na območjih, kjer so prihranki vode najbolj potrebni za zagotovitev dobrega stanja vode,

odstotek dejanskega zmanjšanja porabe vode na ravni naložbe kot celote znaša vsaj 50 % potencialnega prihranka vode, ki ga omogoča naložba v obstoječi namakalni objekt ali element namakalne infrastrukture,

takšni prihranki vode morajo biti določeni v načrtih upravljanja povodja, ki izhajajo iz Direktive 2000/60/ES;

(g)

podpora se lahko odobri za naložbe v uporabo predelane vode kot alternativne oskrbe z vodo le, če sta zagotavljanje in uporaba takšne vode v skladu z Uredbo (EU) 2020/741 Evropskega parlamenta in Sveta (30);

(h)

v primeru naložb, katerih cilj je obnova kmetijskega proizvodnega potenciala, prizadetega zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, bolezni živali, škodljivih organizmov rastlin ali zaščitenih živali, so upravičeni stroški lahko stroški za obnovo kmetijskega proizvodnega potenciala do ravni, kakršna je bila pred pojavom navedenih dogodkov;

(i)

v primeru naložb, katerih cilj je preprečevanje škode zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, bolezni živali, škodljivih organizmov rastlin ali zaščitenih živali, so upravičeni stroški lahko stroški posebnih preventivnih ukrepov.

7.   Stroški, ki ne spadajo med tiste iz odstavka 6, točki (a) in (b), ter so povezani z zakupnimi pogodbami, kot so marža zakupodajalca, stroški refinanciranja obresti, režijski stroški in stroški zavarovanja, se ne štejejo za upravičene stroške.

Obratna sredstva se ne štejejo za upravičene stroške.

8.   V zvezi z namakanjem pomoč izplačujejo samo tiste države članice, ki glede na vodno območje, na katerem se izvaja naložba, zagotavljajo prispevek različnih rab vode k povračilu stroškov vodnih storitev s strani kmetijskega sektorja v skladu s členom 9(1), drugi pododstavek, prva alinea, Direktive 2000/60/ES ob upoštevanju, če je ustrezno, socialnih, okoljskih in ekonomskih učinkov povračila ter geografskih in podnebnih pogojev v prizadeti regiji ali regijah.

9.   Pomoč se ne dodeli za:

(a)

nakup plačilnih pravic;

(b)

nakup in zasaditev letnih rastlin, razen pomoči za kritje stroškov iz odstavka 6, točka (h);

(c)

dela v zvezi z odvodnjavanjem;

(d)

nakup živali, razen pomoči za kritje stroškov iz odstavka 6, točka (h), in nakup psov čuvajev;

(e)

ožičenje ali polaganje kablov za podatkovna omrežja zunaj zasebne lastnine.

10.   Pomoč iz odstavka 1 se ne dodeli ob kršenju kakršnih koli prepovedi ali omejitev, določenih v Uredbi (EU) št. 1308/2013, tudi če se take prepovedi ali omejitve nanašajo le na podporo Unije, določeno v navedeni uredbi.

11.   Intenzivnost pomoči ne presega 65 % upravičenih stroškov.

12.   Intenzivnost pomoči se lahko poveča na največ 80 % za naslednje naložbe:

(a)

naložbe, povezane z enim ali več specifičnimi okoljskimi in podnebnimi cilji iz odstavka 3, točke (e), (f) in (g), ali z dobrobitjo živali;

(b)

naložbe mladih kmetov;

(c)

naložbe v najbolj oddaljenih regijah ali na manjših egejskih otokih.

13.   Intenzivnost pomoči iz odstavka 12, točka (c), se lahko poveča na največ 85 % za naložbe malih kmetij v smislu člena 28 Uredbe (EU) 2021/2115.

14.   Intenzivnost pomoči se lahko poveča na največ 100 % za naslednje naložbe:

(a)

neproizvodne naložbe, povezane s cilji iz odstavka 3, točke (e), (f) in (g);

(b)

naložbe za obnovo proizvodnega potenciala iz odstavka 3, točka (d), ter naložbe v zvezi s preprečevanjem in zmanjševanjem tveganja za škodo, ki jo povzročijo naravne nesreče, izjemni dogodki, slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, ali zaščitene živali.

15.   Intenzivnost pomoči za namakanje v skladu z odstavkom 6, točka (f), je omejena na eno ali več stopenj, ki ne presegajo:

(a)

80 % upravičenih stroškov za naložbe v namakanje na kmetiji iz odstavka 6, točka (f)(iii);

(b)

100 % upravičenih stroškov za naložbe v infrastrukturo v kmetijstvu, ki se uporablja za namakanje, zunaj kmetij;

(c)

65 % upravičenih stroškov za druge naložbe v namakanje na kmetiji.

Člen 15

Pomoč za komasacijo kmetijskih zemljišč

Pomoč za komasacijo kmetijskih zemljišč je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz poglavja I te uredbe ter se dodeli za in omeji na stroške pravnih in upravnih postopkov, vključno s stroški pregleda, in sicer za do 100 % dejanskih nastalih stroškov.

Člen 16

Pomoč za naložbe v zvezi s premestitvijo kmetijskih poslopij

1.   Pomoč za MSP, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, za naložbe v premestitev kmetijskih poslopij je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), Pogodbe ter izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz tega člena in poglavja I te uredbe.

2.   Premestitev kmetijskega poslopja je povezana z doseganjem cilja javnega interesa.

Sklicevanje na javni interes, da se utemelji dodeljevanje pomoči iz tega člena, se opredeli v ustreznih določbah zadevne države članice.

3.   Kadar premestitev kmetijskega poslopja zajema razstavljanje, odstranitev in ponovno izgradnjo obstoječih objektov, je intenzivnost pomoči omejena na 100 % dejanskih nastalih stroškov za takšne dejavnosti.

4.   Kadar ima premestitev poleg razstavljanja, odstranitve in ponovne izgradnje obstoječih objektov iz odstavka 3 za posledico modernizacijo teh objektov ali povečanje proizvodne zmogljivosti, se v zvezi s stroški, povezanimi z modernizacijo objektov ali povečanjem proizvodne zmogljivosti, uporabljajo intenzivnosti pomoči za naložbe iz člena 14(12) do (15).

Za namene tega odstavka se za samo zamenjavo obstoječe zgradbe ali objekta z novo sodobno zgradbo ali objektom, ki ne vključuje bistvene spremembe zadevne proizvodnje ali tehnologije, ne šteje, da je povezana z modernizacijo.

5.   Največja intenzivnost pomoči se lahko poveča na do 100 % upravičenih stroškov, če se premestitev nanaša na dejavnosti blizu podeželskih naselij, katerih namen je izboljšati kakovost življenja ali povečati okoljsko učinkovitost podeželskega naselja.

Člen 17

Pomoč za naložbe v zvezi s predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov

1.   Pomoč za naložbe v zvezi s predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz tega člena in poglavja I te uredbe.

2.   Naložba se nanaša na opredmetena ali neopredmetena sredstva v zvezi s predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov.

3.   Naložbe v zvezi s proizvodnjo biogoriv na osnovi hrane niso upravičene do pomoči v skladu s tem členom.

4.   Pomoč za naložbe, v zvezi s katerimi mora biti opravljena presoja vplivov na okolje na podlagi Direktive 2011/92/EU, je pogojena s tem, da sta bila še pred datumom dodelitve individualne pomoči opravljena navedena presoja in pridobljeno soglasje za izvedbo zadevnega naložbenega projekta.

5.   Pomoč krije naslednje upravičene stroške:

(a)

gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, vključno z naložbami v pasivno hišno ožičenje ali strukturirano polaganje kablov za podatkovna omrežja in po potrebi pomožni del pasivnega omrežja na zasebni lastnini zunaj stavbe, pri čemer je nakup zemljišč upravičen le v obsegu, ki ne presega 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti;

(b)

nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;

(c)

splošne stroške na področju izdatkov iz točk (a) in (b), kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, plačila za storitve svetovanja v zvezi z okoljsko in ekonomsko trajnostjo, vključno s stroški za študije izvedljivosti; študije izvedljivosti ostanejo upravičen izdatek tudi takrat, ko glede na njihove rezultate niso nastali nobeni izdatki v okviru točk (a) in (b);

(d)

pristojbine za pridobitev, razvoj ali uporabo računalniške programske opreme, računalniškega oblaka in podobnih rešitev ter pridobitve patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk.

6.   Stroški, ki ne spadajo med tiste iz odstavka 5, točki (a) in (b), ter so povezani z zakupnimi pogodbami, kot so marža zakupodajalca, stroški refinanciranja obresti, režijski stroški in stroški zavarovanja, se ne štejejo za upravičene stroške.

7.   Obratna sredstva se ne štejejo za upravičene stroške.

8.   Ožičenje ali polaganje kablov za podatkovna omrežja zunaj zasebne lastnine se ne šteje za upravičen strošek.

9.   Pomoč se ne dodeli za naložbe za skladnost z veljavnimi standardi Unije.

10.   Pomoč iz odstavka 1 se ne dodeli ob kršenju kakršnih koli prepovedi ali omejitev, določenih v Uredbi (EU) št. 1308/2013, tudi če se take prepovedi ali omejitve nanašajo le na podporo Unije, določeno v navedeni uredbi.

11.   Intenzivnost pomoči ne presega 65 %, razen v primerih iz odstavka 12.

12.   Intenzivnost pomoči se lahko poveča na največ 80 % za naslednje naložbe:

(a)

naložbe, povezane z enim ali več specifičnimi okoljskimi in podnebnimi cilji iz člena 14(3), točke (e), (f) in (g), ali z izboljšanjem dobrobiti živali;

(b)

naložbe mladih kmetov;

(c)

naložbe v najbolj oddaljenih regijah ali na manjših egejskih otokih.

Člen 18

Zagonska pomoč za mlade kmete in zagonska pomoč za kmetijske dejavnosti

1.   Zagonska pomoč za mlade kmete in zagonska pomoč za kmetijske dejavnosti sta združljivi z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), Pogodbe ter izvzeti iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjujeta pogoje iz tega člena in poglavja I te uredbe.

2.   Pomoč je namenjena za zagon podeželskih podjetij v kmetijskih dejavnostih in za diverzifikacijo dohodka kmečkih gospodinjstev na druge kmetijske dejavnosti.

3.   Pomoč se dodeli samo mladim kmetom v obliki mikro in malih podjetij.

4.   Kadar se pomoč dodeli mlademu kmetu, ki vzpostavlja kmetijsko gospodarstvo v obliki pravne osebe, ima mladi kmet dejanski in trajni nadzor nad to pravno osebo v smislu sprejemanja odločitev glede upravljanja, dobičkov in finančnih tveganj. Kadar je pri sredstvih ali upravljanju te pravne osebe udeleženih več fizičnih oseb, vključno z osebami, ki niso mladi kmetje, mora biti mladi kmet takšen dejanski in trajni nadzor zmožen izvajati sam ali skupaj z drugimi osebami. Če pravno osebo nadzoruje druga pravna oseba, bodisi sama ali skupaj z drugimi osebami, se navedene zahteve uporabljajo za vsako fizično osebo, ki izvaja nadzor nad to drugo pravno osebo (31).

5.   Pogoj za pomoč je predložitev poslovnega načrta pristojnemu organu zadevne države članice.

6.   Pri mladih kmetih, kadar upravičenec ne izpolnjuje pogojev iz člena 4(6), točka (c), Uredbe (EU) 2021/2115, je upravičenec kljub temu upravičen do pomoči za mlade kmete, če se zaveže, da bo pridobil ta poklicna znanja in spretnosti ter kompetence v 36 mesecih od datuma sprejetja odločitve o dodelitvi pomoči. Navedena zaveza mora biti vključena v poslovni načrt;

7.   podpora je omejena na 100 000 EUR na mladega kmeta ali na novoustanovljeno kmetijsko gospodarstvo ali na kmečko gospodinjstvo.

Člen 19

Zagonska pomoč za skupine in organizacije proizvajalcev v kmetijskem sektorju

1.   Zagonska pomoč za skupine in organizacije proizvajalcev v kmetijskem sektorju je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), Pogodbe ter izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz tega člena in poglavja I te uredbe.

2.   Do pomoči so upravičene le skupine ali organizacije proizvajalcev, ki jih je uradno priznal pristojni organ zadevne države članice.

3.   Države članice prilagodijo pomoč, izvzeto v skladu s tem členom, tako da upoštevajo vse spremembe predpisov, ki urejajo skupno ureditev trgov kmetijskih proizvodov.

4.   Pomoč se ne dodeli:

(a)

organizacijam proizvajalcev, subjektom ali organom, kot so podjetja ali zadruge, katerih cilj je upravljanje enega ali več kmetijskih gospodarstev, pri čemer so navedene organizacije dejansko samostojni proizvajalci;

(b)

kmetijskim združenjem, ki opravljajo naloge, kot so vzajemna pomoč, zagotavljanje nadomeščanja na kmetiji in pomoč pri upravljanju kmetij, ki so namenjene članom, če se ne ukvarjajo s skupnim prilagajanjem oskrbe trga;

(c)

skupinam proizvajalcev, organizacijam ali združenjem, katerih cilji so nezdružljivi s členom 152(1), točka (c), členom 152(3) ali členom 156 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

5.   Pomoč krije naslednje upravičene stroške:

(a)

stroške najema primernih prostorov;

(b)

pridobitev pisarniške opreme;

(c)

stroške upravnega osebja;

(d)

režijske stroške ter pravne in upravne pristojbine;

(e)

pridobitev računalniške strojne opreme ter pridobitev ali pristojbine za uporabo računalniške programske opreme, računalniškega oblaka in podobnih rešitev

Če se prostori kupijo, so upravičeni stroški za prostore omejeni na tržno vrednost najemnine.

6.   Pomoč se izplača v obliki pavšalne pomoči v letnih obrokih za prvih pet let od datuma, na katerega je pristojni organ zadevne države članice uradno priznal skupino ali organizacijo proizvajalcev.

Države članice zadnji obrok izplačajo šele, ko so preverile pravilno izvajanje ukrepa.

7.   Pomoč je omejena na 10 % letne tržne proizvodnje skupine ali organizacije proizvajalcev.

8.   Pomoč je omejena na 100 000 EUR letno. Pomoč se postopno znižuje.

Člen 20

Pomoč za sodelovanje proizvajalcev kmetijskih proizvodov v shemah kakovosti

1.   Naslednje vrste pomoči proizvajalcem kmetijskih proizvodov in skupinam takih proizvajalcev so združljive z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), Pogodbe ter so izvzete iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe:

(a)

pomoč za novo sodelovanje v shemah kakovosti, kadar izpolnjuje pogoje iz odstavkov 2 do 6 tega člena in iz poglavja I;

(b)

pomoč za kritje stroškov obveznih nadzornih ukrepov v zvezi s shemami kakovosti, ki jih je sprejel pristojni organ v skladu z zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo ali so bili sprejeti v njegovem imenu, kadar taka pomoč izpolnjuje pogoje iz odstavkov 2, 4, 6, 7 in 8 tega člena in iz poglavja I;

(c)

pomoč za kritje stroškov za tržne raziskave, zasnovo in oblikovanje proizvodov ter za pripravo vlog za priznanje shem kakovosti, kadar takšna pomoč izpolnjuje pogoje iz odstavkov 2, 6, 7 in 8 tega člena in iz poglavja I.

2.   Pomoč iz odstavka 1 se dodeli v zvezi z naslednjimi shemami kakovosti:

(a)

shemami kakovosti, vzpostavljenimi na podlagi:

(i)

dela II, naslov II, poglavje I, oddelek 2, Uredbe Sveta (EU) št. 1308/2013, kar zadeva vino;

(ii)

Uredbe (EU) št. 1151/2012;

(iii)

Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta (32);

(iv)

Uredbe (EU) 2019/787 Evropskega parlamenta in Sveta (33);

(v)

Uredbe (EU) št. 251/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (34);

(b)

shemami kakovosti za kmetijske proizvode, vključno s shemami certificiranja kmetij, za katere države članice priznavajo, da izpolnjujejo naslednje pogoje:

(i)

specifičen značaj končnega proizvoda, proizvedenega v skladu s takimi shemami kakovosti, izhaja iz jasnih obveznosti glede zagotovitve enega od naslednjega:

specifičnih značilnosti proizvoda,

specifičnih načinov kmetovanja ali proizvodnje,

kakovosti končnega proizvoda, ki glede varstva zdravja ljudi, živali ali rastlin, dobrobiti živali ali varstva okolja znatno presega trgovinske standarde za proizvode;

(ii)

shema kakovosti je dostopna vsem proizvajalcem;

(iii)

shema kakovosti vključuje zavezujoče specifikacije končnih proizvodov, pri čemer skladnost s temi specifikacijami preverijo javni organi ali neodvisni inšpekcijski organ;

(iv)

shema kakovosti je pregledna in zagotavlja popolno sledljivost kmetijskih proizvodov;

(c)

prostovoljnimi shemami certificiranja za kmetijske proizvode, za katere zadevna država članica priznava, da izpolnjujejo zahteve iz Sporočila Komisije – Smernice EU o najboljši praksi za prostovoljne sheme certificiranja za kmetijske proizvode in živila (35).

3.   Pomoč iz odstavka 1, točka (a), se dodeli proizvajalcem kmetijskih proizvodov, in sicer v obliki letnega spodbujevalnega plačila, katerega stopnja se določi glede na stopnjo stalnih stroškov, ki nastanejo zaradi sodelovanja v shemah kakovosti.

4.   Pomoč iz odstavka 1, točki (a) in (b), se ne sme dodeliti za kritje stroškov nadzora, ki ga izvajajo upravičenci sami, ali če zakonodaja Unije določa, da stroške nadzora nosijo proizvajalci kmetijskih proizvodov ali skupine teh proizvajalcev, ne da bi bila opredeljena dejanska višina stroškov.

5.   Pomoč iz odstavka 1, točka (a), se dodeli za največ sedem let.

6.   Pomoč je na podlagi objektivno opredeljenih pogojev dostopna vsem upravičenim podjetjem na zadevnem območju.

7.   Pomoč iz odstavka 1, točki (b) in (c), ne vključuje neposrednih plačil upravičencem.

Izplača se subjektu, odgovornemu za nadzorne ukrepe, ponudniku raziskav ali ponudniku svetovalnih storitev.

8.   Pomoč iz odstavka 1, točki (b) in (c), je omejena na 100 % dejanskih nastalih stroškov.

Člen 21

Pomoč za ukrepe izmenjave znanja in informiranja

1.   Pomoč za ukrepe izmenjave znanja in informiranja je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), Pogodbe ter izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz tega člena in poglavja I te uredbe.

2.   Pomoč krije dejavnosti poklicnega usposabljanja in pridobivanja strokovnih znanj, vključno z usposabljanji, delavnicami, konferencami in mentoriranjem, predstavitvenimi dejavnostmi, informacijskimi ukrepi in spodbujanjem inovacij.

Pomoč lahko krije tudi kratkoročne izmenjave upravnikov kmetij in obiske kmetij.

Države članice zagotovijo, da so ukrepi, podprti na podlagi tega člena, v skladu z opisom sistemov znanja in inovacij na področju kmetijstva (AKIS) iz strateških načrtov SKP.

Pomoč za predstavitvene dejavnosti lahko krije ustrezne naložbene stroške.

3.   Pomoč krije naslednje upravičene stroške:

(a)

stroške organizacije poklicnega usposabljanja, dejavnosti pridobivanja strokovnih znanj, vključno z usposabljanji, delavnicami, konferencami in mentoriranjem, ter stroške predstavitvenih dejavnosti ali dejavnosti informiranja;

(b)

stroške potovanja, nastanitve in dnevnic udeležencev;

(c)

stroške zagotavljanja storitev nadomeščanja med odsotnostjo udeležencev;

(d)

v primeru predstavitvenih projektov v zvezi z naložbami:

(i)

gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, pri čemer je nakup zemljišč upravičen le v obsegu, ki ne presega 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti;

(ii)

nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;

(iii)

splošne stroške, povezane z izdatki iz točk (i) in (ii), kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, plačila za storitve svetovanja v zvezi z okoljsko in ekonomsko trajnostnostjo, vključno s stroški za študije izvedljivosti; študije izvedljivosti ostanejo upravičen izdatek tudi takrat, ko glede na njihove rezultate niso nastali nobeni izdatki v okviru točk (i) in (ii);

(iv)

pristojbine za pridobitev, razvoj ali uporabo računalniške programske opreme, računalniškega oblaka in podobnih rešitev ter pridobitve patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk.

4.   Stroški iz odstavka 3, točka (d), so upravičeni samo v obsegu, v katerem so nastali za predstavitveni projekt, in za obdobje trajanja predstavitvenega projekta.

Za upravičene se štejejo le stroški amortizacije, ki ustrezajo trajanju projekta in so izračunani na podlagi splošno sprejetih računovodskih načel.

5.   Pomoč iz odstavka 3, točki (a) in (c), ne vključuje neposrednih plačil upravičencem.

Pomoč za stroške zagotavljanja storitev nadomeščanja iz odstavka 3, točka (c), se lahko plača neposredno ponudniku storitve nadomeščanja.

6.   Subjekti, ki izvajajo ukrepe izmenjave znanja in informiranja, zagotovijo ustrezno zmogljivost v obliki usposobljenosti in rednega izobraževanja osebja za opravljanje navedenih nalog.

Dejavnosti iz odstavka 2 lahko opravljajo skupine proizvajalcev ali druge organizacije, ne glede na njihovo velikost.

7.   Pomoč je na podlagi objektivno opredeljenih pogojev dostopna vsem upravičenim podjetjem na zadevnem območju.

Če dejavnosti iz odstavka 2 zagotavljajo skupine in organizacije proizvajalcev, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ni pogoj za dostop do navedenih dejavnosti.

Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov zadevne skupine ali organizacije proizvajalcev je omejen na stroške zagotavljanja dejavnosti iz odstavka 2.

8.   Intenzivnost pomoči je omejena na 100 % upravičenih stroškov.

V primeru predstavitvenih projektov iz odstavka 3, točka (d), je najvišji znesek pomoči omejen na 100 000 EUR prek treh obračunskih let.

Člen 22

Pomoč za storitve svetovanja

1.   Pomoč za storitve svetovanja je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), Pogodbe ter izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz tega člena in poglavja I te uredbe.

2.   Pomoč je namenjena za podporo podjetjem, ki delujejo v kmetijskem sektorju, in mladim kmetom, ki koristijo storitve svetovanja.

Države članice zagotovijo, da so ukrepi, podprti na podlagi tega člena, v skladu z opisom sistemov znanja in inovacij na področju kmetijstva (AKIS) iz strateških načrtov SKP.

3.   Storitev svetovanja je povezana z vsaj enim specifičnim ciljem, določenim v členu 6 Uredbe (EU) 2021/2115, in obsega vsaj eno od naslednjega:

(a)

obveznosti, ki izhajajo iz predpisanih zahtev ravnanja in standardov GAEC iz naslova III, poglavje I, oddelek 2, Uredbe (EU) 2021/2115;

(b)

zahteve, ki jih določijo države članice za izvajanje Direktive 2000/60/ES, Direktive 92/43/EGS, Direktive 2009/147/ES, Direktive 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta (36), Direktive (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta (37), Uredbe (EU) 2016/2031, Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta (38), člena 55 Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta (39) in Sveta ter Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta (40);

(c)

kmetijske prakse, ki preprečujejo razvoj odpornosti proti antimikrobikom, kot je navedeno v sporočilu o evropskem akcijskem načrtu „eno zdravje“ zoper odpornost proti antimikrobikom (41);

(d)

preprečevanje in obvladovanje tveganja;

(e)

modernizacijo, krepitev konkurenčnosti, sektorsko povezovanje, tržno usmerjenost ter spodbujanje podjetništva in inovacij, zlasti za pripravo in izvajanje projektov operativnih skupin evropskega partnerstva za inovacije;

(f)

digitalne tehnologije v kmetijstvu iz člena 114, točka (b), Uredbe (EU) 2021/2115;

(g)

trajnostno upravljanje hranil, vključno z uporabo orodja za trajnostnost kmetij za hranila iz člena 15(4), Uredbe (EU) 2021/2115 najpozneje od leta 2024;

(h)

pogoje za zaposlitev in obveznosti delodajalca, zdravje in varnost pri delu ter socialno podporo v kmečkih skupnostih;

(i)

trajnostno proizvodnjo krme, ocenjevanje krme v smislu vsebnosti hranil in vrednosti krme, dokumentacijo, načrtovanje in nadzor krmljenja rejnih živali na podlagi potreb.

4.   Svetovanje lahko zajema tudi vprašanja, ki niso navedena v odstavku 3 ter so povezana z gospodarsko in okoljsko uspešnostjo kmetijskega gospodarstva, vključno z vidiki konkurenčnosti. To lahko vključuje svetovanje za razvoj kratkih dobavnih verig, ekološko kmetovanje, varčevanje s trajnostno energijo, energijsko učinkovitost ter proizvodnjo in uporabo energije iz obnovljivih virov za kmetijstvo, povečanje biotske raznovrstnosti ali uspešnosti biotske raznovrstnosti ter zdravstvene vidike živinoreje.

5.   Pomoč je v obliki subvencionirane storitve.

6.   Organi, izbrani za zagotavljanje storitev svetovanja, zagotovijo zadostne vire v obliki osebja, ki se redno usposablja in izobražuje, ima izkušnje s svetovanjem ter je zanesljivo na področjih, v zvezi s katerimi svetuje.

Storitve svetovanja lahko opravljajo skupine proizvajalcev ali druge organizacije ne glede na njihovo velikost.

Države članice zagotovijo, da je izvajalec storitve svetovanja nepristranski in da ni v navzkrižju interesov.

7.   Pomoč je na podlagi objektivno opredeljenih pogojev dostopna vsem upravičenim podjetjem na zadevnem območju.

Kadar storitve svetovanja zagotavljajo skupine in organizacije proizvajalcev, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ni pogoj za dostop do storitev.

Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov zadevne skupine ali organizacije je omejen na stroške zagotavljanja storitev svetovanja.

8.   Znesek pomoči je omejen na 100 % upravičenih stroškov do 25 000 EUR (razen stroškov iz odstavka 4) za obdobje treh let za svetovanje, ki ga ponudniki storitev zagotovijo enemu upravičencu, dejavnemu v primarni kmetijski proizvodnji.

9.   Znesek pomoči je omejen na 100 % upravičenih stroškov do 200 000 EUR (razen stroškov iz odstavka 4) na tri leta, če ponudniki storitev svetujejo enemu upravičencu, ki se ukvarja s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov.

Člen 23

Pomoč za storitve nadomeščanja na kmetijskem gospodarstvu

1.   Pomoč za storitve nadomeščanja na kmetijskem gospodarstvu je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), Pogodbe ter izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz tega člena in poglavja I te uredbe.

2.   Pomoč krije dejanske stroške, nastale zaradi nadomeščanja kmeta, fizične osebe, ki je član kmečkega gospodinjstva, ali delavca na kmetiji med odsotnostjo zaradi bolezni, vključno z boleznijo otroka in hudo boleznijo sostanujoče osebe, ki zahteva stalno nego, dopusta, porodniškega dopusta in starševskega dopusta, služenja obveznega vojaškega roka, v primeru smrti ali v primeru iz člena 21(3), točka (c).

3.   Skupno trajanje nadomeščanja je omejeno na tri mesece letno na upravičenca, razen za nadomeščanje porodniškega oziroma starševskega dopusta in služenja obveznega vojaškega roka. Nadomeščanje porodniškega oziroma starševskega dopusta je omejeno na šest mesecev za posamezni dopust. Nadomeščanje služenja obveznega vojaškega roka je omejeno na trajanje služenja vojaškega roka.

4.   Pomoč je v obliki subvencionirane storitve.

Storitve nadomeščanja na kmetijskem gospodarstvu lahko opravljajo skupine in organizacije proizvajalcev, ne glede na njihovo velikost. V tem primeru članstvo v takih skupinah ali organizacijah ni pogoj za dostop do storitev.

5.   Intenzivnost pomoči je omejena na 100 % dejanskih nastalih stroškov.

Člen 24

Pomoč za promocijske ukrepe za kmetijske proizvode

1.   Pomoč za promocijske ukrepe za kmetijske proizvode je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), Pogodbe ter izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz tega člena in poglavja I te uredbe.

2.   Pomoč krije stroške:

(a)

organizacije tekmovanj, sejmov ali razstav ter udeležbe na njih;

(b)

publikacij, katerih cilj je ozaveščanje širše javnosti o kmetijskih proizvodih.

3.   Publikacije iz odstavka 2, točka (b), ne vsebujejo navedb o posameznem podjetju, blagovni znamki ali poreklu.

Vendar se prvi pododstavek ne uporablja za navedbe o poreklu kmetijskih proizvodov, ki jih zajemajo:

(a)

sheme kakovosti iz člena 20(2), točka (a), če taka navedba natanko ustreza označbi, zaščiteni v Uniji;

(b)

sheme kakovosti iz člena 20(2), točki (b) in (c), če je taka navedba sekundarna v sporočilu.

4.   Pomoč krije naslednje upravičene stroške za organizacijo tekmovanj, sejmov in razstav ter udeležbo na njih:

(a)

stroške udeležbe;

(b)

potne stroške in stroške prevoza živali in proizvodov, ki bodo zajeti v promocijskem ukrepu;

(c)

stroške publikacij in spletišč, ki napovedujejo dogodek;

(d)

najemnine razstavnih prostorov in stojnic ter stroške njihove postavitve in razstavljanja;

(e)

simbolične nagrade do vrednosti 3 000 EUR na nagrado in zmagovalca tekmovanja.

5.   Pomoč krije naslednje upravičene stroške za publikacije, katerih cilj je ozaveščanje širše javnosti o kmetijskih proizvodih:

(a)

stroške tiskanih in elektronskih publikacij, spletišč in spotov v elektronskih medijih, na radiu ali televiziji, namenjenih predstavljanju dejanskih informacij o upravičencih iz določene regije ali proizvajalcih določenega kmetijskega proizvoda, če so informacije nevtralne in imajo zadevni upravičenci enake možnosti, da so predstavljeni v publikaciji;

(b)

stroške širjenja znanstvenih spoznanj in dejanskih informacij o:

(i)

shemah kakovosti iz člena 20(2), odprtih za kmetijske proizvode iz drugih držav članic in tretjih držav;

(ii)

generičnih kmetijskih proizvodih, njihovi hranilni vrednosti in njihovi priporočeni uporabi.

6.   Pomoč se dodeli v eni od naslednjih oblik:

(a)

v naravi

(b)

na podlagi vračila dejanskih stroškov, ki jih je imel upravičenec;

(c)

kar zadeva pomoč za simbolične nagrade, tudi v gotovini.

Kadar je pomoč dodeljena v naravi, je pomoč v obliki subvencionirane storitve.

Promocijske ukrepe lahko izvajajo skupine proizvajalcev ali druge organizacije ne glede na njihovo velikost.

Pomoč za simbolične nagrade iz odstavka 4, točka (e), se izplača ponudniku promocijskih ukrepov le, če je bila nagrada dejansko podeljena in je bil predložen dokaz o tem.

7.   Pomoč za promocijske ukrepe je na podlagi objektivno opredeljenih pogojev dostopna vsem upravičenim podjetjem na zadevnem območju.

Kadar promocijski ukrep zagotavljajo skupine in organizacije proizvajalcev, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ni pogoj za sodelovanje. Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih pristojbin zadevne skupine ali organizacije proizvajalcev je omejen na stroške zagotavljanja promocijskih ukrepov.

8.   Intenzivnost pomoči je omejena na 100 % upravičenih stroškov.

Člen 25

Pomoč za povrnitev škode zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami

1.   Pomoč za povrnitev škode zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), Pogodbe ter izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz tega člena in poglavja I te uredbe.

2.   Za pomoč za povrnitev škode zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, veljata naslednja kumulativna pogoja:

(a)

pomoč se izplača, ko pristojni organ države članice uradno potrdi značaj razmer kot slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami;

(b)

med slabimi vremenskimi razmerami, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, in škodo, ki je nastala podjetju, obstaja neposredna vzročna zveza.

3.   Države članice lahko po potrebi vnaprej določijo merila, na podlagi katerih se šteje, da je zadevna uradna potrditev iz odstavka 2, točka (a), odobrena.

4.   Pomoč se izplača neposredno zadevnemu podjetju ali skupini ali organizaciji proizvajalcev, katere član je to podjetje.

Kadar je pomoč plačana skupini ali organizaciji proizvajalcev, znesek pomoči ne presega zneska pomoči, do katerega je navedeno podjetje upravičeno.

5.   Sheme pomoči, povezane s slabimi vremenskimi razmerami, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, se uvedejo v treh letih, pomoč pa se izplača v štirih letih od datuma pojava slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami.

6.   Upravičeni so stroški, povezani s škodo, ki je neposredna posledica slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, kot jo je ocenil javni organ, neodvisni strokovnjak, ki ga priznava organ, ki dodeljuje pomoč, ali zavarovalnica.

7.   Škoda zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, se izračuna na ravni posameznega upravičenca. Pomoč se lahko nanaša na naslednje:

(a)

izpad dohodka zaradi popolnega ali delnega uničenja kmetijske proizvodnje in proizvodnih sredstev, kot je opisan v odstavku 8;

(b)

materialno škodo, kot je opisana v odstavku 9.

8.   Izpad dohodka se izračuna tako, da se:

(a)

količine kmetijskih proizvodov, proizvedenih v letu slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, ali v vsakem naslednjem letu, v katerem so prisotne posledice popolnega ali delnega uničenja proizvodnih sredstev, pomnožene s povprečno prodajno ceno v navedenem letu,

odštejejo od

(b)

povprečne letne količine kmetijskih proizvodov, proizvedene v triletnem obdobju pred slabimi vremenskimi razmerami, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, ali triletnega povprečja, osnovanega na petletnem obdobju pred slabimi vremenskimi razmerami, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, brez najvišjega in najnižjega vnosa, pomnožene s povprečno prodajno ceno.

Če je bilo MSP ustanovljeno manj kot tri leta od datuma slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, je treba sklicevanje na triletno obdobje iz odstavka 8, točka (b), razumeti kot sklicevanje na količino, ki jo proizvede in proda povprečno podjetje enake velikosti kot vložnik, torej mikro podjetje oziroma malo ali srednje podjetje v nacionalnem ali regionalnem sektorju, ki so ga prizadele slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami.

Izguba dohodka se lahko izračuna na ravni letne proizvodnje kmetijskega gospodarstva ali na ravni posameznega pridelka ali živine.

Znesek izgube dohodka se lahko poveča za druge stroške, ki so upravičencu nastali zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami.

Navedeni znesek izgube dohodka se zmanjša za kakršne koli stroške, ki niso nastali zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami.

Za izračun kmetijske proizvodnje upravičenca se lahko uporabijo indeksi, če uporabljena metoda izračuna omogoča določitev dejanske izgube upravičenca v določenem letu.

9.   Materialna škoda na sredstvih, kot so stavbe, oprema in stroji, sestoj in proizvodna sredstva, nastala zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, se izračuna na podlagi stroškov popravila ali ekonomski vrednosti, ki jo je zadevno sredstvo imelo pred slabimi vremenskimi razmerami, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami.

Ne sme presegati stroškov popravila ali zmanjšanja poštene tržne vrednosti zaradi nesreče, to je razlike med vrednostjo sredstva tik pred slabimi vremenskimi razmerami, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, in tik po njih.

Kadar se izguba dohodka upravičenca iz odstavka 8 izračuna na ravni posameznega pridelka ali živine, se upošteva samo materialna škoda v zvezi z navedenim pridelkom ali živino.

10.   Pomoč se zmanjša za najmanj 50 %, razen če se dodeli upravičencem, ki so sklenili zavarovanje, ki krije najmanj 50 % njihove povprečne letne proizvodnje ali dohodka od proizvodnje in statistično najpogostejša podnebna tveganja v zadevni državi članici ali regiji, za katera je zagotovljeno zavarovalno kritje.

11.   Pomoč in druga prejeta plačila za nadomestilo za izgube, vključno s plačili na podlagi drugih nacionalnih ukrepov ali ukrepov Unije ali zavarovalnih polic, so omejeni na 80 % upravičenih stroškov.

Intenzivnost pomoči se na območjih z naravnimi omejitvami lahko poveča na do 90 %.

Člen 26

Pomoč za stroške preprečevanja, obvladovanja in izkoreninjenja bolezni živali ali škodljivih organizmov rastlin ter pomoč za povrnitev škode zaradi bolezni živali ali škodljivih organizmov rastlin

1.   Pomoč za kritje stroškov preprečevanja, obvladovanja in izkoreninjenja bolezni živali ali škodljivih organizmov rastlin ter pomoč za povrnitev škode zaradi navedenih bolezni živali ali škodljivih organizmov rastlin sta združljivi z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), Pogodbe ter sta izvzeti iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjujeta pogoje iz tega člena in poglavja I te uredbe.

2.   Za pomoč veljajo naslednji pogoji:

(a)

izplača se samo v zvezi z boleznimi živali ali škodljivimi organizmi rastlin, za katere na ravni Unije ali na nacionalni ravni obstajajo pravila, določena v zakonu, uredbi ali upravnem ukrepu;

(b)

je del enega od naslednjega:

(i)

javnega programa na ravni Unije, nacionalni ali regionalni ravni za preprečevanje, obvladovanje ali izkoreninjenje zadevne bolezni živali ali škodljivega organizma rastline;

(ii)

izrednih ukrepov, ki jih naloži pristojni javni organ države članice;

(iii)

ukrepov za izkoreninjenje ali preprečevanje širjenja škodljivega organizma rastline, ki se izvedejo v skladu s členom 18, členom 28(1) in (2) ter členom 29(1) in (2), členom 30(1) in členom 33(1) Uredbe (EU) 2016/2031;

(iv)

ukrepov za preprečevanje, obvladovanje in izkoreninjenje bolezni živali v skladu z Uredbo (EU) 2016/429.

Program in ukrepi iz točke (b) vključujejo opis zadevnih ukrepov za preprečevanje, obvladovanje ali izkoreninjenje.

3.   Kar zadeva bolezni živali, se pomoč dodeli za bolezni živali s seznama bolezni živali iz člena 5(1) Uredbe (EU) 2016/429, s seznama zoonotskih bolezni iz Priloge III k Uredbi (EU) 2021/690 Evropskega parlamenta in Sveta (42) ali s seznama živalskih bolezni, okužb in infestacij iz Kodeksa za zdravje kopenskih živali, ki ga je vzpostavila Svetovna organizacija za zdravje živali.

4.   Pomoč se lahko dodeli tudi za porajajoče se bolezni, ki izpolnjujejo merila iz člena 6(2) Uredbe (EU) 2016/429.

5.   Pomoč se ne nanaša na ukrepe, za katere zakonodaja Unije zahteva, da njihovi stroški bremenijo upravičenca, razen če se stroški takih ukrepov v celoti nadomestijo z obveznimi dajatvami upravičencev.

6.   Pomoč se izplača neposredno zadevnemu podjetju ali skupini ali organizaciji proizvajalcev, katere član je to podjetje.

Kadar je pomoč plačana skupini ali organizaciji proizvajalcev, znesek pomoči ne presega zneska pomoči, do katerega je navedeno podjetje upravičeno.

7.   Sheme pomoči v zvezi z boleznijo živali ali škodljivim organizmom rastline se uvedejo v treh letih, pomoč pa se izplača v štirih letih od datuma nastanka stroškov ali škode zaradi bolezni živali ali škodljivega organizma rastline.

8.   V primeru ukrepov v zvezi z boleznijo živali, škodljivim organizmom rastline ali invazivno tujerodno vrsto, ki zadeva Unijo, kot je opredeljena v členu 3(3) Uredbe (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (43), invazivno tujerodno vrsto, ki zadeva državo članico, kot je opredeljena v členu 3(4) Uredbe (EU) št. 1143/2014, ki se še niso pojavili (v nadaljnjem besedilu: preventivni ukrepi), pomoč krije naslednje upravičene stroške:

(a)

zdravstvene preglede;

(b)

analize, vključno z in vitro diagnostiko;

(c)

testiranja in druge ukrepe sistematičnega pregledovanja, vključno s testiranji na TSE in BSE;

(d)

nakup, hrambo, distribucijo in uporabo cepiv, zdravil, snovi za zdravljenje živali ter fitofarmacevtskih sredstev in biocidnih proizvodov;

(e)

zakol ali izločitev živali ali uničenje živalskih proizvodov in rastlin ter čiščenje in dezinfekcijo ali dezinfestacijo kmetijskega gospodarstva in opreme;

(f)

določitev ali izboljšanje ukrepov biološke zaščite.

9.   V zvezi z ukrepi obvladovanja in izkoreninjenja pomoč krije naslednje upravičene stroške:

(a)

testiranja in druge ukrepe sistematičnega pregledovanja v primerih bolezni živali, vključno s testiranji na TSE in BSE;

(b)

nakup, hrambo, uporabo in distribucijo cepiv, zdravil, snovi za zdravljenje živali ter fitofarmacevtskih sredstev in biocidnih proizvodov;

(c)

zakol ali izločitev in uničenje živali ter uničenje z njimi povezanih proizvodov ali uničenje rastlin, vključno s tistimi, ki poginejo ali so uničene kot posledica cepljenj ali drugih ukrepov, ki jih predpišejo pristojni javni organi;

(d)

čiščenje, dezinfekcijo in dezinfestacijo gospodarstva in opreme na podlagi epidemiologije in značilnosti patogena ali vektorja.

10.   V primeru pomoči za povrnitev škode zaradi bolezni živali ali škodljivih organizmov rastlin se nadomestilo izračuna le na podlagi:

(a)

tržne vrednosti živali, ki so bile zaklane ali izločene ali so poginile, ali z njimi povezanih proizvodov ali rastlin, ki so bile uničene:

(i)

zaradi bolezni živali ali škodljivega organizma rastline;

(ii)

v okviru javnega programa ali ukrepa iz odstavka 2, točka (b);

(b)

izpada dohodka zaradi obveznosti karantene, težav pri obnovi sestoja ali ponovnem sajenju in obveznega kolobarjenja, uvedenih v okviru javnega programa ali ukrepa iz odstavka 2, točka (b);

(c)

stroškov zamenjave opreme, uničene po nalogu pristojnih organov države članice.

Za namene prvega pododstavka, točka (a), se tržna vrednost določi na podlagi vrednosti živali, proizvodov in rastlin tik pred pojavom kakršnega koli suma ali potrditvijo bolezni živali ali prisotnosti škodljivega organizma rastline.

11.   Nadomestilo, izračunano v skladu z odstavkom 10, se zmanjša za:

(a)

vse stroške, ki niso nastali neposredno zaradi bolezni živali ali škodljivega organizma rastline in bi upravičencu nastali tudi sicer;

(b)

vse prihodke od prodaje proizvodov, povezanih z zaklanimi ali izločenimi živalmi ali rastlinami, uničenimi za namene preprečevanja ali izkoreninjanja po naročilu pristojnih organov.

12.   Pomoč za povrnitev škode zaradi bolezni živali ali škodljivih organizmov rastlin je omejena na stroške in škodo, nastale zaradi bolezni živali in škodljivih organizmov rastlin, za katere je pristojni organ države članice storil eno od naslednjega:

(a)

uradno potrdil izbruh v primeru bolezni živali;

(b)

uradno potrdil njihovo navzočnost v primeru škodljivih organizmov na rastlinah.

13.   Pomoč v zvezi z upravičenimi stroški iz odstavkov 8 in 9 se dodeli v naravi in se izplača izvajalcu ukrepov za preprečevanje, obvladovanje in izkoreninjenje.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se lahko upravičencu na osnovi povračila dejanskih stroškov, ki jih je imel, neposredno dodeli pomoč v zvezi z upravičenimi stroški iz naslednjih določb:

(a)

odstavka 8, točki (d) in (e), in odstavka 9, točka (b), v primeru bolezni živali ali škodljivih organizmov rastlin;

(b)

odstavka 8, točka (e), in odstavka 9, točka (c), v primeru škodljivih organizmov rastlin ter za čiščenje in dezinfekcijo poslopij in opreme.

14.   Kadar se ugotovi, da so bolezen živali ali napadenost s škodljivim organizmom rastline povzročila namerna dejanja ali malomarnost upravičenca, se individualna pomoč ne dodeli.

15.   Pomoč in druga plačila, ki jih prejme upravičenec, vključno s plačili na podlagi drugih nacionalnih ukrepov ali ukrepov Unije ali zavarovalnih polic ali vzajemnih skladov, za iste upravičene stroške, kot so tisti iz odstavkov 8, 9 in 10, so omejena na 100 % upravičenih stroškov.

Člen 27

Pomoč za živinorejski sektor in pomoč za poginule živali

1.   Naslednja pomoč za živinorejce je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), Pogodbe ter izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz tega člena in poglavja I te uredbe.

2.   Pomoč krije stroške:

(a)

upravne stroške vzpostavitve in vodenja rodovniških knjig;

(b)

testov za ugotavljanje genske kakovosti ali donosa živine, ki jih opravijo tretje strani ali se opravijo v njihovem imenu, razen nadzora, ki ga izvede lastnik živine, in razen rednega nadzora nad kakovostjo mleka;

(c)

odstranitve poginulih živali;

(d)

uničenja poginulih živali;

(e)

odstranitve in uničenja poginulih živali, če je pomoč financirana s pristojbinami ali obveznimi prispevki, namenjenimi financiranju uničenja teh poginulih živali, če so take pristojbine ali prispevki omejeni na sektor mesa in neposredno naloženi sektorju mesa;

(f)

odstranitve in uničenja poginulih živali, če velja obveznost izvajanja testiranja zadevnih poginulih živali na TSE ali v primeru izbruha bolezni živali iz člena 26(3).

3.   Pogoj za pomoč iz odstavka 2, točke (c), (d), (e) in (f), je obstoj doslednega programa spremljanja, ki zagotavlja varno odstranjevanje vseh poginulih živali v državi članici.

Pomoč za kritje stroškov premij, ki jih kmetje plačajo za zavarovanje, ki krije stroške odstranitve in uničenja poginulih živali, iz odstavka 2, točka (e), tega člena izpolnjuje pogoje iz člena 28(2).

4.   Pomoč se zagotovi v naravi in ne vključuje neposrednih plačil upravičencem.

Da se olajša upravljanje pomoči iz odstavka 2, točke (c), (d), (e) in (f), se pomoč lahko izplača gospodarskim subjektom ali organom, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)

sledijo si po podjetju, dejavnem v živinorejskem sektorju,

(b)

opravljajo storitve v zvezi z odstranitvijo in uničenjem poginulih živali.

5.   Intenzivnost pomoči je omejena na:

(a)

70 % stroškov testov iz odstavka 2, točka (b);

(b)

75 % stroškov, povezanih z uničenjem iz odstavka 2;

(c)

100 % stroškov, povezanih z upravnimi stroški, odstranitvijo, uničenjem in zavarovalno premijo, povezano z odstranitvijo iz odstavka 2, točke (a), (d), (e) in (f).

Člen 28

Pomoč za plačilo zavarovalnih premij in za finančne prispevke v vzajemne sklade

1.   Pomoč za plačilo zavarovalnih premij in za finančne prispevke v vzajemne sklade je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), Pogodbe ter izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz tega člena in poglavja I.

2.   Pomoč za plačilo zavarovalnih premij:

(a)

ne ovira delovanja notranjega trga zavarovalniških storitev;

(b)

ni omejena na zavarovanje, ki ga ponuja eno samo zavarovalniško podjetje ali skupina podjetij;

(c)

ni pogojena s tem, da se zavarovalna pogodba sklene z zavarovalnico, ki ima sedež v zadevni državi članici.

3.   Zavarovanje je namenjeno kritju izgub zaradi katerega koli od naslednjih dejavnikov:

(a)

naravnih nesreč;

(b)

slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, in drugih slabih vremenskih razmer;

(c)

bolezni živali ali škodljivega organizma rastline ali zaščitenih živali;

(d)

kot nadomestilo za zavarovalne premije za zavarovanje, ki krije stroške odstranitve in uničenja poginulih živali.

4.   Zavarovanje:

(a)

krije le stroške za nadomestilo izgub iz odstavka 3;

(b)

ne zahteva ali določa vrste ali količine prihodnje kmetijske proizvodnje.

5.   Države članice lahko omejijo znesek zavarovalne premije, ki je upravičen do pomoči, z uporabo ustreznih zgornjih mej.

6.   Zadevni vzajemni sklad izpolnjuje naslednje kumulativne pogoje:

(a)

akreditiran je s strani pristojnega organa države članice v skladu z nacionalnim pravom;

(b)

vodi pregledno politiko glede vplačil v sklad in izplačil iz njega;

(c)

ima oblikovana jasna pravila za določitev odgovornosti za kakršne koli nastale dolgove.

7.   Države članice določijo pravila za ustanovitev in upravljanje vzajemnih skladov, zlasti za odobritev izplačil nadomestil, kakor tudi za upravljanje in spremljanje skladnosti s temi pravili. Države članice zagotovijo, da so v ureditvi sklada določene kazni v primeru malomarnosti upravičenca.

8.   Intenzivnost pomoči je omejena na 70 % stroškov zavarovalne premije ali finančnega prispevka v vzajemni sklad.

Člen 29

Pomoč za povrnitev škode, ki jo povzročijo zaščitene živali

1.   Pomoč za povrnitev škode, ki jo povzročijo zaščitene živali, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), Pogodbe ter izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz tega člena in poglavja I te uredbe.

2.   Država članica vzpostavi neposredno vzročno zvezo med povzročeno škodo in vedenjem zaščitene živali v skladu z odstavkom 5.

3.   Pomoč se izplača neposredno zadevnemu podjetju ali skupini ali organizaciji proizvajalcev, katere član je to podjetje. Kadar je pomoč plačana skupini in organizaciji proizvajalcev, znesek pomoči ne presega zneska pomoči, do katerega je navedeno podjetje upravičeno.

4.   Shema pomoči se določi v obdobju treh let, pomoč pa se izplača v štirih letih od datuma nastanka škodnega dogodka.

5.   Upravičeni stroški so stroški, nastali kot neposredna posledica naravne nesreče, v skladu z oceno javnega organa, neodvisnega strokovnjaka, ki ga priznava organ, ki dodeli pomoč, ali zavarovalnice.

Upravičeni stroški lahko vključujejo naslednje:

(a)

ubite živali ali uničene rastline: upravičeni stroški temeljijo na tržni vrednosti ubitih živali ali rastlin, ki so jo uničile zaščitene živali;

(b)

posredne stroške: veterinarske stroške, nastale zaradi oskrbe ranjenih živali, in stroške dela, povezane z iskanjem pogrešanih živali, izgubo dohodka zaradi manjšega donosa proizvodnje, povezanega z napadi zaščitenih živali;

(c)

materialno škodo na naslednjih sredstvih: kmetijski opremi, strojih, kmetijskih poslopjih in staležih; izračun materialne škode temelji na stroških popravila ali ekonomski vrednosti zadevnega sredstva pred dogodkom, ki je povzročil škodo; ne presega stroškov popravila ali znižanja poštene tržne vrednosti, ki je posledica dogodka, ki je povzročil škodo, tj. razlike med vrednostjo sredstva neposredno pred dogodkom in neposredno po njem.

6.   Škoda se izračuna na ravni posameznega upravičenca.

Od zneska se odštejejo vsi stroški, ki ne nastanejo kot posledica dogodka, ki je povzročil škodo, in bi jih upravičenec imel tudi sicer.

7.   Pristojni organi države članice od upravičencev v zameno zahtevajo minimalno prizadevanje za zmanjšanje tveganja za izkrivljanje konkurence in zagotavljanje spodbud za zmanjšanje tveganja. Ta prizadevanja so v obliki preventivnih ukrepov, kot so varnostne ograje, kjer je to mogoče, ali pastirskih psov, sorazmernih s tveganjem škode, ki jo povzročijo zaščitene živali na zadevnem območju, razen če taki ukrepi razumno niso mogoči. Ta odstavek se ne uporablja za prvi napad zaščitene živali na določenem območju.

8.   Pomoč po tem členu je omejena na 100 % upravičenih stroškov.

9.   Pomoč in druga prejeta plačila za povrnitev škode, vključno s plačili na podlagi drugih nacionalnih ukrepov ali ukrepov Unije ali zavarovalnih polic za škodo, za katero se prejme pomoč, so omejeni na 100 % upravičenih stroškov.

Člen 30

Pomoč za ohranjanje genskih virov v kmetijstvu

1.   Pomoč za ohranjanje genskih virov v kmetijstvu, povezana s kmetijsko-okoljsko-podnebnimi obveznostmi, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), Pogodbe ter izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz tega člena in poglavja I te uredbe.

2.   Za namene tega člena se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„ohranjanje in situ“ pomeni ohranjanje genskega materiala v ekosistemih in naravnih življenjskih prostorih ter ohranjanje in obnavljanje za preživetje sposobnih populacij vrst ali divjih pasem v njihovem naravnem okolju, v primeru udomačenih živalskih pasem ali gojenih rastlinskih vrst pa v okolju kmetije, kjer so razvile svoje razločevalne značilnosti;

(b)

„ohranjanje na kmetijah“ pomeni ohranjanje in situ in razvoj na ravni kmetij;

(c)

„ohranjanje ex situ“ pomeni ohranjanje genskega materiala za kmetijstvo zunaj njegovega naravnega habitata;

(d)

„zbirka ex situ“ pomeni zbirko genskega materiala za kmetijstvo, ki se ohranja zunaj njegovega naravnega habitata.

3.   Obveznosti reje domačih pasem, ki so v nevarnosti, da se jih preneha rediti, ali ohranjanja rastlinskih genskih virov, ki jim grozi genska erozija, vključujejo eno od naslednjega:

(a)

rejo domačih živali ogroženih lokalnih pasem;

(b)

ohranjanje rastlinskih genskih virov, naravno prilagojenih lokalnim in regionalnim razmeram, ki jim grozi genska erozija.

4.   Za lokalne pasme se šteje, da so v ogrožene, če so izpolnjeni pogoji iz člena 2, točka 24, Uredbe (EU) 2016/1012 in če so ti pogoji tudi določeni in vključeni v informacije, ki jih je treba predložiti Komisiji v skladu s členom 9(1) navedene uredbe.

5.   Do pomoči so upravičene naslednje vrste rejnih živali: govedo, ovce, koze, kopitarji, prašiči, ptice zajci in čebele.

6.   Za rastlinske genske vire se šteje, da jim grozi genska erozija, če se v informacije, ki se objavijo v skladu s členom 9(1), točka (b), vključijo in opišejo zadostni dokazi genske erozije na podlagi znanstvenih rezultatov ali kazalci zmanjševanja avtohtonih ali primitivnih lokalnih sort, raznovrstnosti njihove populacije in, po potrebi, kazalniki sprememb prevladujočih kmetijskih praks na lokalni ravni.

7.   Pomoč krije stroške naslednjih dejavnosti:

(a)

ciljno usmerjenih ukrepov: ukrepi za spodbujanje ohranjanja in situ in ex situ, karakterizacijo, zbiranje in uporabo genskih virov v kmetijstvu, vključno s spletnimi popisi genskih virov, ki so trenutno ohranjeni in situ, ter z zbirkami in bazami podatkov ex situ;

(b)

usklajenih ukrepov: ukrepi za spodbujanje izmenjave informacij za ohranjanje, karakterizacijo, zbiranje in uporabo genskih virov v kmetijstvu Unije med pristojnimi organizacijami v državah članicah;

(c)

spremljevalnih ukrepov: ukrepi informiranja, razširjanja in svetovanja, ki vključujejo nevladne organizacije in druge ustrezne deležnike, usposabljanja in priprava tehničnih poročil.

8.   Pomoč je omejena na 100 % upravičenih stroškov.

Člen 31

Pomoč za obveznosti v zvezi z dobrobitjo živali

1.   Pomoč za obveznosti v zvezi z dobrobitjo živali je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), Pogodbe ter izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz tega člena in poglavja I te uredbe.

2.   Pomoč se dodeli podjetjem, ki se prostovoljno obvežejo, da bodo izvajala dejavnosti, ki zajemajo eno ali več obveznosti v zvezi z dobrobitjo živali iz odstavka 7.

3.   Države članice zagotovijo pomoč samo za obveznosti, ki presegajo ustrezne obvezne standarde iz naslova III, poglavje I, oddelek 2, Uredbe (EU) 2021/2115, in druge ustrezne obvezne zahteve, določene v nacionalnem pravu in pravu Unije.

4.   Pomoč na podlagi tega člena se dodeli samo za obveznosti, ki se razlikujejo od obveznosti, v zvezi s katerimi se odobrijo plačila v skladu s členom 31 Uredbe (EU) 2021/2115.

5.   Vsi obvezni standardi in zahteve iz odstavkov 3 in 4 tega člena se opredelijo in opišejo v nacionalni pravni podlagi.

6.   Če nacionalno pravo naloži nove zahteve, ki presegajo ustrezne minimalne zahteve, določene v pravu Unije, se lahko podpora odobri za obveznosti, ki prispevajo k skladnosti s temi zahtevami, za največ 24 mesecev od datuma, ko postanejo obvezne za kmetijsko gospodarstvo.

7.   Obveznosti v zvezi z dobrobitjo živali, upravičene do prejema pomoči, zagotavljajo višje standarde načinov proizvodnje na enem od naslednjih področij:

(a)

voda, krma in oskrba živali v skladu z naravnimi potrebami živali;

(b)

pogoji bivanja, ki izboljšujejo udobje živali in njihovo prosto gibanje, kot so večje prostorske zmogljivosti, talne površine, naravna svetloba, uravnavanje mikroklime, ter pogoji bivanja, kot sta prasitev na prostem ali skupna hlevska reja glede na naravne potrebe živali;

(c)

pogoji, ki omogočajo izražanje naravnega vedenja, kot je obogatitev življenjskega okolja ali pozna odstavitev;

(d)

možnost izhoda iz zaprtih prostorov in paša;

(e)

prakse, ki povečujejo vzdržljivost živali in podaljšujejo njihovo življenjsko dobo, vključno s počasneje rastočimi pasmami;

(f)

prakse, ki se izogibajo pohabljanju ali kastraciji živali. V specifičnih primerih, kadar je pohabljenje ali kastracija živali neizogibna, se morajo uporabiti anestetiki, analgetiki in protivnetna zdravila ali imunokastracija;

(g)

sanitarni ukrepi za preprečevanje neprenosljivih bolezni, ki ne zahtevajo uporabe zdravil, kot so cepiva, insekticidi ali zdravila proti zajedavcem.

8.   Obveznosti v zvezi z dobrobitjo živali se morajo prevzeti za obdobje od enega do sedem let. Kadar je to potrebno za doseganje ali ohranitev določenih koristi za dobrobit živali, lahko države članice za določene vrste obveznosti določijo daljše obdobje, tudi z letnim podaljševanjem programov po zaključku začetnega obdobja.

9.   Podaljšanje pogodbe o obveznostih je lahko tudi samodejno, če so podrobnosti podaljšanja določene v pogodbi. Mehanizem za podaljšanje obveznosti v zvezi z dobrobitjo živali določi država članica v skladu z ustreznimi nacionalnimi pravili. Tak mehanizem se opiše v nacionalni pravni podlagi. Za podaljšanje morajo biti vedno izpolnjeni pogoji iz tega člena.

10.   Države članice zagotovijo, da imajo podjetja, ki izvajajo dejavnosti v okviru tega člena, dostop do ustreznega znanja in informacij, potrebnih za izvajanje takih dejavnosti, ter da sta na voljo ustrezno usposabljanje za vse, ki to zahtevajo, in dostop do strokovnega znanja za pomoč kmetom, ki se zavežejo, da bodo spremenili svoje proizvodne sisteme.

11.   Za obveznosti, prevzete v skladu s tem členom, država članica zagotovi revizijsko klavzulo, da se zagotovi njihova prilagoditev v primeru sprememb ustreznih obveznih zahtev in standardov iz odstavkov 3 in 7.

12.   Pomoč se dodeli letno za nadomestitev dela ali vseh dodatnih stroškov in izpada dohodka zaradi sprejetih obveznosti v zvezi z dobrobitjo živali.

13.   Pomoč je omejena na 100 % stroškov iz odstavka 12 in ne presega 500 EUR na glavo velike živine.

Člen 32

Pomoč za sodelovanje v kmetijskem sektorju

1.   Pomoč za sodelovanje v kmetijskem sektorju je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), Pogodbe ter izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz tega člena in poglavja I te uredbe.

2.   Pomoč se dodeli le za spodbujanje sodelovanja, ki prispeva k doseganju enega ali več ciljev iz člena 6(1) in (2) Uredbe (EU) 2021/2115.

3.   Oblike sodelovanja iz tega člena vključujejo vsaj dva akterja, ne glede na to, ali sta dejavna v kmetijskem sektorju, vendar mora sodelovanje koristiti predvsem kmetijskemu sektorju.

4.   Upravičene so naslednje oblike sodelovanja:

(a)

sodelovanje med različnimi podjetji v kmetijskem sektorju, prehranski verigi in drugimi akterji, dejavnimi v kmetijskem sektorju, vključno s skupinami proizvajalcev, zadrugami in medpanožnimi organizacijami, ki prispevajo k doseganju ciljev in prednostnih nalog politike razvoja podeželja;

(b)

vzpostavitev grozdov in mrež;

(c)

dedovanje kmetij, zlasti za generacijsko pomladitev na ravni kmetij (pomoč se lahko dodeli samo kmetom, ki so ali bodo do konca dejavnosti dosegli upokojitveno starost, kot jo določi zadevna država članica v skladu s svojo nacionalno zakonodajo).

5.   Pomoč se ne dodeli za sodelovanje, v katerem so udeleženi le raziskovalni organi.

6.   Pomoč se lahko dodeli za sodelovanje, povezano z naslednjimi dejavnostmi:

(a)

pilotnimi projekti;

(b)

razvojem novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij v kmetijskem in živilskem sektorju, kar zadeva kmetijske proizvode;

(c)

sodelovanjem med malimi izvajalci v kmetijskem sektorju na področju organiziranja skupnih delovnih procesov, skupne rabe objektov in naprav ter virov;

(d)

horizontalnim in vertikalnim sodelovanjem med akterji v dobavni verigi za vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov;

(e)

promocijskimi dejavnostmi na lokalni ravni, ki so povezane z razvojem kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov;

(f)

skupnim ukrepanjem za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje;

(g)

skupnimi pristopi k okoljskim projektom in trenutnim okoljskim praksam, vključno z učinkovitim upravljanjem voda, uporabo energije iz obnovljivih virov (44) in ohranjanjem kmetijske krajine;

(h)

horizontalnim in vertikalnim sodelovanjem med akterji v dobavni verigi za trajnostno zagotavljanje biomase za uporabo v proizvodnji hrane, če je rezultat kmetijski proizvod, in proizvodnjo energije za lastno porabo;

(i)

izvajanjem strategij lokalnega razvoja, razen tistih, ki so opredeljene v členu 32 Uredbe (EU) 2021/1060, zlasti v okviru skupin javnih in zasebnih partnerjev, razen tistih iz člena 31(2), točka (b), Uredbe (EU) 2021/1060.

7.   Pomoč se dodeli le za nove oblike sodelovanja, pa tudi za obstoječe, če se začne nova dejavnost.

8.   Pomoč za vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig iz odstavka 6, točki (d) in (e), pokriva samo dobavne verige, pri katerih je med kmetom in potrošnikom največ en posrednik.

9.   Pomoč iz tega člena izpolnjuje pogoje iz členov 206 do 210a Uredbe (EU) št. 1308/2013.

10.   Dejavnosti, ki jih sestavljajo naložbe, so skladne s pravili in zahtevami, kot so določene v veljavnem členu o pomoči za naložbe iz te uredbe ter členu 4 o pragovih za priglasitev.

11.   Upravičeni so naslednji stroški, če se nanašajo na kmetijske dejavnosti:

(a)

stroški pripravljalne podpore, krepitve zmogljivosti, usposabljanja in mreženja z namenom priprave in izvajanja projekta sodelovanja;

(b)

stroški proučevanja zadevnega območja, študij izvedljivosti in priprave poslovnega načrta ali strategije lokalnega razvoja, razen tistih iz člena 32 Uredbe (EU) 2021/1060;

(c)

tekoči stroški sodelovanja;

(d)

stroški dejavnosti, ki bodo izvedene, vključno s stroški, povezanimi z animacijo;

(e)

stroški promocijskih dejavnosti.

12.   Pomoč je omejena na obdobje največ sedem let.

13.   Pomoč je omejena na 100 % upravičenih stroškov.

14.   V primeru dejavnosti iz odstavka 11, točka (d), ki zajemajo naložbe, je pomoč omejena na največjo intenzivnost pomoči za naložbe, kot je navedeno v zadevnem členu o pomoči za naložbe.

Oddelek 2

Pomoč za varstvo okolja v kmetijstvu

Člen 33

Pomoč za omejitve v zvezi z območji Natura 2000

1.   Pomoč za omejitve v zvezi z območji Natura 2000 je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), Pogodbe ter izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz tega člena in poglavja I te uredbe.

2.   Pomoč se dodeli letno na hektar kmetijskih zemljišč kot nadomestitev dodatnih stroškov in izpad dohodka upravičencev, ki so posledica omejitev na kmetijskih površinah neposredno zaradi izvajanja Direktive 92/43/EGS in Direktive 2009/147/ES.

3.   Pomoč se dodeli le v zvezi omejitvami, ki so posledica zahtev, ki presegajo ustrezne standarde dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (GAEC) iz naslova III, poglavje I, oddelek 2, Uredbe (EU) 2021/2115 ter pogoje, določene za vzdrževanje kmetijske površine v skladu s členom 4(1), točka (a), Uredbe (EU) 2021/2115.

4.   Pomoč se izplača samo za naslednje kmetijske površine:

(a)

kmetijske površine Natura 2000;

(b)

druga razmejena naravovarstvena območja z okoljskimi omejitvami, ki se nanašajo na kmetovanje in prispevajo k izvajanju člena 10 Direktive 92/43/EGS; ta območja ne presegajo 5 % območij Natura 2000, ki se nahajajo na ozemlju, kjer se uporablja ustrezni strateški načrt SKP.

5.   Intenzivnost pomoči je omejena na 100 % stroškov iz odstavka 2 in ne presega 500 EUR na hektar na leto v začetnem obdobju največ pet let, za tem pa na 200 EUR na hektar na leto.

Člen 34

Pomoč za kmetijsko-okoljsko-podnebne obveznosti

1.   Pomoč za kmetijsko-okoljsko-podnebne obveznosti je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), Pogodbe ter izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz tega člena in poglavja I te uredbe.

2.   Pomoč se lahko dodeli vsem podjetjem in skupinam takih podjetij, ki se prostovoljno obvežejo, da bodo izvajala dejavnosti, ki zajemajo eno ali več obveznosti iz odstavka 1, z namenom ohranjanja kmetijskih praks, ki pozitivno vplivajo na okolje in podnebje, in spodbujanja potrebnih sprememb teh praks.

3.   Države članice zagotovijo pomoč samo za obveznosti, ki presegajo:

(a)

zadevne predpisane zahteve ravnanja in standarde GAEC iz naslova III, poglavje I, oddelek 2, Uredbe (EU) 2021/2115;

(b)

zadevne minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter druge obvezne zahteve, določene z nacionalnim pravom in pravom Unije;

(c)

pogoje, določene za vzdrževanje kmetijske površine v skladu s členom 4(2), točka (b), Uredbe (EU) 2021/2115.

4.   Vsi obvezni standardi in zahteve iz odstavka 3 se opredelijo in opišejo v nacionalni pravni podlagi.

5.   Za obveznosti iz odstavka 3, točka (b), kadar nacionalno pravo nalaga nove zahteve, ki presegajo ustrezne minimalne zahteve, določene v pravu Unije, se lahko pomoč odobri za obveznosti, ki prispevajo k skladnosti s temi zahtevami, za največ 24 mesecev od datuma, ko postanejo obvezne za kmetijsko gospodarstvo.

6.   Države članice zagotovijo, da imajo podjetja, ki prejmejo pomoč na podlagi tega člena, dostop do ustreznega znanja in informacij, potrebnih za izvajanje takih dejavnosti, ter da sta na voljo ustrezno usposabljanje za vse, ki to potrebujejo, in dostop do strokovnega znanja za pomoč kmetom, ki se zavežejo, da bodo spremenili svoje proizvodne sisteme.

7.   Obveznosti v okviru tega člena se prevzamejo za obdobje, ki traja od pet do sedem let. Vendar lahko države članice za določene vrste obveznosti določijo daljše obdobje, tudi z letnim podaljševanjem programov po zaključku začetnega obdobja, če je to potrebno za doseganje ali ohranjanje želenih okoljskih koristi. Za obveznosti za ohranjanje, trajnostno rabo in razvoj genskih virov lahko države članice za nove obveznosti, ki neposredno sledijo obveznosti, ki se je izvajala v začetnem obdobju, ali v drugih ustrezno utemeljenih primerih, določijo krajše obdobje najmanj enega leta.

8.   Pomoč za kmetijsko-okoljsko-podnebne obveznosti se lahko upravičencem, ki niso podjetja, dejavna v kmetijskem sektorju, dodeli v skladu z oddelkom 7.

9.   Obveznosti za ekstenzifikacijo živinoreje izpolnjujejo vsaj naslednje pogoje:

(a)

celotno pašno območje kmetijskega gospodarstva se upravlja in vzdržuje, da se preprečita prekomerna in premajhna popasenost;

(b)

gostota živali se opredeli z upoštevanjem vse pašne živine na kmetiji ali, v primeru obveznosti omejevanja spiranja hranil, vseh živali na kmetiji, ki so pomembne za zadevno obveznost.

10.   Pomoč lahko zajema kolektivne sheme in sheme plačil na podlagi rezultatov, kot so sheme za sekvestracijo ogljika v kmetijske površine, da bi kmete spodbudila k znatnemu izboljšanju kakovosti okolja v večjem obsegu ali na merljiv način. Sheme za sekvestracijo ogljika v kmetijske površine, ki temeljijo na rezultatih, zagotavljajo, da so izpolnjena merila kakovosti v zvezi s količinsko opredelitvijo, dodatnostjo, dolgotrajnim shranjevanjem in trajnostjo, pri čemer se v zvezi s certificiranjem odvzemov ogljika upošteva tudi sporočilo o trajnostnih ogljikovih krogih (45).

11.   Za obveznosti, prevzete v skladu s tem členom, država članica zagotovi revizijsko klavzulo, da se zagotovi njihova prilagoditev v primeru sprememb ustreznih obveznih zahtev, standardov in pogojev iz odstavkov 3, 4 in 9.

12.   Pomoč se dodeli letno za nadomestitev dela ali vseh dodatnih stroškov in izpada dohodka zaradi sprejetih kmetijsko-okoljsko-podnebne obveznosti.

13.   Pomoč na podlagi tega člena se ne dodeli za obveznosti, ki spadajo na področje uporabe člena 35.

14.   Pomoč se plača na hektar.

15.   Pomoč je omejena na 100 % upravičenih stroškov in ne presega 600 EUR na hektar na leto za enoletne poljščine, 900 EUR na hektar na leto za posebne trajnice in 450 EUR na hektar na leto za druge vrste rabe zemljišč.

Člen 35

Pomoč za ekološko kmetovanje

1.   Pomoč za ekološko kmetovanje je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), Pogodbe ter izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz tega člena in poglavja I te uredbe.

2.   Pomoč se lahko dodeli vsem podjetjem ali skupinam podjetij, ki se prostovoljno zavežejo, da se bodo preusmerili na prakse in metode ekološkega kmetovanja, opredeljene v Uredbi (EU) 2018/848, oziroma jih ohranili.

3.   Države članice zagotovijo pomoč samo za obveznosti, ki presegajo:

(a)

zadevne predpisane zahteve ravnanja in standarde GAEC iz naslova III, poglavje I, oddelek 2, Uredbe (EU) 2021/2115;

(b)

zadevne minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, dobrobit živali ter druge obvezne zahteve, določene z nacionalnim pravom in pravom Unije;

(c)

pogoje, določene za vzdrževanje kmetijske površine v skladu s členom 4(2) Uredbe (EU) 2021/2115.

4.   Vsi taki obvezni standardi in zahteve se opredelijo in opišejo v nacionalni pravni podlagi.

5.   Kadar nacionalno pravo nalaga nove zahteve, ki presegajo ustrezne minimalne zahteve, določene v pravu Unije, se lahko za obveznosti iz odstavka 3, točka (b), pomoč odobri za obveznosti, ki prispevajo k skladnosti s temi zahtevami, za največ 24 mesecev od datuma, ko postanejo obvezne za kmetijsko gospodarstvo.

6.   Obveznosti iz odstavka 3 se izvajajo v začetnem obdobju, ki traja od pet do sedem let. Da bi države članice dosegle ali ohranile želene okoljske koristi, lahko določijo daljše obdobje, tudi z letnim podaljševanjem po zaključku začetnega obdobja. Če se pomoč dodeli za preusmeritev v ekološko kmetovanje, lahko države članice določijo krajše obdobje, ki mora trajati vsaj eno leto. V zvezi z novimi obveznostmi glede ohranitve ekološkega kmetovanja, ki neposredno sledijo obveznosti, izpolnjeni v začetnem obdobju, lahko države članice določijo krajše obdobje, ki mora trajati vsaj eno leto.

7.   Države članice zagotovijo, da imajo podjetja, ki izvajajo dejavnosti v okviru tega člena, dostop do ustreznega znanja in informacij, potrebnih za izvajanje takih dejavnosti, ter da sta na voljo ustrezno usposabljanje za vse, ki to potrebujejo, in dostop do strokovnega znanja za pomoč kmetom, ki se zavežejo, da bodo spremenili svoje proizvodne sisteme.

8.   Za obveznosti, prevzete v skladu s tem členom, država članica zagotovi revizijsko klavzulo, da se zagotovi njihova prilagoditev v primeru sprememb ustreznih obveznih zahtev, standardov in pogojev iz odstavka 3.

9.   Pomoč se dodeli letno za nadomestitev dela ali vseh dodatnih stroškov in izpada dohodka zaradi sprejetih obveznosti. Pomoč na podlagi tega člena se ne dodeli za obveznosti iz člena 34 ali za stroške, navedene v členu 20.

10.   Za pomoč za naložbe v primarno proizvodnjo ter predelavo in trženje ekoloških proizvodov veljajo določbe členov 14 in 17.

11.   Pomoč je omejena na 100 % upravičenih stroškov in ne presega 600 EUR na hektar na leto za enoletne poljščine, 900 EUR na hektar na leto za posebne trajnice in 450 EUR na hektar na leto za druge vrste rabe zemljišč.

Oddelek 3

Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine

Člen 36

Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih ali v gozdovih

1.   Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih ali v gozdovih, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), Pogodbe ter izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje ustrezne pogoje iz tega člena in poglavja I te uredbe.

2.   Pomoč se lahko dodeli za naložbe, namenjene ohranjanju kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih ali v gozdovih.

3.   Pomoč se dodeli za ohranjanje kulturne in naravne dediščine v obliki krajin in stavb, ki so jih pristojni javni organi zadevne države članice uradno potrdili za kulturno ali naravno dediščino.

4.   Pomoč krije naslednje upravičene stroške ohranjanja kulturne in naravne dediščine:

(a)

stroške naložbe v opredmetena sredstva;

(b)

investicijska dela.

5.   Intenzivnost pomoči je omejena na 100 % upravičenih stroškov.

6.   Pomoč za investicijska dela je omejena na 10 000 EUR letno.

Oddelek 4

Pomoč za povrnitev škode zaradi naravnih nesreč v kmetijskem sektorju

Člen 37

Pomoč za povrnitev škode zaradi naravnih nesreč v kmetijskem sektorju

1.   Pomoč za povrnitev škode zaradi naravnih nesreč v kmetijskem sektorju je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(2), točka (b), Pogodbe ter izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz tega člena in poglavja I te uredbe.

2.   Za pomoč veljajo naslednji pogoji:

(a)

plača se le, če je pristojni organ države članice uradno potrdil značaj razmer kot naravno nesrečo;

(b)

če obstaja neposredna vzročna zveza med naravno nesrečo in škodo, ki je nastala podjetju.

3.   Pomoč se izplača neposredno zadevnemu podjetju ali skupini ali organizaciji proizvajalcev, katere član je to podjetje.

Kadar je pomoč plačana skupini ali organizaciji proizvajalcev, znesek pomoči ne presega zneska pomoči, do katerega je navedeno podjetje upravičeno.

4.   Sheme pomoči, povezane z naravno nesrečo, se uvedejo v treh letih, pomoč pa se izplača v štirih letih od datuma pojava naravne nesreče.

5.   Upravičeni stroški so stroški za škodo, ki nastane kot neposredna posledica naravne nesreče, v skladu z oceno javnega organa, neodvisnega strokovnjaka, ki ga priznava organ, ki dodeli pomoč, ali zavarovalnice.

6.   Škoda zaradi naravne nesreče se izračuna na ravni posameznega upravičenca.

7.   Pomoč se lahko nanaša na naslednje:

(a)

izpad dohodka zaradi popolnega ali delnega uničenja kmetijske proizvodnje in proizvodnih sredstev, kot je opisano v odstavku 8;

(b)

materialno škodo, kot je opisana v odstavku 9.

8.   Izpad dohodka se izračuna tako, da se:

(a)

količine kmetijskih proizvodov, proizvedenih v letu naravne nesreče, ali v vsakem naslednjem letu, v katerem so prisotne posledice popolnega ali delnega uničenja proizvodnih sredstev, pomnožene s povprečno prodajno ceno v navedenem letu,

odštejejo od

(b)

povprečne letne količine kmetijskih proizvodov, proizvedene v triletnem obdobju pred naravno nesrečo, ali triletnega povprečja, osnovanega na petletnem obdobju pred naravno nesrečo, brez najvišjega in najnižjega vnosa, pomnožene s povprečno prodajno ceno.

Če je bilo MSP ustanovljeno manj kot tri leta od datuma naravne nesreče, je treba sklicevanje na triletno obdobje iz odstavka 8, točka (b), razumeti kot sklicevanje na količino, ki jo proizvede in proda povprečno podjetje enake velikosti kot vložnik, torej mikro podjetje oziroma malo ali srednje podjetje v nacionalnem ali regionalnem sektorju, ki ga je prizadela naravna nesreča.

Izguba dohodka se lahko izračuna na ravni letne proizvodnje kmetijskega gospodarstva ali na ravni posameznega pridelka ali živine.

Ta znesek se lahko poveča za druge stroške upravičenca, neposredno povezane z naravno nesrečo.

Navedeni znesek se zmanjša za stroške, ki niso nastali zaradi naravne nesreče.

Za izračun letne kmetijske proizvodnje upravičenca se lahko uporabijo indeksi, če uporabljena metoda izračuna omogoča določitev dejanske izgube upravičenca v določenem letu.

9.   Materialna škoda na sredstvih, kot so kmetijska poslopja, oprema in stroji, sestoji in proizvodna sredstva, ki jo je povzročila naravna nesreča, se izračuna na podlagi stroškov popravila ali ekonomske vrednosti prizadetega sredstva neposredno pred nesrečo.

Ne presega stroškov popravila ali znižanja poštene tržne vrednosti, ki ga je povzročila nesreča, tj. razlike med vrednostjo sredstva tik pred nesrečo in tik po njej.

10.   Pomoč in druga prejeta plačila za nadomestilo izgube, vključno s plačili na podlagi zavarovalnih polic, so omejena na 100 % upravičenih stroškov.

Oddelek 5

Pomoč za raziskave, razvoj in inovacije

Člen 38

Pomoč za raziskave in razvoj v kmetijskem in gozdarskem sektorju

1.   Pomoč za raziskovalne in razvojne projekte v kmetijskem in gozdarskem sektorju in podsektorjih je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), Pogodbe ter izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz tega člena in poglavja I te uredbe.

2.   Projekt, ki prejema pomoč, je splošnega pomena za vsa podjetja, dejavna v zadevnem sektorju ali podsektorju iz odstavka 1.

3.   Pred datumom začetka projekta, ki prejema pomoč, se na javno dostopnem spletišču na nacionalni ali regionalni ravni objavijo naslednje informacije:

(a)

da bo izveden projekt, ki prejema pomoč;

(b)

cilji projekta, ki prejema pomoč;

(c)

približen datum objave pričakovanih rezultatov projekta, ki prejema pomoč;

(d)

spletno mesto, na katerem bodo objavljeni pričakovani rezultati projekta, ki prejema pomoč;

(e)

da bodo rezultati projekta, ki prejema pomoč, brezplačno na voljo vsem podjetjem, dejavnim v zadevnem sektorju ali podsektorju.

4.   Rezultati projekta, ki prejema pomoč, so na voljo na javno dostopnem spletišču od datuma zaključka projekta, ki prejema pomoč, ali od datuma, na katerega se članom katere koli organizacije posreduje katera koli informacija o navedenih rezultatih, pri čemer se upošteva zgodnejši datum. Rezultati ostanejo na voljo na internetu za obdobje najmanj petih let od datuma zaključka projekta, ki prejema pomoč.

5.   Pomoč se dodeli neposredno organizaciji za raziskave in/ali širjenje znanja.

6.   Pomoč ne vključuje plačil podjetjem, dejavnim v kmetijskem ali gozdarskem sektorju, na podlagi cene kmetijskih ali gozdarskih proizvodov.

7.   Upravičeni stroški so naslednji:

(a)

stroški osebja v zvezi z raziskovalci, tehniki in drugim podpornim osebjem v obsegu njihove zaposlitve v projektu;

(b)

stroški instrumentov in opreme v obsegu in za obdobje uporabe v projektu; kadar se ti instrumenti in oprema ne uporabljajo samo za projekt skozi njihovo celotno življenjsko dobo, se štejejo za upravičene samo stroški amortizacije, izračunani na podlagi splošno sprejetih računovodskih načel, ki ustrezajo trajanju projekta;

(c)

stroški stavb in zemljišča v obsegu in za obdobje, kot se uporabljajo za projekt, ter pod naslednjimi pogoji:

(i)

pri stavbah veljajo za upravičene samo stroški amortizacije, ki ustrezajo obdobju trajanja projekta, kot so izračunani na podlagi splošno sprejetih računovodskih načel;

(ii)

pri zemljiščih se štejejo za upravičene stroški komercialnega prenosa ali dejanski stroški kapitala;

(d)

stroški pogodbenih raziskav, znanja in patentov, ki so bili kupljeni ali je bilo zanje pridobljeno licenčno dovoljenje od zunanjih virov po običajnih tržnih pogojih, ter stroški svetovalnih in drugih ustreznih storitev, uporabljenih izključno za projekt;

(e)

dodatni režijski stroški in drugi operativni stroški, vključno s stroški materiala, zalog in podobnih izdelkov, nastali neposredno kot posledica projekta.

8.   Kadar organizacija za raziskave in/ali širjenje znanja opravlja tudi gospodarske dejavnosti, se financiranje, stroški in prihodki navedenih gospodarskih dejavnosti knjižijo ločeno.

9.   Podjetja, ki lahko vplivajo na organizacijo za raziskave in/ali širjenje znanja, npr. v vlogi delničarjev ali članov, ne smejo imeti prednostnega dostopa do raziskovalnih zmogljivosti tega subjekta ali do njegovih rezultatov.

10.   Intenzivnost pomoči je omejena na 100 % upravičenih stroškov.

Člen 39

Pomoč za stroške podjetij, ki sodelujejo v projektih operativnih skupin evropskega partnerstva za inovacije

1.   Pomoč za stroške podjetij, ki sodelujejo v projektih operativnih skupin evropskega partnerstva za inovacije, iz člena 127 Uredbe (EU) 2021/2115, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), Pogodbe ter izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz tega člena in poglavja I te uredbe.

2.   Pri projektih operativnih skupin evropskega partnerstva za inovacije so upravičeni naslednji stroški:

(a)

stroški pripravljalne podpore, krepitve zmogljivosti, usposabljanja in mreženja z namenom priprave in izvajanja projekta operativne skupine evropskega partnerstva za inovacije;

(b)

izvajanje odobrenih dejavnosti;

(c)

priprava in izvajanje dejavnosti sodelovanja skupine;

(d)

tekoči stroški, povezani z upravljanjem izvajanja projekta operativne skupine evropskega partnerstva za inovacije,

(e)

animacija skupnosti evropskega partnerstva za inovacije za lažjo izmenjavo med deležniki z namenom zagotavljanja informacij in spodbujanja projektov ter za podporo morebitnim upravičencem z namenom razvoja dejavnosti in priprave vlog.

3.   Intenzivnost pomoči ne presega najvišjih stopenj podpore, določenih za vsako vrsto dejavnosti v Uredbi (EU) 2021/2115.

Člen 40

Omejeni zneski pomoči za podjetja, ki imajo koristi od projektov operativnih skupin evropskega partnerstva za inovacije

1.   Pomoč za podjetja, ki sodelujejo v projektih operativnih skupin evropskega partnerstva za inovacije iz člena 39(1) te uredbe ali imajo od njih koristi, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), Pogodbe ter izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz tega člena in poglavja I.

2.   Skupni znesek pomoči, dodeljene za projekt operativne skupine evropskega partnerstva za inovacije, ne presega 500 000 EUR.

Oddelek 6

Pomoč za gozdarstvo

Člen 41

Pomoč za pogozdovanje in ustvarjanje gozdnih površin

1.   Pomoč za pogozdovanje in ustvarjanje gozdnih površin je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), Pogodbe ter izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz tega člena in poglavja I te uredbe.

2.   Pomoč za pogozdovanje in ustvarjanje gozdnih površin krije stroške vzpostavitve in letno premijo na hektar.

Pomoč za pogozdovanje in ustvarjanje gozdnih površin lahko krije naložbene dejavnosti.

3.   Pomoč za pogozdovanje in ustvarjanje gozdnih površin, povezana z naložbenimi dejavnostmi, krije naslednje upravičene stroške:

(a)

gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, pri čemer je nakup zemljišč upravičen le v obsegu, ki ne presega 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti, razen nakupa zemljišč, če je pomoč dodeljena v okviru strateškega načrta SKP;

(b)

nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;

(c)

splošne stroške na področju izdatkov iz točk (a) in (b), kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, plačila za storitve svetovanja v zvezi z okoljsko in ekonomsko trajnostnostjo, vključno s stroški za študije izvedljivosti; študije izvedljivosti ostanejo upravičen izdatek tudi takrat, ko glede na njihove rezultate niso nastali nobeni izdatki v okviru točk (a) in (b);

(d)

pridobitev, razvoj ali pristojbine za uporabo računalniške programske opreme, računalniškega oblaka in podobnih rešitev ter pridobitve patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk;

(e)

stroške oblikovanja načrtov za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednih instrumentov.

Pomoč, dodeljena v okviru strateškega načrta SKP in zagotovljena v obliki finančnih instrumentov, lahko krije upravičene stroške, razen stroškov iz prvega pododstavka, če so stroški v celoti upravičeni v okviru ustreznega strateškega načrta SKP in če pomoč začne veljati po odobritvi ustreznega strateškega načrta s strani Komisije.

Razen v primeru, ko je podpora zagotovljena v okviru strateškega načrta SKP v obliki finančnih instrumentov, se obratna sredstva ne štejejo za upravičena.

4.   Pomoč za naložbene dejavnosti, v zvezi s katerimi mora biti opravljena presoja vplivov na okolje na podlagi Direktive 2011/92/EU, je pogojena s tem, da sta bila še pred datumom dodelitve individualne pomoči opravljena navedena presoja in pridobljeno soglasje za izvedbo zadevnega naložbenega projekta.

5.   Upravičeni so naslednji stroški vzpostavitve:

(a)

stroški sadik in razmnoževalnega materiala;

(b)

stroški nasada in stroški, ki so neposredno povezani z nasadom;

(c)

stroški drugih povezanih dejavnosti, kot so shranjevanje in obdelava sadik s potrebnimi zaščitnimi in preventivnimi sredstvi;

(d)

stroški nadomestitve odmiranja v prvem letu in nadomestitve manjšega odmiranja v prvih letih po zasaditvi. Stroški nadomestitve obsežnega odmiranja se lahko podprejo samo na podlagi člena 43.

6.   Letna premija na hektar krije stroške izpada dohodka in stroške vzdrževanja, vključno z zgodnjimi in poznimi čiščenji, in sicer za obdobje največ 12 let od datuma dodelitve pomoči.

7.   Pomoč se ne dodeli za sajenje naslednjih dreves:

(a)

panjevcev s hitro obhodnjo;

(b)

božičnih dreves;

(c)

hitro rastočih dreves za proizvodnjo energije;

(d)

vrst, ki niso avtohtone na zadevnem območju, razen če je podpora zagotovljena v okviru strateškega načrta SKP;

(e)

naložbe v pogozdovanje, ki niso skladne s podnebnimi in okoljskimi cilji v skladu z načeli trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, kot so bila razvita v vseevropskih smernicah za pogozdovanje in ponovno pogozdovanje (46).

8.   Posajene rastlinske vrste so prilagojene okoljskim in podnebnim razmeram na zadevnem območju ter izpolnjujejo minimalne okoljske zahteve iz točke 12.

9.   Na območjih, na katerih je pogozdovanje oteženo zaradi talnih in podnebnih pogojev, se lahko pomoč dodeli za sajenje trajnih lesnatih vrst, kot je grmičevje ali grmovje, primerno glede na lokalne pogoje.

10.   Pomoč velikim podjetjem je pogojena s predstavitvijo ustreznih informacij iz načrta za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednega instrumenta v skladu s Splošnimi smernicami za trajnostno gospodarjenje z gozdovi v Evropi (47).

Ta zahteva se ne uporablja za občine, ki so avtonomni lokalni organi z letnim proračunom manj kot 10 milijonov EUR in z manj kot 5 000 prebivalci.

11.   Intenzivnost pomoči je omejena na 100 % upravičenih stroškov.

12.   V zvezi s pomočjo za pogozdovanje in ustvarjanje gozdnih površin se uporabljajo naslednje minimalne okoljske zahteve:

(a)

vrste za sajenje, območja in uporabljene metode se izberejo tako, da se prepreči neprimerno pogozdovanje občutljivih habitatov, na primer šotišč in mokrišč, ter negativne učinke na območja z visoko ekološko vrednostjo, vključno s kmetijskimi območji visoke naravne vrednosti. V skladu z Direktivo 92/43/EGS in Direktivo 2009/147/ES se na območjih, ki so opredeljena kot območja Natura 2000, dovoli le pogozdovanje, ki je v skladu s cilji upravljanja zadevnih območij in ga odobri organ države članice, pristojen za izvajanje programa Natura 2000;

(b)

pri izboru vrst, sort, ekotipov in porekla dreves se upoštevajo potreba po odpornosti na podnebne spremembe in naravne nesreče ter pedološki in hidrološki pogoji zadevnega območja ter potencialna invazivnost vrste glede na lokalne razmere, kot jih določijo države članice. Upravičenec mora zaščititi gozd in skrbeti zanj vsaj v obdobju, za katero se izplača premija za izpad prihodka in ohranjanje kmetijstva. Navedeno po potrebi zajema negovanje, obrezovanje ali pašo v interesu prihodnjega razvoja gozda in reguliranje kompeticije z zelnato vegetacijo ter preprečevanje kopičenja podrasti, dovzetne za požare. Države članice v zvezi s hitro rastočimi vrstami opredelijo najkrajše in najdaljše obdobje pred posekom. Najkrajše obdobje ni krajše od 8 let, najdaljše pa ne daljše od 20 let;

(c)

v primerih, kjer se zaradi težavnih tal, okoljskih ali podnebnih razmer, vključno z degradacijo okolja, ne more pričakovati, da bi sajenje trajnih lesnatih vrst pripeljalo do osnovanja gozda, kot je opredeljeno v veljavni nacionalni zakonodaji, lahko zadevna država članica upravičencu dovoli, da zagotovi osnovanje druge vegetacije lesnatih rastlin, kot so grmičevje ali grmovje, ki so primerni za lokalne pogoje. Upravičenec zagotovi enako raven oskrbe in zaščite, kot se uporablja za gozdove;

(d)

v primeru dejavnosti pogozdovanja, zaradi katerih nastanejo gozdovi, ki po velikosti presegajo določeno mejno vrednost, ki jo opredelijo države članice, dejavnosti zajemajo eno od naslednjega:

(i)

zasaditev ekološko prilagojenih vrst ali vrst, ki so odporne na podnebne spremembe na zadevnem biogeografskem območju, za katere je bilo v presoji vplivov ugotovljeno, da ne ogrožajo biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev ter da nimajo negativnega učinka na zdravje ljudi,

(ii)

mešanico drevesnih vrst, ki vključuje vsaj 10 % listavcev glede na površino ali vsaj tri vrste ali sorte dreves, katerih najredkejša pokriva vsaj 10 % območja.

Člen 42

Pomoč za kmetijsko-gozdarske sisteme

1.   Pomoč za kmetijsko-gozdarske sisteme je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), Pogodbe ter izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz tega člena in poglavja I te uredbe.

2.   Pomoč za kmetijsko-gozdarske sisteme krije stroške vzpostavitve, regeneracije ali obnove in letno premijo na hektar.

3.   Pomoč za kmetijsko-gozdarske sisteme lahko krije naložbene dejavnosti.

4.   Razen v primeru, da je podpora zagotovljena v obliki finančnih instrumentov, pomoč za kmetijsko-gozdarske sisteme, povezana z naložbenimi dejavnostmi, krije naslednje upravičene stroške:

(a)

gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, pri čemer je nakup zemljišč upravičen le v obsegu, ki ne presega 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti, razen nakupa zemljišč, če je pomoč dodeljena v okviru strateškega načrta SKP;

(b)

nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;

(c)

splošne stroške na področju izdatkov iz točk (a) in (b), kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, plačila za storitve svetovanja v zvezi z okoljsko in ekonomsko trajnostjo, vključno s stroški za študije izvedljivosti; študije izvedljivosti so upravičeni izdatki tudi, kadar niso nastali izdatki iz točk (a) in (b);

(d)

pridobitev, razvoj ali pristojbine za uporabo računalniške programske opreme, računalniškega oblaka in podobnih rešitev ter pridobitev patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk;

(e)

stroške oblikovanja načrtov za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednih instrumentov.

Razen v primeru, ko je podpora zagotovljena v okviru strateškega načrta SKP v obliki finančnih instrumentov, se obratna sredstva ne štejejo za upravičena.

5.   Pomoč za naložbene dejavnosti, v zvezi s katerimi mora biti opravljena presoja vplivov na okolje na podlagi Direktive 2011/92/EU, je pogojena s tem, da sta bila še pred datumom dodelitve individualne pomoči opravljena navedena presoja in pridobljeno soglasje za izvedbo zadevnega naložbenega projekta.

Prvi pododstavek se ne uporablja za pomoč, ki je zagotovljena v obliki finančnih instrumentov.

6.   Upravičeni so naslednji stroški za vzpostavitev, regeneracijo ali obnovo kmetijsko-gozdarskega sistema:

(a)

stroški sajenja dreves, vključno s stroški sadik in razmnoževalnega materiala, sajenjem, shranjevanjem in obdelavo sadik s potrebnimi zaščitnimi in preventivnimi sredstvi;

(b)

stroški preoblikovanja obstoječih gozdov ali gozdnih površin, vključno s sekanjem dreves, redčenjem in obrezovanjem ter zaščito pred pašnimi živalmi;

(c)

drugi stroški, ki so neposredno povezani z vzpostavitvijo, regeneracijo ali obnovo kmetijsko-gozdarskega sistema, kot so stroški študij izvedljivosti, načrta za vzpostavitev, raziskav stanja tal ter priprave in zaščite tal;

(d)

stroški namakanja in zaščitnih objektov v silvopastoralnih, tj. pašnih sistemih;

(e)

stroški nujne obdelave, povezane z vzpostavitvijo, regeneracijo ali obnovo kmetijsko-gozdarskega sistema, vključno z namakanjem in sečnjo;

(f)

stroški ponovnega sajenja v prvem letu po vzpostavitvi, regeneraciji ali obnovi kmetijsko-gozdarskega sistema.

7.   Letna premija na hektar krije stroške vzdrževanja kmetijsko-gozdarskega sistema in se plača za obdobje največ 12 let od datuma dodelitve pomoči.

Upravičeni stroški vzdrževanja se lahko navezujejo na že vzpostavljene pasove dreves, odstranjevanje plevela, obrezovanje in redčenje ter zaščitne ukrepe in naložbe, kot so postavitev ograj ali posamičnih zaščitnih tulcev.

8.   Države članice določijo strukturo in sestavo kmetijsko-gozdarskega sistema, pri čemer upoštevajo naslednje:

(a)

lokalne pedoklimatske in okoljske pogoje;

(b)

gozdne vrste;

(c)

potrebo po zagotavljanju trajnostne rabe zemljišč v kmetijske namene.

9.   Največja intenzivnost pomoči je omejena na 100 % upravičenih stroškov.

Člen 43

Pomoč za preprečevanje in odpravo škode v gozdovih

1.   Pomoč za preprečevanje in odpravo škode v gozdovih zaradi gozdnih požarov, naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, drugih slabih vremenskih razmer, škodljivih organizmov rastlin, katastrofalnih dogodkov in dogodkov, povezanih s podnebnimi spremembami, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(2), točka (b), ali člena 107(3), točka (c), Pogodbe ter izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz tega člena in poglavja I te uredbe.

2.   Pomoč krije naslednje upravičene stroške:

(a)

vzpostavitev zaščitne infrastrukture, vključno s stroški vzdrževanja v primeru protipožarnih presek;

(b)

lokalne dejavnosti majhnega obsega za preprečevanje požarov ali drugih naravnih nesreč, vključno s stroški uporabe pašnih živali, kot so hlevi, napajanje, ograje in prevoz živali;

(c)

ustanovitev in izboljšanje zmogljivosti za spremljanje gozdnih požarov, škodljivih organizmov rastlin in bolezni ter opremo za obveščanje;

(d)

obnavljanje proizvodnega potenciala gozdov, ki so bili poškodovani v požarih, naravnih nesrečah, slabih vremenskih razmerah, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, drugih slabih vremenskih razmerah, zaradi škodljivih organizmov rastlin, katastrofalnih dogodkov in dogodkov, povezanih s podnebnimi spremembami.

3.   Pomoč se ne dodeli za povezane kmetijske dejavnosti na območjih, vključenih v kmetijsko-okoljske obveznosti iz člena 34.

4.   Do pomoči za preprečevanje požarov so upravičena le gozdna območja, ki so vključena v načrt za varstvo gozdov, kot ga oblikuje zadevna država članica.

5.   V primeru obnove proizvodnega potenciala gozdov iz odstavka 2, točka (d), je pomoč pogojena z:

(a)

uradnim priznanjem pristojnih organov zadevne države članice, da so se zgodili požar, naravna nesreča, slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravno nesrečo, druge slabe vremenske razmere, pojav škodljivega organizma rastline, katastrofalni dogodek ali dogodek, povezan s podnebnimi spremembami, ter s predložitvijo dokazov s strani upravičencev o ustreznih orodjih za obvladovanje tveganja za obravnavo morebitnega pojava škodnega dogodka v prihodnosti, kjer je ustrezno;

(b)

uradnim priznanjem pristojnih organov zadevne države članice, da so bili izvedeni ukrepi za boj proti škodljivemu organizmu rastline, njegovo izkoreninjenje ali zajezitev širjenja v skladu z Uredbo (EU) 2016/2031;

(c)

v primeru pomoči v skladu s členom 107(3), točka (c), Pogodbe predložitvijo dokaza s strani upravičencev, da bo taka obnova vključevala ukrepe za prilagajanje podnebnim spremembam, razen če so taki ukrepi za prilagajanje sestavni del sheme in veljajo za vse upravičence.

6.   V primeru pomoči za preprečevanje škode v gozdu zaradi škodljivih organizmov rastlin mora biti tveganje pojava škodljivih organizmov rastlin podprto z znanstvenimi dokazi in priznano s strani javne znanstvene organizacije.

Seznam vrst škodljivih organizmov rastlin, ki povzročijo ali lahko povzročijo škodo, se vključi v shemo pomoči ali ad hoc pomoč, ki jo predloži zadevna država članica.

7.   Dejavnosti ali projekti, ki prejemajo pomoč, so skladni z načrtom za varstvo gozdov, ki ga oblikujejo države članice.

V primeru obnove proizvodnega potenciala gozdov iz odstavka 2, točka (d), je pomoč velikim podjetjem pogojena s predstavitvijo ustreznih informacij iz načrta za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednega instrumenta v skladu s Splošnimi smernicami za trajnostno gospodarjenje z gozdovi v Evropi. Ta zahteva se ne uporablja za občine, ki so avtonomni lokalni organi z letnim proračunom manj kot 10 milijonov EUR in z manj kot 5 000 prebivalci.

8.   Pomoč se ne dodeli za izpad dohodka zaradi požarov, naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, drugih slabih vremenskih razmer, škodljivih organizmov rastlin, katastrofalnih dogodkov in dogodkov, povezanih s podnebnimi spremembami.

9.   Intenzivnost pomoči je omejena na 100 % upravičenih stroškov.

Pomoč, dodeljena za upravičene stroške iz odstavka 2, točka (d), in druga plačila, ki jih prejme upravičenec, vključno s plačili na podlagi drugega nacionalnega ukrepa ali ukrepa Unije ali zavarovalnih polic za iste upravičene stroške, so omejeni na 100 % upravičenih stroškov.

Člen 44

Pomoč za naložbe za povečanje odpornosti in okoljske vrednosti gozdnih ekosistemov

1.   Pomoč za naložbe za povečanje odpornosti in okoljske vrednosti gozdnih ekosistemov je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), Pogodbe ter izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz tega člena in poglavja I te uredbe.

2.   Naložbe so namenjene izpolnjevanju obveznosti, prevzetih za doseganje okoljskih ciljev ali za zagotavljanje ekosistemskih storitev ali za povečevanje javne uporabnosti gozda in površin z drugim gozdnim rastjem na zadevnem območju ali za izboljšanje zmožnosti ekosistemov za ublažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, pri čemer niso izključene dolgoročne gospodarske koristi. Vrste, ki niso avtohtone na zadevnem območju, so izključene, razen če je podpora zagotovljena v okviru strateškega načrta SKP.

3.   Pomoč za naložbe, v zvezi s katerimi mora biti opravljena presoja vplivov na okolje na podlagi Direktive 2011/92/EU, je pogojena s tem, da sta bila še pred datumom dodelitve individualne pomoči opravljena navedena presoja in pridobljeno soglasje za izvedbo zadevnega naložbenega projekta. Vendar je pomoč v obliki finančnih instrumentov izvzeta iz tega pogoja.

4.   Razen v primeru, ko je podpora zagotovljena v obliki finančnih instrumentov, pomoč krije naslednje upravičene stroške:

(a)

gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, pri čemer je nakup zemljišč upravičen le v obsegu, ki ne presega 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti, razen nakupa zemljišč, če je pomoč dodeljena v okviru strateškega načrta SKP;

(b)

nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;

(c)

splošne stroške na področju izdatkov iz točk (a) in (b), kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, plačila za storitve svetovanja v zvezi z okoljsko in ekonomsko trajnostjo, vključno s stroški za študije izvedljivosti; študije izvedljivosti ostanejo upravičen izdatek tudi takrat, ko glede na njihove rezultate niso nastali nobeni izdatki na podlagi točk (a) in (b);

(d)

pristojbine za pridobitev, razvoj ali uporabo računalniške programske opreme, računalniškega oblaka in podobnih rešitev ter pridobitve patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk;

(e)

stroške oblikovanja načrtov za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednih instrumentov.

(f)

stroške sadik in razmnoževalnega materiala;

(g)

stroške nasada in stroške, ki so neposredno povezani z nasadom;

(h)

stroške drugih povezanih dejavnosti, kot so shranjevanje in obdelava sadik s potrebnimi zaščitnimi in preventivnimi sredstvi;

(i)

stroške nadomestitve odmiranja v prvem letu in nadomestitve manjšega odmiranja v prvih letih po zasaditvi. Stroški nadomestitve obsežnega odmiranja se lahko podprejo samo na podlagi člena 43.

5.   Razen v primeru, ko je podpora zagotovljena v obliki finančnih instrumentov, se stroški, ki ne spadajo med tiste iz odstavka 4, točki (a) in (b), ter so povezani z zakupnimi pogodbami, kot so marža zakupodajalca, stroški refinanciranja obresti, režijski stroški in stroški zavarovanja, ne štejejo za upravičene stroške.

Razen v primeru, ko je podpora zagotovljena v okviru strateškega načrta SKP v obliki finančnih instrumentov, se obratna sredstva ne štejejo za upravičena.

6.   Intenzivnost pomoči je omejena na 100 % upravičenih stroškov.

Člen 45

Pomoč za omejitve, značilne za posamezno območje, ki izhajajo iz določenih obveznih zahtev

1.   Pomoč, povezana z omejitvami, značilnimi za posamezno območje, zaradi zahtev, ki izhajajo iz izvajanja Direktive 92/43/EGS ali Direktive 2009/147/ES, dodeljena lastnikom gozdov, upravljavcem gozdov in njihovim združenjem, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz tega člena in poglavja I te uredbe.

2.   Pomoč se dodeli letno na hektar gozdne površine za nadomestitev dodatnih stroškov in izpada dohodka upravičencev, ki so posledica omejitev na gozdnih površinah iz odstavka 3, povezanih z izvajanjem Direktive 92/43/EGS in Direktive 2009/147/ES.

3.   Pomoč se izplača samo za naslednja gozdna območja:

(a)

gozdna območja v omrežju Natura 2000;

(b)

značilnosti krajine, ki prispevajo k izvajanju člena 10 Direktive 92/43/EGS, ki ne presegajo 5 % območij, ki so vključena v omrežje Natura 2000 in spadajo na ozemeljsko območje uporabe zadevnega strateškega načrta.

4.   Pomoč se lahko dodeli lastnikom gozdov, upravljavcem gozdov in njihovim združenjem.

5.   Intenzivnost pomoči je omejena na 100 % stroškov iz odstavka 2 in ne presega 500 EUR na hektar na leto v začetnem obdobju, ki ni daljše od pet let, za tem pa na 200 EUR na hektar na leto.

Člen 46

Pomoč za gozdarsko-okoljsko-podnebne storitve in ohranjanje gozdov

1.   Pomoč za gozdarsko-okoljsko-podnebne storitve in ohranjanje gozdov je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), Pogodbe ter izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz tega člena in poglavja I te uredbe.

2.   Pomoč zajema samo prostovoljne obveznosti upravljanja, namenjene doseganju enega ali več specifičnih podnebnih in okoljskih ciljev iz člena 6(1) Uredbe (EU) 2021/2115, ki presegajo ustrezne obvezne zahteve, določene v nacionalni gozdarski zakonodaji ali drugi zadevni zakonodaji ali zakonodaji Unije.

3.   Vse obvezne zahteve iz odstavka 2 se opredelijo in opišejo v nacionalni pravni podlagi.

4.   Obveznosti se prevzamejo za obdobje, ki traja od pet do sedem let. Vendar lahko države članice za določene vrste obveznosti določijo daljše obdobje, če je to potrebno in ustrezno utemeljeno.

5.   Za obveznosti, prevzete v skladu s tem členom, država članica zagotovi revizijsko klavzulo, da se zagotovi njihova prilagoditev v primeru sprememb ustreznih obveznih zahtev iz odstavka 2.

6.   Pomoč delno ali v celoti krije dodatne stroške in izpad dohodka upravičencev zaradi prevzetih obveznosti iz odstavka 2.

7.   Intenzivnost pomoči je omejena na 100 % upravičenih stroškov in ne presega 200 EUR na hektar na leto.

8.   Kadar je pomoč zagotovljena na podlagi strateškega načrta, se lahko najvišji znesek iz odstavka 7 v izjemnih primerih poveča, pri tem pa se upoštevajo posebne okoliščine, kot so določene v navedenem strateškem načrtu.

Člen 47

Pomoč za ukrepe izmenjave znanja in informiranja v gozdarskem sektorju

1.   Pomoč za ukrepe izmenjave znanja in informiranja za podjetja, dejavna v gozdarskem sektorju, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), Pogodbe ter izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz tega člena in poglavja I te uredbe.

Države članice zagotovijo, da so ukrepi, ki so podprti na podlagi tega člena, v skladu z opisom sistema AKIS iz strateškega načrta SKP.

2.   Pomoč krije dejavnosti poklicnega usposabljanja in pridobivanja strokovnih znanj, vključno z usposabljanji, delavnicami in mentoriranjem, ter predstavitvene dejavnosti in dejavnosti informiranja.

Pomoč lahko krije tudi kratkoročne izmenjave upravnikov gozdov in obiske gozdov, ki se osredotočajo zlasti na trajnostne gozdarske metode ali tehnologije, razvoj novih poslovnih priložnosti in novih tehnologij ter izboljšanje odpornosti gozdov.

Pomoč za predstavitvene dejavnosti lahko krije ustrezne naložbene stroške.

3.   Pomoč krije naslednje upravičene stroške:

(a)

stroške organizacije in izvajanja ukrepov izmenjave znanja ali informiranja;

(b)

v primeru predstavitvenih projektov v zvezi z naložbami:

(i)

gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, pri čemer so nakupi zemljišč upravičeni le v obsegu, ki ne presega 10 % drugih skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti, razen nakupa zemljišč, če je pomoč dodeljena v okviru strateškega načrta SKP;

(ii)

nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;

(iii)

splošne stroške, povezane z izdatki iz točk (i) in (ii), kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, plačila za storitve svetovanja v zvezi z okoljsko in ekonomsko trajnostnostjo, vključno s stroški za študije izvedljivosti; študije izvedljivosti ostanejo upravičen izdatek tudi takrat, ko glede na njihove rezultate niso nastali nobeni izdatki v okviru točk (i) in (ii);

(iv)

pristojbine za pridobitev, razvoj ali uporabo računalniške programske opreme, računalniškega oblaka in podobnih rešitev ter pridobitve patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk;

(c)

stroške potovanja, nastanitve in dnevnic udeležencev.

Obratna sredstva se ne štejejo za upravičene stroške.

4.   Stroški iz odstavka 3, točka (b), so upravičeni samo v obsegu, v katerem so nastali za predstavitveni projekt, in za obdobje trajanja predstavitvenega projekta.

5.   Upravičeni so le stroški amortizacije, ki ustrezajo trajanju projekta in so izračunani na podlagi splošno sprejetih računovodskih načel.

6.   Pomoč iz odstavka 3, točka (a), ne vključuje neposrednih plačil upravičencem. Pomoč se izplača ponudniku ukrepov izmenjave znanja in informiranja.

7.   Subjekti, ki izvajajo ukrepe izmenjave znanja in informiranja, zagotovijo ustrezno zmogljivost v obliki usposobljenosti in rednega izobraževanja osebja za opravljanje takih nalog.

8.   Pomoč je omejena na 100 % upravičenih stroškov.

Člen 48

Pomoč za storitve svetovanja v gozdarskem sektorju

1.   Pomoč za storitve svetovanja v gozdarskem sektorju je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), Pogodbe ter izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz tega člena in poglavja I te uredbe.

2.   Zadevne storitve ne smejo biti stalna ali redna dejavnost niti se ne smejo nanašati na stroške poslovanja podjetja. Storitve svetovanja zajemajo gospodarsko, okoljsko in socialno razsežnost ter zagotavljajo najnovejše tehnične in znanstvene informacije, pridobljene s pomočjo raziskav in inovacij.

Države članice zagotovijo, da so ukrepi, ki so podprti na podlagi tega člena, v skladu z opisom sistema AKIS iz strateškega načrta SKP.

3.   Države članice zagotovijo, da sistem storitev svetovanja zajema vsaj vprašanja v zvezi z izvajanjem Direktive 92/43/EGS, Direktive 2000/60/ES, Direktive 2008/50/ES, Direktive 2009/147/ES, Uredbe (EU) 2016/2031, člena 55 Uredbe (ES) št. 1107/2009 in Direktive 2009/128/ES.

4.   Pomoč je v obliki subvencionirane storitve.

Organi, izbrani za zagotavljanje storitev svetovanja, zagotovijo zadostne vire v obliki osebja, ki se redno usposablja in izobražuje, ima izkušnje s svetovanjem ter je zanesljivo na področjih, v zvezi s katerimi svetuje.

5.   Države članice zagotovijo, da je izvajalec storitve svetovanja nepristranski in da ni v navzkrižju interesov.

6.   Kadar je utemeljeno in ustrezno, se lahko storitve svetovanja zagotavljajo v skupini, ob upoštevanju položaja posameznih upravičencev, ki uporabljajo storitve svetovanja.

7.   Pomoč je omejena na 100 % upravičenih stroškov in ne presega 200 000 EUR na podjetje v katerem koli triletnem obdobju.

Člen 49

Pomoč za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, modernizacijo ali prilagajanjem gozdarskega sektorja

1.   Pomoč za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, modernizacijo ali prilagajanjem gozdarskega sektorja, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, kadar izpolnjuje pogoje iz tega člena in poglavja I te uredbe.

2.   Pomoč za naložbe, v zvezi s katerimi mora biti opravljena presoja vplivov na okolje na podlagi Direktive 2011/92/EU, je pogojena s tem, da sta bila še pred datumom dodelitve individualne pomoči opravljena navedena presoja in pridobljeno soglasje za izvedbo zadevnega naložbenega projekta.

Prvi pododstavek se ne uporablja za pomoč, ki je zagotovljena v obliki finančnih instrumentov.

3.   Pomoč velikim podjetjem je pogojena s predstavitvijo ustreznih informacij iz načrta za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednega instrumenta v skladu s Splošnimi smernicami za trajnostno gospodarjenje z gozdovi v Evropi.

Ta zahteva se ne uporablja za občine, ki so avtonomni lokalni organi z letnim proračunom manj kot 10 milijonov EUR in z manj kot 5 000 prebivalci.

4.   Pomoč lahko zajema naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, modernizacijo ali prilagajanjem gozdov. Če je pomoč dodeljena zunaj okvira strateškega načrta SKP, vključuje samo naslednje:

(a)

dostop do gozdnih zemljišč;

(b)

komasacijo in izboljšanje zemljišč;

(c)

oskrbo s trajnostno energijo, energijsko učinkovitost, oskrbo in varčevanje z vodo;

(d)

uporabo živine namesto strojev;

(e)

vzpostavitev prostorov za začasno hrambo.

5.   Pomoč krije naslednje upravičene stroške:

(a)

gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, pri čemer je nakup zemljišč upravičen le v obsegu, ki ne presega 10 % drugih skupnih upravičenih izdatkov zadevne dejavnosti, razen nakupa zemljišč za varstvo okolja, če je pomoč dodeljena v okviru strateškega načrta SKP;

(b)

nakup ali zakup mehanizacije in opreme, vključno z uporabo živine namesto mehanizacije, do tržne vrednosti sredstva;

(c)

splošne stroške na področju izdatkov iz točk (a) in (b), kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, plačila za storitve svetovanja v zvezi z okoljsko in ekonomsko trajnostjo, vključno s stroški za študije izvedljivosti; študije izvedljivosti ostanejo upravičen izdatek tudi takrat, ko glede na njihove rezultate niso nastali nobeni izdatki v okviru točk (a) in (b);

(d)

pridobitev, razvoj ali pristojbine za uporabo računalniške programske opreme, računalniškega oblaka ali podobnih rešitev ter pridobitve patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk;

(e)

stroške oblikovanja načrtov za gospodarjenje z gozdovi in enakovrednih instrumentov.

6.   Razen v primeru, ko je podpora zagotovljena v okviru strateškega načrta SKP v obliki finančnih instrumentov, se naslednji stroški ne štejejo za upravičene:

(a)

stroški, ki ne spadajo med tiste iz odstavka 5, točki (a) in (b), ter so povezani z zakupnimi pogodbami, kot so marža zakupodajalca, stroški refinanciranja obresti, režijski stroški in stroški zavarovanja ter

(b)

obratna sredstva.

7.   Intenzivnost pomoči je omejena na 65 % upravičenih stroškov.

Intenzivnost pomoči se lahko poveča na največ 80 % za naslednje naložbe:

(a)

naložbe, povezane z enim ali več specifičnimi okoljskimi in podnebnimi cilji iz člena 14(3), točke (e), (f) in (g);

(b)

naložbe v najbolj oddaljenih regijah ali na manjših egejskih otokih.

8.   Intenzivnost pomoči se lahko poveča na 100 % za neproizvodne naložbe, komasacijo zemljišč, izboljšanje zemljišč in naložbe v gozdne ceste, ki so brezplačno odprte za javnost in so namenjene večnamenskim vidikom gozda.

Člen 50

Pomoč za naložbe v gozdarske tehnologije ter v predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov

1.   Pomoč za naložbe v gozdarske tehnologije ter v predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz tega člena in poglavja I te uredbe.

2.   Pomoč za naložbe, v zvezi s katerimi mora biti opravljena presoja vplivov na okolje na podlagi Direktive 2011/92/EU, je pogojena s tem, da sta bila še pred datumom dodelitve individualne pomoči opravljena navedena presoja in pridobljeno soglasje za izvedbo zadevnega naložbenega projekta.

3.   Pomoč velikim podjetjem je pogojena s predstavitvijo ustreznih informacij iz načrta za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednega instrumenta v skladu s Splošnimi smernicami za trajnostno gospodarjenje z gozdovi v Evropi.

4.   Pomoč krije naslednje upravičene stroške:

(a)

gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, pri čemer je nakup zemljišč upravičen le v obsegu, ki ne presega 10 % drugih skupnih upravičenih izdatkov zadevne dejavnosti, razen nakupa zemljišč za varstvo okolja, če je pomoč dodeljena v okviru strateškega načrta SKP;

(b)

nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;

(c)

splošne stroške na področju izdatkov iz točk (a) in (b), kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, plačila za storitve svetovanja v zvezi z okoljsko in ekonomsko trajnostjo, vključno s stroški za študije izvedljivosti; študije izvedljivosti ostanejo upravičen izdatek tudi takrat, ko glede na njihove rezultate niso nastali nobeni izdatki v okviru točk (a) in (b);

(d)

pridobitev, razvoj ali pristojbine za uporabo računalniške programske opreme, računalniškega oblaka ali podobnih rešitev ter pridobitve patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk;

(e)

stroške oblikovanja načrtov za gospodarjenje z gozdovi in enakovrednih dokumentov.

5.   Razen v primeru, ko je podpora zagotovljena v okviru strateškega načrta SKP v obliki finančnih instrumentov, se naslednji stroški ne štejejo za upravičene:

(a)

stroški, povezani z zakupnimi pogodbami, kot so marža zakupodajalca, stroški refinanciranja obresti, režijski stroški in stroški zavarovanja ter

(b)

obratna sredstva.

6.   Naložbe, povezane z izboljšanjem gospodarske vrednosti gozdov, se utemeljijo v zvezi s pričakovanimi izboljšavami gozdov na enem ali več gospodarstvih ter lahko vključujejo naložbe za tlom in virom prijazne stroje in prakse za sečnjo.

7.   Naložbe v zvezi z uporabo lesa kot surovine ali vira energije so omejene na vse delovne operacije pred industrijsko predelavo.

8.   Intenzivnost pomoči je omejena na 65 % upravičenih stroškov.

9.   Intenzivnost pomoči se lahko poveča na največ 80 % za naslednje naložbe:

(a)

naložbe, povezane z enim ali več specifičnimi okoljskimi in podnebnimi cilji iz člena 14(3), točke (e), (f) in (g);

(b)

naložbe v najbolj oddaljenih regijah ali na manjših egejskih otokih.

Člen 51

Ohranjanje genskih virov v gozdarstvu

1.   Pomoč za ohranjanje genskih virov v gozdarstvu, povezana z gozdarsko-okoljskimi-podnebnimi storitvami in ohranjanjem gozdov, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), Pogodbe ter izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz tega člena in poglavja I te uredbe.

2.   Za namene tega člena se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„ohranjanje in situ“ pomeni ohranjanje genskega materiala v ekosistemih in naravnih habitatih ter ohranjanje in obnavljanje za preživetje sposobnih populacijskih vrst v njihovem naravnem okolju;

(b)

„ohranjanje na gozdarskih gospodarstvih“ pomeni ohranjanje in situ in razvoj na ravni gozdarskega gospodarstva;

(c)

„ohranjanje ex situ“ pomeni ohranjanje genskega materiala za gozdarstvo zunaj njegovega naravnega habitata;

(d)

„zbirka ex situ“ pomeni zbirko genskega materiala za gozdarstvo, ki se ohranja zunaj njegovega naravnega habitata.

3.   Pomoč krije stroške naslednjih dejavnosti:

(a)

ciljno usmerjenih ukrepov: ukrepi za spodbujanje ohranjanja in situ in ex situ, karakterizacijo, zbiranje in uporabo genskih virov v gozdarstvu, vključno s spletnimi popisi genskih virov, ki so trenutno ohranjeni in situ, vključno z ohranjanjem na gozdnih posestvih, ter z zbirkami in bazami podatkov ex situ;

(b)

usklajenih ukrepov: ukrepi za spodbujanje izmenjave informacij za ohranjanje, karakterizacijo, zbiranje in uporabo genskih virov v gozdarstvu Unije med pristojnimi organizacijami v državah članicah;

(c)

spremljevalnih ukrepov: ukrepi informiranja, razširjanja in svetovanja, ki vključujejo nevladne organizacije in druge ustrezne deležnike, usposabljanja in priprava tehničnih poročil.

4.   Pomoč je omejena na 100 % upravičenih stroškov.

Člen 52

Zagonska pomoč za skupine in organizacije proizvajalcev v gozdarskem sektorju

1.   Zagonska pomoč za skupine in organizacije proizvajalcev v gozdarskem sektorju je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), Pogodbe ter izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz tega člena in poglavja I te uredbe. Člani skupine ali organizacije proizvajalcev niso velika podjetja, razen občin.

2.   Kot alternativa zagotavljanju pomoči skupinam ali organizacijam proizvajalcev se lahko pomoč v višini do skupnega zneska pomoči, do katerega bi bila skupina ali organizacija proizvajalcev upravičena v skladu s tem členom, dodeli neposredno proizvajalcem, da se nadomestijo njihovi prispevki k stroškom vodenja skupin ali organizacij v prvih petih letih po ustanovitvi skupine ali organizacije.

3.   Pomoč krije naslednje stroške:

(a)

stroške najema primernih prostorov po tržnih cenah;

(b)

stroške pridobitve pisarniške opreme;

(c)

stroške upravnega osebja in stroške kvalificiranega upravljavca gozdov;

(d)

režijske stroške ter pravne in upravne pristojbine;

(e)

stroške pridobitve računalniške strojne opreme ter pridobitve računalniške programske opreme, računalniškega oblaka in podobnih rešitev ali pristojbin za njihovo uporabo;

(f)

v primeru nakupa prostorov znesek, ki ustreza stroškom najema po tržnih cenah.

4.   Pomoč se ne izplača za stroške, nastale po petem letu po uradnem priznanju skupine ali organizacije proizvajalcev s strani pristojnega organa države članice na podlagi njenega poslovnega načrta, razen za kolektivne okoljske in podnebne ukrepe za doseganje ciljev iz člena 6 Uredbe (EU) 2021/2115.

5.   Kadar se pomoč izplača v letnih obrokih, države članice zadnji obrok izplačajo šele, ko preverijo pravilno izvajanje poslovnega načrta.

6.   Intenzivnost pomoči je omejena na 100 % upravičenih stroškov.

Člen 53

Pomoč za komasacijo gozdnih zemljišč

1.   Pomoč za komasacijo gozdnih zemljišč je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), Pogodbe ter izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz tega člena in poglavja I te uredbe.

2.   Pomoč se dodeli za in samo za pravne in upravne stroške, vključno s stroški geodetskih pregledov.

3.   Pomoč je omejena na 100 % dejanskih nastalih stroškov.

Člen 54

Pomoč za sodelovanje v gozdarskem sektorju

1.   Pomoč za sodelovanje v gozdarskem sektorju je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), Pogodbe ter izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz tega člena in poglavja I te uredbe.

2.   Pomoč se dodeli le za spodbujanje sodelovanja, ki prispeva k doseganju enega ali več ciljev iz člena 6 Uredbe (EU) 2021/2115.

3.   Oblike sodelovanja iz tega člena vključujejo vsaj dva akterja, ne glede na to, ali sta dejavna v gozdarskem sektorju ali v gozdarskem in kmetijskem sektorju. Sodelovanje koristi predvsem gozdarskemu sektorju ali gozdarskemu in kmetijskemu sektorju.

4.   Upravičene so naslednje oblike sodelovanja:

(a)

sodelovanje med različnimi podjetji v gozdarskem sektorju in drugimi akterji, dejavnimi v kmetijskem in gozdarskem sektorju, ki prispevajo k doseganju enega ali več specifičnih ciljev iz člena 6 Uredbe (EU) 2021/2115, vključno s skupinami proizvajalcev in zadrugami;

(b)

vzpostavitev grozdov in mrež.

5.   Pomoč se ne dodeli za sodelovanje, v katerem so udeleženi le raziskovalni organi.

6.   Pomoč se lahko dodeli za sodelovanje, povezano zlasti z naslednjimi dejavnostmi:

(a)

pilotnimi projekti;

(b)

razvojem novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij v gozdarskem sektorju;

(c)

sodelovanjem med malimi izvajalci v gozdarskem sektorju na področju organiziranja skupnih delovnih procesov, skupne rabe objektov in naprav ter virov;

(d)

horizontalnim in vertikalnim sodelovanjem med akterji v dobavni verigi za vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov;

(e)

promocijskimi dejavnostmi na lokalni ravni, ki so povezane z razvojem kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov;

(f)

skupnim ukrepanjem za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje;

(g)

izvajanjem strategij lokalnega razvoja, razen tistih, ki so opredeljene v členu 32 Uredbe (EU) 2021/1060, zlasti v okviru skupin javnih in zasebnih partnerjev, razen tistih iz člena 31(2), točka (b), navedene uredbe.

7.   Pomoč se dodeli le za nove oblike sodelovanja, vendar tudi za obstoječe, če se začne nova dejavnost.

8.   Pomoč za vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig iz odstavka 6, točki (d) in (e), pokriva samo dobavne verige, pri katerih je med lastnikom / upravljavcem gozda in potrošnikom največ en posrednik.

9.   Dejavnosti, ki jih sestavljajo naložbe, in neposredni stroški specifičnih projektov, povezanih z izvajanjem načrta za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednega instrumenta, so skladne s pravili in zahtevami, kot so določene v veljavnem členu o pomoči za naložbe iz te uredbe ter členu 4 o pragovih za priglasitev.

10.   Upravičeni so naslednji stroški, če se nanašajo na gozdarske dejavnosti:

(a)

stroški proučevanja zadevnega območja, študij izvedljivosti in priprave poslovnega načrta ali strategije lokalnega razvoja, razen tiste iz člena 32 Uredbe (EU) 2021/1060;

(b)

tekoči stroški sodelovanja, kot je na primer plača „koordinatorja“;

(c)

stroški dejavnosti, ki bodo izvedene;

(d)

stroški promocijskih dejavnosti;

(e)

stroški oblikovanja načrtov za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednih instrumentov.

11.   Pomoč je omejena na obdobje največ sedem let.

12.   Pomoč je omejena na 100 % upravičenih stroškov.

Oddelek 7

Pomoč za MSP na podeželju

Člen 55

Pomoč za osnovne storitve in infrastrukturo na podeželju

1.   Pomoč za osnovne storitve in infrastrukturo na podeželju, dodeljena v okviru strateškega načrta SKP, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), Pogodbe ter izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če se začne izvajati po odobritvi ustreznega strateškega načrta SKP s strani Komisije ter izpolnjuje pogoje iz tega člena in poglavja I te uredbe.

2.   Pomoč izpolnjuje oba naslednja pogoja:

(a)

dodeli se v okviru strateškega načrta SKP v skladu z Uredbo (EU) 2021/2115 v eni od naslednjih oblik:

(i)

kot pomoč, sofinancirana v okviru EKSRP,

(ii)

kot dodatno nacionalno financiranje poleg pomoči, ki je sofinancirana v okviru EKSRP;

(b)

enaka je zadevnemu ukrepu, predvidenemu v strateškem načrtu SKP iz točke (a).

3.   Pomoč krije:

(a)

naložbe v vzpostavitev, izboljšanje ali širitev vseh vrst infrastrukture z upravičenimi stroški, ki so omejeni na 2 milijona EUR (v nadaljnjem besedilu: mala infrastruktura), razen naložb v energijo iz obnovljivih virov, energijsko učinkovitost in širokopasovno infrastrukturo, ki niso upravičene;

(b)

naložbe v vzpostavitev, izboljšanje ali razširitev lokalnih osnovnih storitev za podeželsko prebivalstvo, vključno s socialnimi storitvami, dejavnostmi za prosti čas in kulturnimi dejavnostmi, ter z njimi povezano infrastrukturo;

(c)

naložbe v rekreacijsko infrastrukturo za javno uporabo, turistične informacije in malo turistično infrastrukturo;

(d)

naložbe, povezane z ohranjanjem, obnovo in izboljšanjem kulturne in naravne dediščine vasi, podeželskih krajin in območij z veliko naravno vrednostjo, vključno s povezanimi družbeno-gospodarskimi vidiki, ter dejavnosti okoljskega ozaveščanja;

(e)

naložbe, namenjene selitvi dejavnosti in spremembi namembnosti stavb ali drugih objektov, ki so v podeželskih naseljih ali blizu njih, da se izboljša kakovost življenja ali poveča okoljska učinkovitost naselja.

4.   Dejavnosti, pokrite z naložbami iz odstavka 3, se izvajajo v skladu z načrti za razvoj občin in vasi na podeželju ter njihovih osnovnih storitev, če taki načrti obstajajo, ter so skladne z vsemi ustreznimi strategijami lokalnega razvoja. Taki načrti niso potrebni v zvezi z naložbami, ki jih podpirajo finančni instrumenti.

5.   Pomoč krije naslednje upravičene stroške:

(a)

stroške za pripravo in posodabljanje načrtov za razvoj in upravljanje podeželskih območij in njihovih osnovnih storitev ter območij visoke naravne vrednosti;

(b)

stroške za pripravo študij, povezanih s kulturno in naravno dediščino, podeželskimi krajinami in območji visoke naravne vrednosti;

(c)

stroške naložb za opredmetena in neopredmetena sredstva;

(d)

stroške, povezane z dejavnostmi okoljskega ozaveščanja.

Do pomoči iz odstavka 3, točka (d), so lahko upravičeni tudi stroški investicijskih del.

Obratna sredstva se ne štejejo za upravičene stroške. Pomoč se ne dodeli kot pomoč za tekoče poslovanje.

6.   Za dejavnosti iz odstavka 3, točke (a) do (d), je intenzivnost pomoči omejena na 100 % upravičenih stroškov.

Da se ne bi presegla največja intenzivnost pomoči za dejavnosti iz odstavka 3, točke (b), (c) in (d), se neto prihodki predhodno odbijejo od upravičenih stroškov na podlagi razumnih napovedi ali prek mehanizma za vračanje sredstev. Druga možnost je, da se za pomoč, ki ne presega 1 milijona EUR, najvišja intenzivnost pomoči določi v višini 80 % upravičenih stroškov.

7.   V zvezi z naložbami iz odstavka 3, točka (e), intenzivnost pomoči ne presega 100 % dejanskih stroškov, nastalih za take dejavnosti, kadar premestitev dejavnosti ali sprememba namembnosti zgradb ali drugih objektov vključuje razstavljanje, odstranitev in ponovno izgradnjo obstoječih objektov.

Kadar premestitev dejavnosti ali sprememba namembnosti zgradb ali drugih objektov poleg razstavljanja, odstranitve in ponovne izgradnje obstoječih objektov iz prvega pododstavka povzroči modernizacijo navedenih objektov ali povečanje proizvodne zmogljivosti, intenzivnosti pomoči v zvezi s stroški, povezanimi s posodobitvijo objektov ali povečanjem proizvodne zmogljivosti, ne presegajo največje intenzivnosti pomoči, določene v karti regionalne pomoči, ki velja v času, ko je bila pomoč dodeljena na zadevnem območju. Za samo zamenjavo obstoječe zgradbe ali objektov z novo posodobljeno zgradbo ali objekti brez bistvene spremembe proizvodnje ali uporabljene tehnologije se ne šteje, da je povezana z modernizacijo.

Člen 56

Zagonska pomoč za podjetja za nekmetijske dejavnosti na podeželju

1.   Zagonska pomoč za podjetja za nekmetijske dejavnosti na podeželju je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), Pogodbe ter izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz tega člena in poglavja I te uredbe.

2.   Pomoč izpolnjuje oba naslednja pogoja:

(a)

dodeli se v okviru strateškega načrta SKP v skladu z Uredbo (EU) 2021/2115 v eni od naslednjih oblik:

(i)

pomoč, sofinancirana v okviru EKSRP,

(ii)

dodatno nacionalno financiranje k pomoči iz točke (i);

(b)

enaka je zadevnemu ukrepu, predvidenemu v strateškem načrtu SKP iz točke (a).

3.   Pomoč se dodeli naslednjim kategorijam upravičencev:

(a)

kmetom ali članom kmečkega gospodinjstva na podeželju za diverzifikacijo v nekmetijske dejavnosti;

(b)

mikro in malim podjetjem na podeželju;

(c)

fizičnim osebam na podeželju.

4.   Kadar je član kmečkega gospodinjstva iz odstavka 3, točka (a), pravna oseba ali skupina pravnih oseb, ta član v času predložitve vloge za pomoč na kmetiji opravlja kmetijsko dejavnost.

5.   Pogoj za pomoč je predložitev poslovnega načrta pristojnemu organu zadevne države članice.

Poslovni načrt opisuje vsaj naslednje:

(a)

začetni gospodarski položaj upravičenca;

(b)

mejnike in cilje za razvoj novih dejavnosti upravičenca;

(c)

podrobnosti o ukrepih, ki so potrebni za razvoj dejavnosti upravičenca, kot so podrobnosti o naložbah, usposabljanju in svetovanju.

Obdobje trajanja poslovnega načrta je največ pet let.

6.   Pogoj za izplačilo zadnjega obroka je pravilno izvajanje poslovnega načrta iz odstavka 5. Države članice določijo znesek pomoči, pri čemer upoštevajo tudi socialno-ekonomske razmere na območju, vključenem v strateški načrt SKP.

7.   Pomoč je omejena na 100 000 EUR na upravičenca.

Člen 57

Pomoč za novo sodelovanje kmetov v shemah kakovosti za bombaž in živila

1.   Pomoč za novo sodelovanje kmetov ali njihovo sodelovanje v preteklih petih letih v shemah kakovosti za bombaž in živila je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz tega člena in poglavja I te uredbe.

2.   Pomoč izpolnjuje oba naslednja pogoja:

(a)

dodeli se v okviru strateškega načrta SKP v skladu z Uredbo (EU) 2021/2115 v eni od naslednjih oblik:

(i)

pomoč, sofinancirana v okviru EKSRP,

(ii)

dodatno nacionalno financiranje k pomoči iz točke (i);

(b)

enaka je ustrezni intervenciji, predvideni v strateškem načrtu SKP iz točke (a).

3.   Pomoč se dodeli za novo sodelovanje v eni od naslednjih vrst shem kakovosti:

(a)

shemah kakovosti za bombaž in živila iz Uredbe (EU) št. 1151/2012;

(b)

shemah kakovosti za bombaž in živila, vključno s shemami certificiranja, za katere države članice priznavajo, da so v skladu z naslednjimi merili:

(i)

specifičen značaj končnega proizvoda, proizvedenega v skladu s takimi shemami kakovosti, izhaja iz jasnih obveznosti glede zagotovitve enega ali več od naslednjih:

specifičnih značilnosti proizvoda,

specifičnih načinov kmetovanja ali proizvodnje,

kakovosti končnega proizvoda, ki glede varstva zdravja ljudi, živali ali rastlin, dobrobiti živali ali varstva okolja znatno presega trgovinske standarde za proizvode;

(ii)

shema je dostopna vsem proizvajalcem;

(iii)

shema vključuje zavezujoče specifikacije končnih proizvodov, pri čemer skladnost s temi specifikacijami preverjajo javni organi ali neodvisni inšpekcijski organ;

(iv)

shema je pregledna in zagotavlja popolno sledljivost kmetijskih proizvodov;

(c)

prostovoljnih shemah certificiranja za živila, za katere zadevna država članica priznava, da upoštevajo zahteve iz Sporočila Komisije – Smernice EU o najboljši praksi za prostovoljne sheme certificiranja za kmetijske proizvode in živila (48).

4.   Pomoč se dodeli v obliki letnega spodbujevalnega plačila, katerega raven se določi glede na raven stalnih stroškov, ki nastanejo zaradi sodelovanja v shemah kakovosti.

5.   Pomoč se dodeli za obdobje največ sedem let.

6.   Če se je začetno sodelovanje v shemi kakovosti začelo pred vložitvijo vloge za podporo, se obdobje, ki zdaj traja največ sedem let, skrajša za število let, ki so pretekla med začetnim sodelovanjem in časom, ko je bila vložena vloga za podporo.

7.   Pomoč je omejena na 3 000 EUR letno na upravičenca.

Člen 58

Pomoč za dejavnosti informiranja in promocijske dejavnosti v zvezi z bombažem in živili, ki jih zajemajo sheme kakovosti

1.   Pomoč za dejavnosti informiranja in promocijske dejavnosti v zvezi z bombažem in živili, ki jih zajemajo sheme kakovosti, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz tega člena in poglavja I te uredbe.

2.   Pomoč izpolnjuje oba naslednja pogoja:

(a)

dodeli se v okviru strateškega načrta SKP v skladu z Uredbo (EU) 2021/2115 v eni od naslednjih oblik:

(i)

pomoč, sofinancirana v okviru EKSRP,

(ii)

dodatno nacionalno financiranje k pomoči iz točke (i);

(b)

enaka je zadevnemu ukrepu, predvidenemu v strateškem načrtu SKP iz točke (a).

3.   Pomoč se dodeli skupinam proizvajalcev, ki izvajajo dejavnosti informiranja in promocijske dejavnosti.

4.   Do pomoči so upravičene le dejavnosti informiranja in promocijske dejavnosti, ki se izvajajo na notranjem trgu.

5.   Pomoč se dodeli za dejavnosti informiranja in promocijske dejavnosti v zvezi z bombažem in živili, ki jih zajemajo sheme kakovosti in za katere se dodeli pomoč v skladu s členom 57.

6.   Upravičeni stroški so stroški za ukrepe, ki imajo naslednje značilnosti:

(a)

oblikovani so za spodbujanje potrošnikov k nakupu živil ali bombaža, vključenih v shemo kakovosti iz člena 57(3);

(b)

usmerjajo pozornost na specifične lastnosti ali prednosti živila ali bombaža, povezane z zadevno shemo kakovosti, predvsem na kakovost, specifične metode proizvodnje, visoke standarde glede dobrobiti živali in spoštovanje okolja.

7.   Dejavnosti iz odstavka 6 potrošnikov ne spodbujajo k nakupu živila ali bombaža zaradi njihovega porekla, razen v primeru živil in bombaža, ki jih zajemajo sheme kakovosti iz naslova II Uredbe (EU) št. 1151/2012.

8.   Poreklo živila ali bombaža se lahko kljub temu navede pod pogojem, da je navedba porekla podrejena glavnemu sporočilu.

9.   Dejavnosti informiranja in promocijske dejavnosti, vezane na določena podjetja ali blagovne znamke, niso upravičene do pomoči.

10.   Intenzivnost pomoči je omejena na 70 % upravičenih stroškov.

Člen 59

Pomoč za sodelovanje na podeželju

1.   Pomoč za sodelovanje na podeželju je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), Pogodbe ter izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz tega člena in poglavja I te uredbe.

2.   Pomoč izpolnjuje oba naslednja pogoja:

(a)

dodeli se v okviru strateškega načrta SKP v skladu z Uredbo (EU) 2021/2115 v eni od naslednjih oblik:

(i)

pomoč, sofinancirana v okviru EKSRP,

(ii)

dodatno nacionalno financiranje k pomoči iz točke (i);

(b)

enaka je zadevnemu ukrepu, predvidenemu v strateškem načrtu SKP iz točke (a).

3.   Oblike sodelovanja iz tega člena vključujejo vsaj dva akterja in lahko zajemajo podjetja, dejavna v kmetijskem sektorju, podjetja, dejavna v prehranski verigi, in druge akterje, vključno s skupinami proizvajalcev, zadrugami in medpanožnimi organizacijami, kadar sodelovanje koristi podeželju.

4.   Upravičene so naslednje oblike sodelovanja:

(a)

sodelovanje med podjetji in drugimi akterji iz odstavka 3 tega člena;

(b)

vzpostavitev grozdov in mrež.

5.   Pomoč se ne dodeli za sodelovanje, v katerem so udeleženi le raziskovalni organi.

6.   Pomoč se lahko dodeli za sodelovanje, povezano z naslednjimi dejavnostmi:

(a)

pilotnimi projekti;

(b)

razvojem novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij v živilskem sektorju;

(c)

sodelovanjem med malimi izvajalci pri organiziranju skupnih delovnih procesov, skupni uporabi objektov in naprav ter virov, pa tudi pri razvoju in/ali trženju turističnih storitev v povezavi s podeželskim turizmom;

(d)

horizontalnim in vertikalnim sodelovanjem med akterji v dobavni verigi za vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov;

(e)

promocijskimi dejavnostmi na lokalni ravni, povezanimi z razvojem kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov;

(f)

skupnimi ukrepi za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje;

(g)

skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam, vključno z učinkovitim upravljanjem voda, uporabo energije iz obnovljivih virov in ohranjanjem kmetijske krajine;

(h)

horizontalnim in vertikalnim sodelovanjem med akterji v dobavni verigi pri trajnostnem zagotavljanju biomase za uporabo v postopkih pridelave hrane in proizvodnje energije ter v industrijskih procesih;

(i)

izvajanjem strategij lokalnega razvoja, razen tistih, ki so opredeljene v členu 2, točka 19, Uredbe (EU) št. 1303/2013 in obravnavajo eno ali več prednostnih nalog Unije za razvoj podeželja, zlasti v okviru skupin javnih in zasebnih partnerjev, razen tistih, ki so opredeljeni v členu 32(2), točka (b), Uredbe (EU) št. 1303/2013.

(j)

diverzifikacijo kmetijskih dejavnosti v dejavnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, socialnim vključevanjem, kmetijstvom, ki ga podpira skupnost, ter izobraževanjem o okolju in hrani;

(k)

izvajanjem strategij za pametne vasi.

7.   Pomoč se dodeli le za nove oblike sodelovanja, vendar tudi za obstoječe, če se začne nova dejavnost.

8.   Pomoč za pilotne projekte iz odstavka 6, točka (a), in za razvoj novih proizvodov, praks, postopkov in tehnologij v živilskem sektorju iz odstavka 6, točka (b), se lahko dodeli tudi posameznim akterjem, če ta možnost obstaja v nacionalnih strateških načrtih. Rezultati pilotnih projektov iz odstavka 6, točka (a), in dejavnosti iz odstavka 6, točka (b), ki jih izvajajo posamezni akterji, se razširjajo.

9.   Pomoč za vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig iz odstavka 6, točki (d) in (e), pokriva samo dobavne verige, pri katerih je med kmetom in potrošnikom največ en posrednik.

10.   Pomoč iz tega člena izpolnjuje pogoje iz členov 206 do 210a Uredbe (EU) št. 1308/2013.

11.   Pomoč je omejena na obdobje največ sedem let.

12.   Upravičeni so naslednji stroški:

(a)

stroški pripravljalne podpore, krepitve zmogljivosti, usposabljanja in mreženja z namenom priprave in izvajanja projekta sodelovanja;

(b)

stroški proučevanja zadevnega območja, študij izvedljivosti in priprave poslovnega načrta ali strategije lokalnega razvoja, razen tiste iz člena 32 Uredbe (EU) 2021/1060;

(c)

stroški animacije zadevnega območja, da se zagotovi izvedljivost skupnega ozemeljskega projekta; v primeru grozdov lahko animacija zadeva tudi mrežno povezovanje članov in pridobivanje novih članov;

(d)

tekoči stroški sodelovanja, na primer plača koordinatorja;

(e)

neposredni stroški specifičnih projektov, povezanih z izvajanjem poslovnega načrta, okoljskega načrta, strategije lokalnega razvoja, ki ni strategija lokalnega razvoja iz člena 32 Uredbe (EU) 2021/1060, ali drugih dejavnosti, usmerjenih v inovacije, vključno s preskušanjem;

(f)

stroški promocijskih dejavnosti.

13.   Pomoč je omejena na 100 % upravičenih stroškov.

14.   Neposredni stroški iz odstavka 12, točka (e), ki se nanašajo na naložbe, so omejeni na upravičene stroške pomoči za naložbe in izpolnjujejo pogoje iz ustreznih členov Uredbe (EU) št. 651/2014 in ustreznih členov te uredbe, vključno s specifičnimi pogoji glede pragov za priglasitev.

Člen 60

Pomoč za projekte lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost

1.   Pomoč za stroške MSP, ki sodelujejo v projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz člena 31 Uredbe (EU) 2021/1060, določenem kot lokalni razvoj v okviru pristopa LEADER v okviru EKSRP, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), Pogodbe ter izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz tega člena in poglavja I te uredbe.

Pomoč za stroške občin, ki sodelujejo v projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz člena 31 Uredbe (EU) 2021/1060, določenem kot lokalni razvoj v okviru pristopa LEADER v okviru EKSRP, v korist projektov iz odstavka 3 tega člena je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), Pogodbe ter izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz tega člena in poglavja I te uredbe.

2.   Pri projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, so upravičeni naslednji stroški:

(a)

stroški pripravljalne podpore, krepitve zmogljivosti, usposabljanja in mreženja z namenom priprave in izvajanja strategije za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost;

(b)

izvajanje odobrenih dejavnosti;

(c)

priprava in izvajanje dejavnosti sodelovanja;

(d)

tekoči stroški, povezani z upravljanjem izvajanja strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost,

(e)

animacija strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, za lažjo izmenjavo med deležniki z namenom zagotavljanja informacij in spodbujanja strategije in projektov ter za podporo morebitnim upravičencem z namenom oblikovanja dejavnosti in priprave vlog.

3.   Stroški občin, ki sodelujejo v projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz odstavka 1, so upravičeni do pomoči v skladu s tem členom, če se projekti izvajajo na vsaj enem od naslednjih področij:

(a)

raziskave, razvoj in inovacije;

(b)

okolje;

(c)

zaposlovanje in usposabljanje;

(d)

kultura in ohranjanje kulturne dediščine;

(e)

gozdarstvo;

(f)

promocija živilskih proizvodov, ki niso navedeni v PRILOGI I Pogodbe;

(g)

šport.

4.   Intenzivnost pomoči ne presega najvišjih stopenj podpore, določenih za vsako vrsto dejavnosti v Uredbi (EU) 2021/2115.

Člen 61

Omejeni zneski pomoči za projekte lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost

1.   Pomoč za podjetja, ki sodelujejo v projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz člena 60(1) te uredbe ali imajo od njih koristi, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), Pogodbe ter izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz tega člena in poglavja I te uredbe.

Pomoč za občine, ki sodelujejo v projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz člena 60(1) te uredbe ali imajo od njih koristi, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), Pogodbe ter izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje iz tega člena in poglavja I te uredbe.

2.   Stroški občin, ki sodelujejo v projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz odstavka 1, so upravičeni do pomoči v skladu s tem členom, če se projekti izvajajo na vsaj enem od naslednjih področij:

(a)

raziskave, razvoj in inovacije;

(b)

okolje;

(c)

zaposlovanje in usposabljanje;

(d)

kultura in ohranjanje kulturne dediščine;

(e)

gozdarstvo;

(f)

promocija živilskih proizvodov, ki niso navedeni v PRILOGI I Pogodbe;

(g)

šport.

3.   Skupni znesek pomoči, dodeljene na projekt lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, ne presega 200 000 EUR.

POGLAVJE IV

Prehodne in končne določbe

Člen 62

Nadomestitev in nadaljnja uporaba Uredbe (EU) št. 702/2014

1.   Člen 52 Uredbe (EU) št. 702/2014 določa, da se ta uredba uporablja do 31. decembra 2022. Ta uredba bo nadomestila Uredbo (EU) št. 702/2014, ko bo prenehala veljati.

2.   Vendar se bodo za pomoč, dodeljeno v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (49), do 31. decembra 2025 še naprej uporabljajo pravila iz Uredbe (EU) št. 702/2014.

Člen 63

Prehodne določbe

1.   Ta uredba se uporablja za individualno pomoč, dodeljeno pred datumom začetka veljavnosti te uredbe, če navedena pomoč izpolnjuje vse pogoje iz te uredbe, z izjemo člena 9.

2.   Komisija vsako pomoč, ki ni izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, oceni v skladu s smernicami iz leta 2023 in drugimi ustreznimi okviri, smernicami, sporočili in obvestili.

3.   Vsaka individualna pomoč, dodeljena pred 1. januarjem 2023 na podlagi katere koli uredbe, sprejete na podlagi člena 1 Uredbe (EU) 2015/1588 in veljavne v času dodelitve pomoči, je združljiva z notranjim trgom ter izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe.

4.   Ob koncu obdobja veljavnosti te uredbe so vse sheme pomoči, ki so bile izvzete v skladu s to uredbo, še naprej izvzete v prilagoditvenem obdobju šestih mesecev.

Z odstopanjem od prvega pododstavka so ob koncu obdobja veljavnosti te uredbe sheme pomoči, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) 2021/2115 in so sofinancirane v okviru EKSRP ali z dodatnim nacionalnim financiranjem k takim sofinanciranim ukrepom, še naprej izvzete do konca programskega obdobja v skladu z Uredbo (EU) 2021/2115.

Člen 64

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2023.

Uporablja se od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2029.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 14. decembra 2022

Za Komisijo

Predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 248, 24.9.2015, str. 1.

(2)  Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 193, 1.7.2014, str. 1).

(3)  Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).

(4)  Uredba (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L 435, 6.12.2021, str. 1).

(5)  Smernice Evropske unije o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju iz leta 2014 (UL C 204, 1.7.2014, str. 1). Spremenjene z obvestili, objavljenimi v UL C 390, 24.11.2015, str. 4; UL C 139, 20.4.2018, str. 3, in UL C 403, 9.11.2018, str. 10, ter s popravkom, objavljenim v UL C 265, 21.7.2016, str. 5.

(6)  UL C 249, 31.7.2014, str. 1.

(7)  Obvestilo o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev (UL C 155, 20.6.2008, str. 10).

(8)  Smernice Evropske unije o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju iz leta 2023, Sporočilo Komisije – Smernice o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju (UL C 485, 21.12.2022, str. 1).

(9)  Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

(10)  UL C 14, 19.1.2008, str. 6.

(11)  Direktiva (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL L 172, 26.6.2019, str. 56).

(12)  Uredba Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (EU) 2015/1589 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 140, 30.4.2004, str. 1).

(13)  Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

(14)  Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).

(15)  Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).

(16)  Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (UL L 231, 30.6.2021, str. 159).

(17)  Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187, 26.6.2014, str. 1).

(18)  UL L 336, 23.12.1994, str. 22.

(19)  WT/MIN(15)/45 — WT/L/980.

(20)  Uredba (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L 354, 28.12.2013, str. 1).

(21)  Uredba (EU) 2016/1012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zootehniških in genealoških pogojih za rejo, trgovino s čistopasemskimi plemenskimi živalmi, hibridnimi plemenskimi prašiči in njihovim zarodnim materialom ter za njihov vstop v Unijo ter o spremembi Uredbe (EU) št. 652/2014, direktiv Sveta 89/608/EGS in 90/425/EGS ter razveljavitvi določenih aktov na področju reje živali („Uredba o reji živali“) ( UL L 171, 29.6.2016, str. 66).

(22)  Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 343, 14.12.2012, str. 1).

(23)  Smernice o državni regionalni pomoči (UL C 153, 29.4.2021, str. 1).

(24)  Uredba (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1405/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 41).

(25)  Uredba (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (UL L 147, 31.5.2001, str. 1).

(26)  „Javni iskalnik po podatkovni zbirki državne pomoči“, na voljo na naslednjem spletišču: https://webgate.ec.europa.eu/competition/transparency/public?lang=sl.

(27)  Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 26, 28.1.2012, str. 1).

(28)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

(29)  Tehnične smernice za krepitev podnebne odpornosti infrastrukture v obdobju 2021–2027 (UL C 373, 16.9.2021, str. 1).

(30)  Uredba (EU) 2020/741 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 2020 o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode (UL L 177, 5.6.2020, str. 32).

(31)  Kar zadeva pojem nadzora, se po analogiji uporablja poglavje II, točka 1, Prečiščenega obvestila Komisije o pravni pristojnosti v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij (UL C 95, 16.4.2008, str. 1).

(32)  Uredba (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (UL L 150, 14.6.2018, str. 1).

(33)  Uredba (EU) 2019/787 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o opredelitvi, opisu, predstavitvi in označevanju žganih pijač, uporabi imen žganih pijač pri predstavitvi in označevanju drugih živil, zaščiti geografskih označb žganih pijač, uporabi etanola in destilatov kmetijskega porekla v alkoholnih pijačah ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 110/2008 (UL L 130, 17.5.2019, str. 1).

(34)  Uredba (EU) št. 251/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov in o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91 (UL L 84, 20.3.2014, str. 14).

(35)  Sporočilo Komisije – Smernice EU o najboljši praksi za prostovoljne sheme certificiranja za kmetijske proizvode in živila (UL C 341, 16.12.2010, str. 5).

(36)  Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo (UL L 152, 11.6.2008, str. 1).

(37)  Direktiva (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka, spremembi Direktive 2003/35/ES in razveljavitvi Direktive 2001/81/ES (UL L 344, 17.12.2016, str. 1).

(38)  Uredba (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) (UL L 84, 31.3.2016, str. 1).

(39)  Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).

(40)  Direktiva 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov (UL L 309, 24.11.2009, str. 71).

(41)  Evropski akcijski načrt „eno zdravje“ zoper odpornost proti antimikrobikom (COM(2017) 339 final).

(42)  Uredba (EU) 2021/690 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi programa za notranji trg, konkurenčnost podjetij, vključno z malimi in srednjimi podjetji, področje rastlin, živali, hrane in krme in evropsko statistiko (program Enotni trg) ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 99/2013, (EU) št. 1287/2013, (EU) št. 254/2014 in (EU) št. 652/2014 (UL L 153, 3.5.2021, str. 1).

(43)  Uredba (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst (UL L 317, 4.11.2014, str. 35).

(44)  To se uporablja za sodelovanje v zvezi s proizvodnjo energije iz obnovljivih virov ali za proizvodnjo biogoriv na gospodarstvih, če so izpolnjeni pogoji iz člena 14.

(45)  Sporočilo Komisije z dne 15. decembra 2021 o trajnostnih ogljikovih krogih (COM(2021) 800 final).

(46)  https://foresteurope.org/wp-content/uploads/2016/08/Pan-EuropeanAfforestationReforestationGuidelines.pdf

(47)  Splošne smernice za trajnostno gospodarjenje z gozdovi v Evropi, sprejete na drugi ministrski konferenci o varstvu gozdov v Evropi, ki je potekala 16. in 17. junija 1993 v Helsinkih (https://www.foresteurope.org/docs/MC/MC_helsinki_resolutionH1.pdf).

(48)  UL C 341, 16.12.2010, str. 5.

(49)  Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487).


PRILOGA I

Opredelitev MSP

Člen 1

Podjetje

Podjetje je vsak subjekt, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo, ne glede na njegovo pravno obliko. To zlasti vključuje samozaposlene osebe in družinska podjetja, ki se ukvarjajo z obrtjo ali drugimi dejavnostmi, ter partnerska podjetja ali združenja, ki se redno ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo.

Člen 2

Število zaposlenih in najvišje finančne vrednosti, ki določajo vrsto podjetja

1.   Kategorijo mikro, malih in srednjih podjetij (v nadaljnjem besedilu: MSP) sestavljajo podjetja, ki imajo manj kot 250 zaposlenih ter letni promet, ki ne presega 50 milijonov EUR in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 43 milijonov EUR.

2.   V kategoriji MSP se malo podjetje opredeljuje kot tisto, ki ima manj kot 50 zaposlenih in ima letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 10 milijonov EUR.

3.   V kategoriji MSP se mikro podjetje opredeljuje kot tisto, ki ima manj kot 10 zaposlenih in ima letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 2 milijonov EUR.

Člen 3

Vrste podjetij, upoštevane pri izračunu števila zaposlenih in finančnih zneskov

1.   „Neodvisno podjetje“ je vsako podjetje, ki ne izpolnjuje opredelitve partnerskega podjetja v smislu odstavka 2 ali povezanega podjetja v smislu odstavka 3.

2.   „Partnerska podjetja“ so vsa podjetja, ki ne izpolnjujejo opredelitve povezanih podjetij v smislu odstavka 3 in med katerimi obstaja naslednje razmerje: podjetje (podjetje višje v lastniški verigi) ima samo ali skupaj z enim ali več povezanimi podjetji v smislu odstavka 3 v lasti 25 % ali več kapitala ali glasovalnih pravic drugega podjetja (podjetje nižje v lastniški verigi).

Vendar se podjetje lahko obravnava kot neodvisno, torej takšno, ki nima partnerskih podjetij, tudi če 25 % prag dosežejo ali presežejo naslednji investitorji, če ti investitorji posamezno ali skupaj niso povezani z zadevnim podjetjem v smislu odstavka 3:

(a)

javne investicijske družbe, družbe za tvegani kapital, posamezniki ali skupine posameznikov, ki redno vlagajo lastniški kapital v podjetja, ki ne kotirajo na borzi (poslovni angeli), če je skupno vlaganje teh poslovnih angelov v isto podjetje manjše od 1 250 000 EUR;

(b)

univerze ali neprofitni raziskovalni centri;

(c)

institucionalni vlagatelji, vključno z regionalnimi razvojnimi skladi;

(d)

avtonomni lokalni organi z letnim proračunom manj kot 10 milijonov EUR in z manj kot 5 000 prebivalci.

3.   „Povezana podjetja“ so podjetja, med katerimi obstaja eno naslednjih razmerij:

(a)

podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov v drugem podjetju;

(b)

podjetje ima pravico, da imenuje ali odstavi večino članov upravnega, upravljavskega ali nadzornega organa v drugem podjetju;

(c)

podjetje ima pravico, da izvaja prevladujoč vpliv nad drugim podjetjem na podlagi pogodbe, podpisane z navedenim podjetjem, ali določbe v aktu o ustanovitvi ali statutu navedenega podjetja;

(d)

podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi sporazuma z drugimi delničarji ali družbeniki tega podjetja samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov v tem podjetju.

Domneva, da v podjetju ni prevladujočega vpliva, obstaja, če se vlagatelji iz drugega pododstavka odstavka 2 ne vključujejo, neposredno ali posredno, v upravljanje zadevnega podjetja, ne glede na svoje pravice kot delničarji podjetja.

Kot povezana se obravnavajo tudi podjetja, med katerimi obstaja katero koli razmerje, opisano v prvem pododstavku, prek enega ali več drugih podjetij, ali kateri koli vlagatelj iz odstavka 2.

Kot povezana podjetja se obravnavajo tudi podjetja, ki so med seboj povezana prek fizične osebe ali skupine fizičnih oseb, ki skupno delujejo, če opravljajo svojo dejavnost ali del svoje dejavnosti na istem zadevnem trgu ali na sosednih trgih.

„Sosedni trg“ je trg za izdelek ali storitev, ki je na vertikalni razdelitvi trgov neposredno nad ali pod zadevnim trgom.

4.   Podjetje se ne more obravnavati kot MSP, če ima en ali več javnih organov neposredno ali posredno, skupaj ali posamezno v lasti 25 % ali več kapitala ali glasovalnih pravic, razen v primerih iz odstavka 2, drugi pododstavek.

5.   Podjetje lahko poda uradno izjavo o svojem statusu neodvisnega podjetja, partnerskega podjetja ali povezanega podjetja, vključno s podatki o najvišjih vrednostih iz člena 2. To lahko izjavi tudi, če je kapital razpršen tako, da ni mogoče natančno določiti, v čigavi lasti je, v tem primeru lahko podjetje v dobri veri izjavi, da lahko upravičeno domneva, da eno podjetje ali več medsebojno povezanih podjetij skupaj nima v lasti 25 % kapitala ali več. Take izjave se podajo, ne da bi to vplivalo na preverjanja in preiskave v skladu z nacionalnimi pravili ali pravili Unije.

Člen 4

Podatki za določanje števila zaposlenih ter finančni zneski in referenčno Podatki za določanje števila zaposlenih ter finančni zneski in referenčna obdobja

1.   Podatki glede števila zaposlenih in finančnih zneskov so podatki, ki se navezujejo na zadnje potrjeno obračunsko obdobje in se izračunajo na letni osnovi. Podatki se upoštevajo od datuma zaključka računovodskih izkazov. Višina prometa se izračuna brez davka na dodano vrednost (DDV) in drugih posrednih davkov.

2.   Če podjetje na dan zaključka računovodskih izkazov ugotovi, da je za preteklo leto preseglo zaposlitveni prag ali najvišje finančne vrednosti iz člena 2 ali da je padlo pod ta prag ali te vrednosti, ne izgubi ali pridobi statusa srednjega, malega ali mikro podjetja samo, razen če se to ponovi v dveh zaporednih računovodskih obdobjih.

3.   V primeru novo ustanovljenih podjetij, katerih zaključni računi še niso bili potrjeni, se podatki, ki se uporabijo, izpeljejo iz dobroverne ocene med finančnim letom.

Člen 5

Število zaposlenih

Število zaposlenih ustreza številu delovnih enot na leto, tj. številu zaposlenih za polni delovni čas, ki so delali v zadevnem podjetju ali v imenu tega podjetja vse obravnavano leto. Delo oseb, ki niso delale vse leto, delo s krajšim delovnim časom ne glede na trajanje dela ter delo sezonskih delavcev se upošteva kot delež letnih delovnih enot. Osebje podjetja sestavljajo:

(a)

zaposleni;

(b)

osebe, ki opravljajo delo za podrejeno podjetje in se po nacionalni zakonodaji obravnavajo kot zaposleni;

(c)

lastniki-upravljavci;

(d)

partnerji, ki se redno vključujejo v dejavnost podjetja in imajo koristi od finančnih prednosti podjetja.

Vajenci ali študentje, vključeni v poklicno usposabljanje na podlagi vajeniške pogodbe ali pogodbe o poklicnem usposabljanju, niso del osebja. Trajanje porodniškega ali starševskega dopusta ni všteto.

Člen 6

Določitev podatkov o podjetju

1.   Za neodvisna podjetja se podatki, tudi o številu zaposlenih, določajo izključno na podlagi računovodskih izkazov navedenega podjetja.

2.   Za podjetje, ki ima partnerska podjetja ali povezana podjetja, se podatki, tudi glede števila zaposlenih, določijo na podlagi računovodskih izkazov in drugih podatkov podjetja oziroma na podlagi konsolidiranih računovodskih izkazov podjetja ali računovodskih izkazov, v katere je podjetje vključeno s konsolidacijo, če ti obstajajo.

Podatkom iz prvega pododstavka je treba prišteti podatke za vsako partnersko podjetje zadevnega podjetja, ki se z vidika lastniške verige nahaja neposredno nad zadevnim podjetjem ali pod njim. Vsota podatkov za skupino je sorazmerna z deležem kapitala ali glasovalnih pravic (kar je večje). Pri navzkrižnih lastništvih velja višji odstotek.

Podatkom iz prvega in drugega pododstavka je treba prišteti 100 % podatkov za vsako podjetje, ki je neposredno ali posredno povezano z zadevnim podjetjem, če podatki niso bili že vključeni v konsolidacijo računovodskih izkazov.

3.   Podatki o partnerskih podjetjih zadevnega podjetja za uporabo odstavka 2 izhajajo iz njihovih zaključnih računov in drugih podatkov v konsolidirani obliki, če ti obstajajo. Tem se prišteje 100 % podatkov za vsa podjetja, ki so povezana s temi partnerskimi podjetji, razen če njihovi podatki niso bili že vključeni s konsolidacijo.

Podatki o podjetjih, povezanih z zadevnim podjetjem, za uporabo istega odstavka 2 izhajajo iz njihovih zaključnih računov in drugih podatkov v konsolidirani obliki, če ti obstajajo. Tem podatkom se sorazmerno prištejejo podatki vsakega morebitnega partnerskega podjetja tega povezanega podjetja, ki se z vidika lastniške verige nahaja neposredno nad ali pod zadevnim podjetjem, razen če niso bili ti podatki že vključeni v konsolidirane računovodske izkaze v odstotku, ki je najmanj sorazmeren z odstotkom, ugotovljenim na podlagi drugega pododstavka odstavka 2.

4.   Če v konsolidiranih računovodskih izkazih ni podatkov o osebju zadevnega podjetja, se število zaposlenih izračuna s sorazmerno vsoto podatkov za partnerska podjetja ter s prištevanjem podatkov podjetij, s katerimi je zadevno podjetje povezano.


PRILOGA II

Informacije o državni pomoči, izvzeti v skladu s pogoji iz te uredbe, ki se predložijo prek elektronske aplikacije, ki jo Komisija vzpostavi v skladu s členom 11

DEL I

Referenčna oznaka pomoči

(izpolni Komisija)

Država članica

 

Referenčna oznaka države članice

 

Regija

Ime regij(-e) (NUTS  (1))

……

Status regionalne pomoči  (2)

Image 1
Najbolj oddaljene regije

Image 2
Manjši egejski otoki

Image 3
Drugo

Organ, ki dodeli pomoč

Ime

Poštni naslov

Spletni naslov

Naziv ukrepa pomoči

……

Nacionalna pravna podlaga (sklic na ustrezno nacionalno uradno publikacijo)

….…

….…

Spletna povezava na celotno besedilo ukrepa pomoči

…..…

Vrsta ukrepa

Image 4

Shema

Image 5

Ad hoc pomoč

Naziv upravičenca in skupina (3), ki ji pripada

Sprememba obstoječe sheme pomoči ali ad hoc pomoči

 

Referenčna oznaka pomoči, ki jo dodeli Komisija

Image 6

Podaljšanje

Image 7

Sprememba

Trajanje (4)

Image 8

Shema

dd. mm. llll do dd. mm. llll

Datum dodelitve

Image 9

Ad hoc pomoč

dd. mm. llll

Zadevni gospodarski sektor(-ji)

Image 10

Navedite na ravni skupine NACE (5)

Vrsta upravičenca

Image 11

MSP

Image 12

Velika podjetja

Proračun

Shema: Skupni znesek (6) v nacionalni valuti (celotni zneski)

……

Ad hoc pomoč: Skupni znesek (7) v nacionalni valuti (celotni zneski)

….…

Image 13

Za jamstva (8)

Nacionalna valuta... (celotni zneski)

……

Instrument pomoči

Image 14

Nepovratna sredstva/subvencionirane obrestne mere

Image 15

Subvencionirane storitve

Image 16

Posojilo/vračljiva predplačila

Image 17

Jamstvo (s sklicem na sklep Komisije, če je primerno (9))

Image 18

Davčna ugodnost ali davčna oprostitev

Image 19
Drugo (navedite)

…..…

Navedite, v katero spodaj navedeno širšo kategorijo bi najbolj spadal v smislu učinka/funkcije:

Image 20
Nepovratna sredstva

Image 21
Posojilo

Image 22
Jamstvo

Image 23
Davčna ugodnost

Image 24

Če se sofinancira iz skladov EU

Naziv skladov EU:

…..…

…..…

Znesek financiranja

(na sklad EU)

……

Nacionalna valuta... (celotni zneski)

……

DEL II

Predložiti prek elektronskega sistema obveščanja, ki ga Komisija vzpostavi v skladu s členom 11

Navedite, na podlagi katerih določb uredbe o skupinskih izjemah v kmetijstvu se izvaja ukrep pomoči.

Primarni cilji (Če je mogočih več ciljev, navedite vse cilje.)

Največja intenzivnost pomoči v %

Najvišji znesek pomoči v nacionalni valuti (celotni zneski)

Image 25

Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva, povezane s primarno kmetijsko proizvodnjo (člen 14)

 

 

Image 26

Pomoč za komasacijo kmetijskih zemljišč (člen 15)

 

 

Image 27

Pomoč za naložbe v zvezi s premestitvijo kmetijskih poslopij (člen 16)

 

 

Image 28

Pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov (člen 17)

 

 

Image 29

Zagonska pomoč za mlade kmete in zagonska pomoč za kmetijske dejavnosti (člen 18)

 

 

Image 30

Zagonska pomoč za skupine in organizacije proizvajalcev v kmetijskem sektorju (člen 19)

 

 

Image 31

Pomoč za sodelovanje proizvajalcev kmetijskih proizvodov v shemah kakovosti (člen 20)

 

 

Image 32

Pomoč za ukrepe izmenjave znanja in informiranja (člen 21)

 

 

Image 33

Pomoč za storitve svetovanja (člen 22)

 

 

Image 34

Pomoč za storitve nadomeščanja na kmetijskem gospodarstvu (člen 23)

 

 

Image 35

Pomoč za promocijske ukrepe za kmetijske proizvode (člen 24)

 

 

Image 36

Pomoč za povrnitev škode zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami (člen 25)

 

 

 

Vrsta slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami:

Image 37
zmrzal

Image 38
neurje

Image 39
toča

Image 40
led

Image 41
močno ali obilno deževje

Image 42
orkan

Image 43
huda suša

Image 44
drugo

Navedite:

datum pojava razmer:

dd. mm. llll do dd. mm. llll

Image 45

Pomoč za stroške preprečevanja, obvladovanja in izkoreninjenja bolezni živali ali škodljivih organizmov rastlin ter pomoč za povrnitev škode zaradi bolezni živali ali škodljivih organizmov rastlin (člen 26)

 

 

Image 46

Pomoč za živinorejski sektor in pomoč za poginule živali (člen 27)

 

 

Image 47

Pomoč za plačilo zavarovalnih premij in za finančne prispevke v vzajemne sklade (člen 28)

 

 

Image 48

Pomoč za povrnitev škode, ki jo povzročijo zaščitene živali (člen 29)

 

 

Image 49

Pomoč za ohranjanje genskih virov v kmetijstvu (člen 30)

 

 

Image 50

Pomoč za obveznosti v zvezi z dobrobitjo živali (člen 31)

 

 

Image 51

Pomoč za sodelovanje v gozdarskem sektorju (člen 32)

 

 

Image 52

Pomoč za omejitve v zvezi z območji Natura 2000 (člen 33)

 

 

Image 53

Pomoč za kmetijsko-okoljsko-podnebne obveznosti (člen 34)

 

 

Image 54

Pomoč za ekološko kmetovanje (člen 35)

 

 

Image 55

Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih ali v gozdovih (člen 36)

 

 

Image 56

Pomoč za povrnitev škode zaradi naravnih nesreč v kmetijskem sektorju (člen 37)

 

 

Vrsta naravne nesreče:

Image 57
potres

Image 58
snežni plaz

Image 59
zemeljski plaz

Image 60
poplava

Image 61
tornado

Image 62
orkan

Image 63
vulkanski izbruh

Image 64
požar v naravi

Image 65
drugo

Navedite:

Datum pojava naravne nesreče:

dd. mm. llll do dd. mm. llll

Image 66

Pomoč za raziskave in razvoj v kmetijskem in gozdarskem sektorju (člen 38)

 

 

Image 67

Pomoč za stroške podjetij, ki sodelujejo v projektih operativnih skupin evropskega partnerstva za inovacije (člen 39)

 

 

Image 68

Omejeni zneski pomoči za podjetja, ki imajo koristi od projektov operativnih skupin evropskega partnerstva za inovacije (člen 40)

 

 

Image 69

Pomoč za pogozdovanje in ustvarjanje gozdnih površin (člen 41)

 

 

Image 70

Pomoč za kmetijsko-gozdarske sisteme (člen 42)

 

 

Image 71

Pomoč za preprečevanje in odpravo škode v gozdovih (člen 43)

 

 

Image 72

Pomoč za naložbe za povečanje odpornosti in okoljske vrednosti gozdnih ekosistemov (člen 44)

 

 

Image 73

Pomoč za omejitve, značilne za posamezno območje, ki izhajajo iz določenih obveznih zahtev (člen 45)

 

 

Image 74

Pomoč za gozdarsko-okoljsko-podnebne storitve in ohranjanje gozdov (člen 46)

 

 

Image 75

Pomoč za ukrepe izmenjave znanja in informiranja v gozdarskem sektorju (člen 47)

 

 

Image 76

Pomoč za storitve svetovanja v gozdarskem sektorju (člen 48)

 

 

Image 77

Pomoč za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, modernizacijo ali prilagajanjem gozdarskega sektorja (člen 49)

 

 

Image 78

Pomoč za naložbe v gozdarske tehnologije ter v predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov (člen 50)

 

 

Image 79

Ohranjanje genskih virov v gozdarstvu (člen 51)

 

 

Image 80

Zagonska pomoč za skupine in organizacije proizvajalcev v gozdarskem sektorju (člen 52)

 

 

Image 81

Pomoč za komasacijo gozdnih zemljišč (člen 53)

 

 

Image 82

Pomoč za sodelovanje v gozdarskem sektorju (člen 54)

 

 

Image 83

Pomoč za osnovne storitve in infrastrukturo na podeželju (člen 55)

 

 

Image 84

Zagonska pomoč za podjetja za nekmetijske dejavnosti na podeželju (člen 56)

 

 

Image 85

Pomoč za novo sodelovanje kmetov v shemah kakovosti za bombaž in živila (člen 57)

 

 

Image 86

Pomoč za dejavnosti informiranja in promocijske dejavnosti v zvezi z bombažem in živili, ki jih zajemajo sheme kakovosti (člen 58)

 

 

Image 87

Pomoč za sodelovanje na podeželju (člen 59)

 

 

Image 88

Pomoč za projekte lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost (člen 60)

 

 

Image 89

Omejeni zneski pomoči za projekte lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost (člen 61)

 

 


(1)  NUTS – skupna klasifikacija statističnih teritorialnih enot. Običajno je regija določena na ravni 2.

(2)  Navedite, ali je pomoč dodeljena podjetju, dejavnemu na enem od vnaprej opredeljenih območij. V nasprotnem primeru izberite polje „Drugo“.

(3)  Za namene pravil o konkurenci iz Pogodbe in v tej uredbi je podjetje vsak subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na njegovo pravno obliko in način financiranja. Sodišče je odločilo, da bi bilo treba subjekte, ki jih (na pravni ali dejanski podlagi) nadzira isti subjekt, obravnavati kot eno samo podjetje.

(4)  Obdobje, v katerem se organ, ki dodeli pomoč, lahko zaveže, da bo dodelil pomoč.

(5)  NACE Rev. 2 – Statistična klasifikacija gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti. Sektor je običajno določen na ravni skupine.

(6)  Če gre za shemo pomoči: navedite skupni znesek načrtovanih proračunskih sredstev na podlagi sheme ali znesek ocenjenih davčnih izgub za njeno celotno trajanje za vse instrumente pomoči, ki jih ta shema zajema.

(7)  V primeru dodelitve ad hoc pomoči: navedite skupni znesek pomoči ali davčnih izgub.

(8)  Za jamstva navedite (najvišji) znesek posojil z jamstvi.

(9)  Sklic na sklep Komisije o odobritvi metodologije za izračun bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev v skladu s členom 5(3)(c)(ii) te uredbe, kadar je primerno.


PRILOGA III

Določbe za objavo informacij v skladu s členom 9(1)

Države članice vzpostavijo celovita spletišča o državnih pomočeh, na katerih se objavljajo informacije iz člena 9(1), na način, ki omogoča enostaven dostop do njih. Informacije se objavijo v obliki preglednic, ki omogoča iskanje, izpis in enostavno objavo podatkov na internetu, na primer v formatu CSV ali XML. Dostop do spletišča o državnih pomočeh je omogočen vsem deležnikom brez omejitev. Za dostop do spletišča o državnih pomočeh se ne zahteva predhodna registracija uporabnika.

Objavijo se naslednje informacije o dodelitvah individualne pomoči iz člena 9, odstavek 1, točka (c):

(a)

sklic na identifikacijsko številko pomoči (1);

(b)

identifikacijska oznaka upravičenca (2);

(c)

vrsta podjetja (MSP/veliko podjetje) na datum dodelitve pomoči;

(d)

regija, v kateri se nahaja upravičenec, na ravni NUTS II (3) in, če je ustrezno, najbolj oddaljene regije ali manjši egejski otoki;

(e)

sektor dejavnosti na ravni skupine NACE (4);

(f)

instrument pomoči, izražen kot celotni znesek v nacionalni valuti (5);

(g)

instrument pomoči (6) (nepovratna sredstva/subvencionirane obrestne mere, posojilo/vračljivi predujmi/povratna sredstva, jamstvo, davčna ugodnost ali davčna oprostitev, financiranje tveganja, drugo (navedite)),

(h)

datum dodelitve pomoči;

(i)

cilj pomoči (7);

(j)

organ, ki dodeli pomoč.


(1)  Kot jo dodeli Komisija v skladu s postopkom iz člena 9, odstavek 1, te uredbe.

(2)  Komisija glede na legitimni interes za preglednost pri zagotavljanju informacij javnosti pri tehtanju potreb po preglednosti glede na pravice, ki izhajajo iz pravil o varstvu podatkov, ugotavlja, da je objava imena upravičenca do pomoči, kadar je upravičenec do pomoči fizična oseba ali pravna oseba, ki ima imena fizičnih oseb, upravičena (glej sodbo v zadevi Volker und Markus Schecke in Eifert, C-92/09, točka 53), ob upoštevanju člena 49(1)(g) Uredbe (EU) 2016/679. Pravila o preglednosti so namenjena doseganju boljše skladnosti, večje odgovornosti, medsebojnim strokovnim pregledom in navsezadnje učinkovitejši javni porabi. Ta cilj prevlada nad pravicami do varstva podatkov fizičnih oseb, ki prejemajo javno podporo.

(3)  NUTS – skupna klasifikacija statističnih teritorialnih enot. Regija je običajno določena na ravni 2.

(4)  Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE (UL L 393, 30.12.2006, str. 1).

(5)  Bruto ekvivalent nepovratnih sredstev.

(6)  Če je pomoč dodeljena prek več instrumentov pomoči, je treba navesti znesek pomoči za vsak posamezni instrument.

(7)  Če ima pomoč več ciljev, je treba navesti znesek pomoči za vsak posamezni cilj.


21.12.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 327/82


UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/2473

z dne 14. decembra 2022

o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 108(4) Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2015/1588 z dne 13. julija 2015 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za določene vrste horizontalne državne pomoči (1) (v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) 2015/1588), zlasti člena 1(1), točka (a)(i), (ii), (vi), (vii) in (x) Uredbe,

po objavi osnutka te uredbe (2),

po posvetovanju s Svetovalnim odborom za državno pomoč,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Dodeljevanje državnih sredstev, ki izpolnjuje merila iz člena 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU), pomeni državno pomoč, ki jo je treba priglasiti Komisiji v skladu s členom 108(3) PDEU. Vendar lahko v skladu s členom 109 PDEU določi vrste pomoči, ki so izvzete iz te obveznosti priglasitve. Komisija lahko v skladu s členom 108(4) PDEU sprejme uredbe glede navedenih vrst pomoči.

(2)

Z Uredbo (EU) 2015/1588 je Komisija pooblaščena, da lahko v skladu s členom 109 PDEU razglasi, da so določene vrste pomoči pod določenimi pogoji lahko izvzete iz obveznosti priglasitve. Komisija je v številnih sklepih za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, uporabila člena 107 in 108 PDEU. Svojo politiko je pojasnila tudi v smernicah za navedeni sektor. Ob upoštevanju izkušenj Komisije z uporabo navedenih določb je primerno, da Komisija še naprej uporablja pooblastila, ki so ji bila podeljena z Uredbo (EU) št. 2015/1588. Zato bi bilo treba pod določenimi pogoji pomoč mikro, malim in srednjim podjetjem (MSP), ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, ter pomoč, dodeljeno podjetjem, dejavnim na teh področjih, ne glede na velikost podjetja, ki prejme pomoč, za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče, pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročile slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, pomoč za inovacije in pomoč za ohranjanje morskih in sladkovodnih bioloških virov, razglasiti za združljivo z notranjim trgom in jo izvzeti iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU. Izvzetje iz obveznosti priglasitve bi se moralo uporabljati tudi za pomoč za povrnitev škode, ki jo je povzročilo vedenje zaščitenih živali, ne glede na velikost upravičenca do pomoči, kot ukrep za ohranjanje morskih in sladkovodnih bioloških virov. Komisija z Uredbo (EU) 2015/1588 ni pooblaščena, da bi v skladu s členom 109 PDEU razglasila, da je državna pomoč osebam javnega prava, javnim organom ali javnim ali poljavnim organizacijam izvzeta iz obveznosti priglasitve.

(3)

Primerno je, da se še naprej uporabljajo pooblastila iz Uredbe (EU) 2015/1588, da se izvzame pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče, ki se dodeli podjetjem ne glede na velikost upravičenca.

(4)

Uredba (EU) 2015/1588 pooblašča Komisijo, da iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU izvzame pomoč za povrnitev škode, ki so jo v ribištvu povzročile določene slabe vremenske razmere. Na podlagi navedenega pooblastila ta uredba določa jasne pogoje združljivosti za to vrsto pomoči in opredeljuje njeno področje uporabe tako, da vključuje pomoč, ki se dodeli podjetjem ne glede na velikost upravičenca.

(5)

Združljivost državne pomoči v sektorju ribištva in akvakulture oceni Komisija na podlagi ciljev skupne ribiške politike (SRP), kot so določeni v Uredbi (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3). V interesu skladnosti z ukrepi podpore, ki jih financira Unija, bi morala biti največja intenzivnost javne pomoči, odobrene v skladu s to uredbo, enaka tisti, ki je določena za enako vrsto pomoči v členu 41 Uredbe (EU) št. 2021/1139 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(6)

Bistveno je, da se nobena pomoč ne dodeli v okoliščinah, v katerih ni upoštevana zakonodaja Unije, in zlasti pravila Uredbe (EU) št. 1380/2013. Zato lahko država članica dodeli pomoč v sektorju ribištva in akvakulture le, če so financirani ukrepi in njihovi učinki usklajeni z zakonodajo Unije.

(7)

Ta uredba bi morala omogočati boljše določanje prednostnih nalog izvrševanja državnih pomoči in večjo poenostavitev ter zagotoviti večjo preglednost, učinkovito ocenjevanje in nadzor skladnosti s pravili o državni pomoči na nacionalni ravni in na ravni Unije, pri tem pa ohraniti institucionalne pristojnosti Komisije in držav članic. V skladu z načelom sorazmernosti ta uredba ne presega tega, kar je potrebno za uresničitev navedenih ciljev.

(8)

Splošne pogoje za uporabo te uredbe bi bilo treba opredeliti na podlagi vrste skupnih načel, ki zagotavljajo, da pomoč lajša razvoj gospodarskih dejavnosti, ima jasen spodbujevalni učinek, je nujna, ustrezna in sorazmerna, povsem pregledno dodeljena, je predmet nadzornega mehanizma in rednega ocenjevanja ter ne škodi pogojem trgovanja v obsegu, ki je v nasprotju s skupnim interesom.

(9)

Pomoč, ki izpolnjuje vse pogoje iz te uredbe, tako splošne pogoje kot pogoje za zadevne individualne vrste pomoči, bi morala veljati za združljivo z notranjim trgom in bi jo bilo treba izvzeti iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU.

(10)

Za državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, ki je ta uredba ali druge uredbe, sprejete v skladu s členom 1 Uredbe (EU) 2015/1588, ne vključujejo, se še naprej uporablja obveznost priglasitve iz člena 108(3) PDEU. Ta uredba ne bi smela posegati v pravice držav članic o priglasitvi pomoči, ki bi lahko bila zajeta s to uredbo. Tako pomoč bi bilo treba oceniti ob upoštevanju smernic za pregled državnih pomoči v sektorju ribištva in akvakulture (5).

(11)

Ta uredba se ne bi smela uporabljati za pomoč, ki daje prednost uporabi domačih proizvodov pred uvoženimi, ali pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom. Zlasti se ne bi smela uporabljati za pomoč, s katero se financirata vzpostavitev in delovanje distribucijske mreže v drugih državah članicah ali tretjih državah. Pomoč za kritje stroškov sodelovanja na sejmih, študij ali svetovalnih storitev, potrebnih za uvajanje novega ali obstoječega proizvoda na novem trgu v drugi državi članici ali tretji državi, se običajno ne bi smelo šteti za pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom.

(12)

Komisija bi morala zagotoviti, da odobrena pomoč nima škodljivega vpliva na pogoje trgovanja, ki bi bili v nasprotju s skupnim interesom. Zato bi bilo treba iz področja uporabe te uredbe izključiti pomoč, dodeljeno podjetju, ki je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo zaradi predhodnega sklepa Komisije o razglasitvi pomoči za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom, z izjemo sheme pomoči za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami. Poleg tega bi se ta izjema morala uporabljati tudi za pomoč v omejenem znesku za MSP, ki sodelujejo v projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, saj bi določanje posameznih upravičencev, ki sodelujejo v projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, povzročilo nepotrebno upravno breme.

(13)

Pomoč, dodeljeno podjetjem v težavah, bi bilo načeloma treba izvzeti iz področja uporabe te uredbe, saj bi bilo tako pomoč treba oceniti v skladu s smernicami o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah (6). Vendar je treba po potrebi določiti nekatere izjeme od tega pravila. Izjemoma se lahko taka pomoč v skladu s to uredbo dodeli za kritje stroškov preprečevanja, obvladovanja in izkoreninjenja bolezni živali, da se povrne škoda, ki so jo povzročile naravne nesreče ali nekatere vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami. Kadar je težko določiti posamezna podjetja, ki prejmejo pomoč, iz takih shem, bi se morala ta uredba uporabljati tudi za podjetja v težavah, kadar gre za pomoč MSP, ki sodelujejo v projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, ali imajo koristi od teh projektov. Zaradi zagotovitve pravne varnosti je za ugotovitev, ali gre za podjetje v težavah, v tej uredbi primerno določiti jasna merila.

(14)

Izvrševanje pravil o državni pomoči je zelo odvisno od sodelovanja držav članic. Zato bi morale države članice sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti s to uredbo, vključno s skladnostjo individualnih pomoči, dodeljenih v okviru te uredbe.

(15)

Ob upoštevanju potrebe po doseganju primernega ravnotežja med čim večjim zmanjšanjem izkrivljanja konkurence v sektorju, ki prejema pomoč, in cilji te uredbe, ta uredba ne sme izvzeti individualne pomoči, ki presega določen največji znesek, ne glede na to, ali je bila izvedena v okviru sheme pomoči, izvzete v skladu s to uredbo.

(16)

Zaradi preglednosti, enakega obravnavanja in učinkovitega spremljanja bi bilo treba to uredbo uporabljati le za pomoč, za katero je mogoče vnaprej in brez ocene tveganja natančno izračunati bruto ekvivalent nepovratnih sredstev (v nadaljnjem besedilu: pregledna pomoč).

(17)

Za nekatere posebne instrumente pomoči, kot so posojila, jamstva, davčni ukrepi in zlasti vračljiva predplačila, bi morala ta uredba opredeliti, pod kakšnimi pogoji se lahko obravnavajo kot pregledni. Pomoč v obliki jamstev bi bilo treba šteti za pregledno, če je bil bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračunan na podlagi premij varnega pristana, določenih za ustrezno vrsto podjetja. V primeru MSP Obvestilo Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev določa ravni letnih premij (7), nad katerimi se državno jamstvo ne bi štelo za pomoč. V tej uredbi se kapitalske injekcije in ukrepi tveganega kapitala ne bi smeli šteti za pregledno pomoč.

(18)

Za zagotovitev nujnosti pomoči in njenega spodbudnega delovanja na razvoj nadaljnjih dejavnosti ali projektov se ta uredba ne bi smela uporabljati v primeru pomoči za dejavnosti, ki bi jih podjetje, ki prejme pomoč, izvajalo v vsakem primeru, tudi če ne bi bilo pomoči. Pomoč bi se morala iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU v skladu s to uredbo izvzeti samo, kadar se dejavnost ali delo na projektu, ki prejema pomoč, začne po tem, ko je podjetje, ki prejme pomoč, predložilo pisni zahtevek za pomoč.

(19)

Kar zadeva vsako ad hoc pomoč, ki jo zajema ta uredba in je dodeljena upravičencu, ki je veliko podjetje, bi morale države članice poleg pogojev glede spodbujevalnega učinka, ki se uporabljajo za MSP, zagotoviti tudi, da je upravičenec v notranjem dokumentu analiziral, ali je projekt oziroma dejavnost, ki prejema pomoč, izvedljiva s pomočjo in brez pomoči. Država članica bi morala preveriti, ali ta notranji dokument potrjuje bistveno povečanje obsega projekta ali dejavnosti ali bistveno povišanje skupnega zneska, ki ga je upravičenec porabil za projekt ali dejavnost, ki prejema pomoč, ali bistveno povečanje hitrosti zaključka zadevnega projekta ali dejavnosti. Spodbujevalni učinek bi prav tako moralo biti možno ugotoviti na podlagi dejstva, da se na zadevnem podeželskem območju naložbeni projekt ali dejavnost kot taka ne bi izvedla, če pomoč ne bi bila dodeljena.

(20)

Za samodejne sheme pomoči v obliki davčnih ugodnosti bi moral še naprej veljati poseben pogoj glede spodbujevalnega učinka, ker je ta vrsta pomoči dodeljena v okviru drugačnih postopkov kot druge vrste pomoči. Take sheme bi bilo treba sprejeti pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti, ki prejema pomoč. Vendar se ta pogoj ne bi smel uporabljati v primeru naslednic davčnih shem, če je bila dejavnost zajeta že v prejšnjih davčnih shemah v obliki davčnih ugodnosti. Za oceno spodbujevalnega učinka takih shem je ključni trenutek takrat, ko je bil davčni ukrep prvič določen v prvotni shemi, ki jo nato nadomesti naslednica sheme.

(21)

V izračun intenzivnosti pomoči bi bilo treba vključiti samo upravičene stroške. Ta uredba ne bi smela izvzeti pomoči, ki presega ustrezno intenzivnost pomoči, ker so vključeni neupravičeni stroški. Opredelitev upravičenih stroškov bi morala biti podprta z razumljivimi, podrobnimi in posodobljenimi dokumentarnimi dokazili. Upoštevati bi bilo treba vse zneske pred kakršnim koli odbitkom davkov ali drugih dajatev. Pomoč, plačljivo v več obrokih, bi bilo treba diskontirati na vrednost, ki jo je imela na dan dodelitve pomoči. Upravičene stroške bi bilo prav tako treba diskontirati na vrednost, ki so jo imeli na dan dodelitve pomoči. Obrestna mera, ki jo je treba uporabiti za diskontiranje in izračun zneska pomoči v primeru pomoči, ki ni v obliki nepovratnih sredstev, bi morala biti diskontna stopnja oziroma referenčna mera, veljavna ob dodelitvi, kot je določeno v Sporočilu Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (8). Kadar je pomoč dodeljena v obliki davčnih ugodnosti, bi morali biti obroki pomoči diskontirani na podlagi diskontnih stopenj, veljavnih na različne dni začetka veljavnosti davčnih ugodnosti. Spodbujati bi bilo treba uporabo pomoči v obliki vračljivih predplačil, saj so taki instrumenti za porazdelitev tveganja ugodni za krepitev spodbujevalnega učinka pomoči. Zato je primerno določiti, da se lahko veljavne intenzivnosti pomoči iz te uredbe povečajo, kadar je pomoč dodeljena v obliki vračljivih predplačil.

(22)

V primeru davčnih ugodnosti za davke, ki jih je treba plačati v prihodnosti, veljavna diskontna stopnja in točni znesek obrokov pomoči morda nista znana vnaprej. Države članice bi morale v takih primerih ob upoštevanju veljavne intenzivnosti pomoči vnaprej določiti najvišjo diskontirano vrednost pomoči. Ko je znesek obroka pomoči na določen dan znan, se nato lahko diskontiranje opravi na podlagi diskontne stopnje, ki se takrat uporablja. Diskontirano vrednost vsakega obroka pomoči bi bilo treba odšteti od skupne zgornje meje.

(23)

Da bi ugotovili, ali se spoštujejo pragovi za priglasitev in največje intenzivnosti pomoči iz te uredbe, bi bilo treba upoštevati skupni znesek državne pomoči za dejavnost ali projekt, ki prejema pomoč. Poleg tega bi bilo treba v tej uredbi podrobno opredeliti okoliščine, v katerih se lahko različne vrste pomoči kumulirajo. Pomoči, izvzete s to uredbo, in vse druge združljive pomoči, izvzete z drugimi uredbami ali ki jih odobri Komisija, se lahko kumulirajo, dokler se navedeni podporni ukrepi nanašajo na različne opredeljive upravičene stroške. Kadar se različni viri pomoči nanašajo na iste deloma ali v celoti prekrivajoče se opredeljive upravičene stroške, bi morala biti kumulacija dovoljena do največje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za navedeno pomoč v skladu s to uredbo. S to uredbo bi bilo treba določiti tudi posebna pravila za kumulacijo ukrepov pomoči s pomočjo de minimis. Pomoč de minimis se pogosto ne dodeli za specifične opredeljive upravičene stroške in se jim pogosto tudi ne pripisuje. V takšnem primeru bi morala obstajati možnost proste kumulacije pomoči de minimis z državno pomočjo, ki je izvzeta v skladu s to uredbo. Če pa je pomoč de minimis dodeljena za iste opredeljive upravičene stroške kot državna pomoč, izvzeta v skladu s to uredbo, bi se morala kumulacija dovoliti samo do največje intenzivnosti pomoči, kot je navedeno v poglavju III te uredbe.

(24)

Ker je državna pomoč v smislu člena 107(1) PDEU načeloma prepovedana, je pomembno, da se preveri, ali je pomoč dodeljena v skladu z veljavnimi predpisi. Preglednost državne pomoči je zato ključnega pomena za pravilno uporabo določb PDEU ter prispeva k večji skladnosti, večji odgovornosti, medsebojnim strokovnim pregledom in nenazadnje k učinkovitejši javni porabi. Da se zagotovi preglednost, bi morale države članice vzpostaviti celovita spletišča za državno pomoč na regionalni ali nacionalni ravni s povzetki informacij o vsakem ukrepu pomoči, izvzetem v skladu s to uredbo. Navedena obveznost bi morala biti pogoj za združljivost individualne pomoči z notranjim trgom. V skladu s standardno prakso glede objavljanja informacij iz Direktive (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta (9) bi bilo treba uporabiti standardno obliko, ki omogoča iskanje po informacijah ter njihov prenos in enostavno objavo na internetu. Povezave na spletišča državnih pomoči vseh držav članic bi morale biti objavljene na spletišču Komisije. V skladu s členom 3 Uredbe (EU) 2015/1588 bi bilo treba na spletišču Komisije objaviti povzetek informacij o vsakem ukrepu, izvzetem na podlagi te uredbe.

(25)

Da bi zagotovili učinkovito spremljanje ukrepov pomoči v skladu z Uredbo (EU) 2015/1588, je primerno, da se določijo zahteve v zvezi s poročanjem držav članic o ukrepih pomoči, ki so bili izvzeti na podlagi te uredbe. Glede na zastaralni rok iz člena 17 Uredbe Sveta (EU) 2015/1589 je prav tako primerno določiti pravila glede evidenc, ki bi jih morale imeti države članice o pomoči, izvzeti po tej uredbi (10). Prav tako pa bi se morala vsaka individualna pomoč izrecno sklicevati na to uredbo.

(26)

Za večjo učinkovitost pogojev združljivosti iz te uredbe bi morala imeti Komisija možnost, da odvzame ugodnosti skupinskih izjem za prihodnje ukrepe pomoči v primeru neizpolnjevanja teh zahtev. Komisija bi morala imeti možnost, da omeji odvzem ugodnosti skupinske izjeme na nekatere vrste pomoči, nekatera podjetja, ki prejmejo pomoč, ali ukrepe pomoči, ki so jih sprejeli nekateri organi, kadar neskladnost s to uredbo vpliva le na omejeno število ukrepov ali nekatere organe. Takšen ciljni odvzem bi moral zagotoviti sorazmerno popravo, neposredno povezano z ugotovljeno neskladnostjo s to uredbo.

(27)

Da bi se odpravile razlike, ki bi lahko povzročile izkrivljanje konkurence, olajšalo usklajevanje med različnimi pobudami Unije in nacionalnimi pobudami v zvezi z MSP ter izboljšali upravni postopki in pravna varnost, bi morala opredelitev MSP v tej uredbi temeljiti na opredelitvi iz Priporočila Komisije 2003/361/ES (11).

(28)

Ta uredba bi morala zajeti vrste pomoči, ki so dodeljene v sektorju ribištva in akvakulture in jih je Komisija sistematično odobrila v preteklosti. Ta pomoč ne bi smela zahtevati ocene Komisije o združljivosti z notranjim trgom za vsak posamezen primer, če ustreza pogojem iz Uredbe (EU) št. 1380/2013 in Uredbe (EU) 2021/1139, kjer je ustrezno.

(29)

V skladu s členom 107(2), točka (b), PDEU je pomoč za povrnitev škode, ki jo povzročijo naravne nesreče ali izjemni dogodki, združljiva z notranjim trgom. Za zagotovitev pravne varnosti je treba določiti vrsto dogodkov, ki se lahko štejejo za naravne nesreče, izvzete po tej uredbi.

(30)

Ribištvo in akvakultura sta sektorja, ki sta posebej izpostavljena slabim vremenskim razmeram, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, in boleznim živali. Izkušnje kažejo, da so taki dogodki močno prizadeli te sektorje in da so ribiči zaradi njih utrpeli veliko škodo. Ukrepi za ustrezno zavarovanje in povrnitev take škode se štejejo za primerno orodje za pomoč podjetjem, da si opomorejo od take škode in tako nadaljujejo poslovanje ter s tem zagotovijo razvoj gospodarskih dejavnosti v teh sektorjih.

(31)

Škoda, ki jo povzročijo slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, kot so neurja, slana, toča, zmrzal, deževje ali huda suša, ki se bolj redno pojavljajo, se ne bi smela šteti za naravno nesrečo v smislu člena 107(2), točka (b), PDEU. Vendar bi bilo treba pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročile slabe vremenske razmere, v obsegu, v katerem je njihov vpliv na gospodarsko dejavnost tak, da jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, šteti za združljivo z notranjim trgom v skladu s členom 107(3), točka (c), PDEU.

(32)

Za zagotovitev, da se izjema nanaša na pomoč, dodeljeno za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče in slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, bi bilo treba v tej uredbi po ustaljeni praksi določiti pogoje, pod katerimi je taka pomoč lahko upravičena do skupinske izjeme. Ti pogoji bi se morali nanašati zlasti na formalno priznanje značaja dogodka kot naravne nesreče ali slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, s strani pristojnih organov držav članic ter na neposredno vzročno zvezo med naravno nesrečo ali slabimi vremenskimi razmerami in škodo, ki jo je utrpelo podjetje, ki prejme pomoč, kar lahko zajema tudi podjetja v težavah, morali pa bi tudi preprečevati prekomerna nadomestila. Nadomestilo ne bi smelo presegati tistega, kar je potrebno za to, da se podjetje, ki prejme pomoč, povrne v podoben položaj kot pred dogodkom.

(33)

Ribištvo in akvakultura sta sektorja, v katerih ni dovolj spodbud za posamezne ukrepe, čeprav bi rezultat posameznih ukrepov ustrezal skupnemu interesu vseh uporabnikov. Zato bi bilo treba pomoč za zaščito in obnovo morske biotske raznovrstnosti in ekosistemov ter ureditev nadomestil v okviru trajnostnih ribolovnih dejavnosti, vključno z zbiranjem odpadkov iz morja, šteti za združljivo z notranjim trgom v skladu s členom 107(3), točka (c), PDEU.

(34)

Ta uredba upošteva poseben položaj najbolj oddaljenih regij Unije, kot je priznan v členu 349 PDEU, v katerem so določeni posebni ukrepi.

(35)

Pomoč, dodeljena MSP, ki sodelujejo v projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, ima majhen učinek na konkurenco, zlasti glede na pozitivno vlogo, ki jo ima pomoč pri izmenjavi znanja, predvsem za lokalne in kmečke skupnosti, ter glede na njeno pogosto kolektivno naravo in razmeroma majhen obseg. Navedeni projekti so že po naravi integrirani ter zajemajo več akterjev in sektorjev, kar lahko povzroči določene težave pri njihovi razvrstitvi v okviru pravil o državni pomoči. Občine po svoji naravi ne spadajo na področje uporabe opredelitve MSP (12). Vendar imajo pogosto ključno vlogo pri organizaciji in izvajanju projektov lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost. Kadar se projekt lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, izvaja v korist enega od ciljev iz člena 1 Uredbe Sveta (EU) 2015/1588, bi zato morala obstajati tudi možnost skupinskega izvzetja pomoči za občine v okviru takega projekta. Zaradi lokalne narave projektov lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, izbranih na podlagi večletne strategije lokalnega razvoja, ki jo določi in izvaja javno-zasebno partnerstvo, ter njihove usmerjenosti v skupnostne, socialne, okoljske in podnebne interese bi morala ta uredba obravnavati nekatere težave pri projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, da se omogoči njihova skladnost s pravili o državni pomoči. To bi moralo veljati tudi za občine, ki imajo neposredne ali posredne koristi od projektov lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, ki uresničujejo enega od ciljev iz člena 1 Uredbe (EU) 2015/1588.

(36)

V skladu s členom 15(1)(f) in členom 15(3) Direktive Sveta 2003/96/ES (13) lahko države članice uvedejo oprostitve ali znižanja davkov, ki veljajo za ribolov v celinskih vodah in ribogojniške dejavnosti. Zato je primerno, da so ti ukrepi še naprej izvzeti iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz navedene direktive. Oprostitve davkov, ki veljajo za ribištvo v vodah EU, ki jih morajo države članice uvesti v skladu s členom 14(1)(c) navedene direktive ni mogoče pripisati državi in zato ne bi smele pomeniti državne pomoči.

(37)

Glede na dosedanje izkušnje Komisije na tem področju, bi bilo treba pravila o državni pomoči redno revidirati. Zato bi bilo treba omejiti obdobje uporabe te uredbe in določiti prehodne določbe. Ob upoštevanju dejstva, da so pogoji za dodelitev pomoči na podlagi te uredbe tesno povezani s pogoji, določenimi za uporabo Uredbe (EU) 2021/1139, ki vzpostavlja Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (ESPRA) za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027, je obdobje uporabe te uredbe primerno uskladiti z obdobjem uporabe ESPRA. Za zagotovitev kontinuitete in pravne varnosti v prehodnem obdobju je primerno, da se ta uredba uporablja do 31. decembra 2029.

(38)

Če bi ta uredba prenehala veljati in se ne bi podaljšala, bi morale biti sheme pomoči, ki so že izvzete v skladu s to uredbo, izvzete še nadaljnjih šest mesecev, da bi se zagotovili kontinuiteta in pravna varnost –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 1

Področje uporabe

1.   Ta uredba se uporablja za pomoč, dodeljeno

(a)

mikro, malim in srednjim podjetjem (v nadaljnjem besedilu: MSP), ki so dejavna v proizvodnji, predelavi ali trženju ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture,

(b)

občinam iz členov 54 in 55 ter

(c)

ribiškim pristaniščem, mestom iztovarjanja, prodajnim dvoranam in zavetjem v skladu s členom 29.

2.   Ta uredba se uporablja tudi za pomoč, dodeljeno vsem podjetjem, ki so dejavna v proizvodnji, predelavi ali trženju ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture za katerega koli od naslednjih namenov in ne glede na velikost upravičenega podjetja do pomoči:

(a)

za povrnitev škode zaradi naravnih nesreč;

(b)

pomoč za povrnitev škode zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami;

(c)

za povrnitev škode, ki jo povzročijo zaščitene živali, ter

(d)

za inovacije v ribištvu in akvakulturi.

3.   Ta uredba se ne uporablja za:

(a)

pomoč, katere znesek je določen na podlagi cene ali količine proizvodov, danih na trg;

(b)

pomoč za z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo;

(c)

pomoč, pogojeno s prednostjo rabe domačega blaga pred rabo uvoženega blaga;

(d)

ad hoc pomoč za podjetje iz odstavka 5 tega člena;

(e)

pomoč, dodeljeno za operacije ali izdatke

(i)

ki povečujejo ribolovno zmogljivost ribiškega plovila;

(ii)

za nakup opreme, ki povečuje zmožnost ribiškega plovila za iskanje rib;

(iii)

za gradnjo, nakup ali uvoz ribiških plovil, razen če ni v členu 20 določeno drugače;

(iv)

za prenos ribških plovil v tretje države ali spremembo zastave ribiških plovil, vključno preko ustanavljanja skupnih podjetij s partnerji iz tretjih držav;

(v)

za začasno ali trajno prenehanje ribolovnih dejavnosti;

(vi)

za raziskovalni ribolov;

(vii)

za prenos lastništva podjetja, razen če ni v členu 20 določeno drugače;

(viii)

za neposredno obnavljanje staleža, razen v primeru poskusnega obnavljanja staleža;

(ix)

za gradnjo novih pristanišč ali novih prodajnih dvoran;

(x)

za mehanizme intervencij na trgu, katerih namen je začasen ali trajen umik ribških ali akvakulturnih proizvodov s trga, da se zmanjša ponudba in tako prepreči znižanje cen ali doseže zvišanje cen;

(xi)

za naložbe v ribiška plovila, potrebne za izpolnjevanje zahtev iz prava Unije, veljavne ob vložitvi vloge za pomoč, vključno z zahtevami v okviru obveznosti Unije v zvezi z regionalnimi organizacijami za upravljanje ribištva;

(xii)

za naložbe v ribiška plovila, ki so v dveh koledarskih letih pred letom vložitve vloge za pomoč ribolovne dejavnosti izvajala manj kot 60 dni;

(xiii)

za zamenjavo ali posodobitev glavnega ali pomožnega motorja ribiškega plovila;

(f)

pomoč, dodeljeno podjetju, ki

(i)

je storilo hudo kršitev iz člena 42 Uredbe Sveta (ES) št. 1005/2008 (14) ali člena 90 Uredbe (ES) št. 1224/2009 (15)

(ii)

je bilo udeleženo pri delovanju, upravljanju, ali lastništvu ribiških plovil, vključenih na seznama plovil Unije, ki izvajajo nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov, iz člena 40, točka (3), Uredbe (ES) št. 1005/2008, ali plovila, ki pluje pod zastavo držav, ki so opredeljene kot nesodelujoče tretje države iz člena 33 navedene uredbe. ali

(iii)

je storilo katero koli od kaznivih dejanj zoper okolje iz členov 3 in 4 Direktive 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta (16), kadar je vloga za podporo vložena v skladu s členi 32 do 39 te uredbe.

4.   Ta uredba se ne uporablja za pomoč podjetjem v težavah, razen za pomoč, ki se dodeli:

(a)

podjetjem, ki sodelujejo v projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, ali imajo koristi od teh projektov;

(b)

za kritje stroškov preprečevanja, obvladovanja in izkoreninjenja bolezni živali;

(c)

shemam pomoči za povrnitev škode, ki jo povzročijo nekatere naravne nesreče ali

(d)

v naslednjih primerih pod pogojem, da je podjetje zaradi izgub ali škode, ki jih je povzročil zadevni dogodek, postalo podjetje v težavah:

(i)

pomoč za povrnitev škode zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, ali

(ii)

za povrnitev škode, ki jo povzročijo zaščitene živali.

5.   Ta uredba se ne uporablja za sheme pomoči, ki ne izključujejo izrecno plačil individualne pomoči podjetju, ki je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Komisije, v katerem je pomoč razglašena za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom, z izjemo enega od naslednjega:

(a)

shem pomoči za povrnitev škode zaradi naravnih nesreč ali slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, ali

(b)

shem pomoči za stroške, ki jih imajo MSP, ki sodelujejo v projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in pomoči podjetjem, ki sodelujejo v projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, ali imajo koristi od teh projektov, v skladu s členoma 54 in 55.

6.   Ta uredba se ne uporablja za ukrepe državne pomoči, ki so sami po sebi, zaradi z njimi povezanih pogojev ali zaradi metode njihovega financiranja neločljivo povezani s kršitvijo zakonodaje Unije, zlasti za:

(a)

pomoč, pri kateri je dodelitev pomoči pogojena z obveznostjo podjetja, ki prejme pomoč, da ima svoj sedež v zadevni državi članici ali da ima tam večino poslovnih enot. Vendar se dovoli zahteva, da je v trenutku plačila pomoči poslovna enota ali podružnica v državi članici, ki dodeli pomoč;

(b)

pomoč, kadar je dodelitev pomoči pogojena z obveznostjo, da podjetje, ki prejme pomoč, uporabi doma proizvedeno blago ali storitve, ali

(c)

pomoč, ki podjetjem, ki prejmejo pomoč, omejuje možnost za izkoriščanje rezultatov raziskav, razvoja in inovacij v drugih državah članicah.

(d)

direktivo o habitatih, direktivo o pticah, direktivo o onesnaževanju morja z ladij in določbe o ravnanju z odpadki.

7.   Ta uredba se ne uporablja za:

(a)

pomoč, zagotovljeno v okviru shem državne pomoči iz členov 20, 21, 24, 26 do 30, 33, 43, 46, 48, 50 in 52, če izpolnjuje pogoje iz člena 12, in sicer od 1. julija 2023;

(b)

vse spremembe shem iz točke (a), razen preoblikovanja, ki ne more vplivati na združljivost sheme pomoči na podlagi te uredbe ali ne morejo znatno vplivati na vsebino odobrenega načrta ocenjevanja.

Komisija lahko odloči, da se ta uredba še naprej uporablja za daljše obdobje za katero koli od vrst shem pomoči iz točke (a) tega odstavka, potem ko je ocenila ustrezen načrt ocenjevanja, ki ga je država članica priglasila Komisiji.

Člen 2

Opredelitve pojmov

1.   Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

ad hoc pomoč“ pomeni pomoč, ki ni dodeljena na podlagi sheme pomoči;

(2)

„slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami,“ pomenijo neugodne vremenske razmere, kot so zmrzal, neurja in toča, led, močno ali trajno deževje ali huda suša, ki za več kot 30 % zmanjšajo povprečje proizvodnje, izračunano na podlagi enega od naslednjih metod:

(a)

predhodnega triletnega obdobja;

(b)

triletnega povprečja, osnovanega na predhodnem petletnem obdobju, brez najvišjega in najnižjega vnosa;

(3)

„pomoč“ pomeni vse ukrepe, ki izpolnjujejo merila, določena v členu 107(1) PDEU;

(4)

„intenzivnost pomoči“ pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov pred odbitkom davkov ali drugih dajatev;

(5)

„shema pomoči“ pomeni vsak akt, na podlagi katerega je mogoče brez nadaljnjih izvedbenih ukrepov dodeliti individualno pomoč podjetjem, opredeljenim v aktu na splošen in abstrakten način, ter vsak akt, na podlagi katerega je mogoče enemu ali več podjetjem dodeliti pomoč, ki ni povezana z določenim projektom, za nedoločen čas in/ali v nedoločenem znesku;

(6)

„biološka zaščita“ pomeni upravljavske in fizične ukrepe za zmanjšanje tveganja za vnos, razvoj in širjenje bolezni v (a) populacijo živali ter iz nje in znotraj nje ali v (b) obrat, na območje, v kompartment, na prevozna sredstva ali v katere koli druge objekte, prostore ali na lokacije ter iz njih in znotraj njih;

(7)

„ukrepi za obvladovanje in izkoreninjenje“ pomenijo ukrepe v zvezi z boleznimi živali, za katere je pristojni organ uradno potrdil izbruh, ali v zvezi s škodljivimi organizmi rastlin ali invazivnimi tujerodnimi vrstami, za katere je pristojni organ uradno potrdil njihovo prisotnost;

(8)

„datum dodelitve pomoči“ pomeni datum, ko se zakonska pravica do prejema pomoči dodeli podjetju, ki prejme pomoč, v skladu z veljavnim nacionalnim pravnim sistemom;

(9)

„izplenitev“ pomeni plenjenje rib, ulovljenih v mreže ali gojenih v ribnikih, s strani zaščitenih živali, kot so tjulnji, morske vidre in morske ptice;

(10)

„načrt ocenjevanja“ pomeni dokument, ki zajema eno ali več shem pomoči in vsebuje vsaj naslednje minimalne vidike: cilje, ki bodo ocenjeni, vprašanja pri ocenjevanju, kazalnike rezultatov, predvideno metodo za izvedbo ocenjevanja, zahteve za zbiranje podatkov, predlagan časovni okvir ocenjevana, vključno z datumom predložitve vmesnega in končnega ocenjevalnega poročila, opis neodvisnega organa, ki bo izvedel ocenjevanje, ali meril, ki se bodo uporabila za njegovo izbiro, ter načine za javno objavo ocene;

(11)

„naslednica davčne sheme“ pomeni shemo v obliki davčne ugodnosti, ki je spremenjena različica predhodno obstoječe sheme v obliki davčne ugodnosti in ki jo nadomešča;

(12)

„ribič“ pomeni vsako fizično osebo, ki opravlja dejavnosti gospodarskega ribolova, kot jih priznava zadevna država članica;

(13)

„ribiški proizvodi in proizvodi iz akvakulture“ pomenijo proizvode, navedene v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (17);

(14)

„sektor ribištva in akvakulture“ pomeni gospodarski sektor, ki zajema vse dejavnosti proizvodnje, predelave in trženja ribiških proizvodov ali proizvodov iz akvakulture;

(15)

„ribolovna zmogljivost“ pomeni tonažo plovila v BT (bruto tonaža) in njegovo moč v kW (kilovati), kakor je opredeljena v členih 4 in 5 Uredbe (EU) 2017/1130 Evropskega parlamenta in Sveta (18);

(16)

„ribiško pristanišče“ pomeni morsko ali celinsko območje kopnega in vode, ki ga uradno prizna država članica in je sestavljeno iz infrastrukture in opreme, ki omogoča predvsem sprejem ribiških plovil, natovarjanje in raztovarjanje njihovega ulova, skladiščenje, sprejem in dostavo tega ulova ter vkrcanje in izkrcanje ribičev;

(17)

„bruto ekvivalent nepovratnih sredstev“ pomeni znesek pomoči, kakršen bi bil, če bi bila pomoč podjetju, ki prejme pomoč, dodeljena v obliki nepovratnih sredstev, pred vsakim odbitkom davkov ali drugih dajatev;

(18)

„individualna pomoč“ pomeni ad hoc pomoč in pomoč, dodeljeno posameznim upravičencem na podlagi sheme pomoči;

(19)

„ribolov v celinskih vodah“ pomeni ribolovne dejavnosti, ki se izvajajo v komercialne namene v celinskih vodah s plovili ali drugimi napravami, vključno s tistimi, ki se uporabljajo za ribolov na ledu;

(20)

„invazivne tujerodne vrste“ pomeni invazivne tujerodne vrste, ki zadevajo Unijo, in invazivne tujerodne vrste, ki zadevajo državo članico, kot so opredeljene v členu 3(3) in (4) Uredbe (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (19) (v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) št. 1143/2014);

(21)

„naravne nesreče“ pomenijo potrese, snežne plazove, zemeljske plazove, poplave, tornade, hurikane, izbruhe vulkanov in požare v naravi naravnega izvora;

(22)

„najbolj oddaljene regije“ pomenijo regije iz člena 349 PDEU;

(23)

„zaščitena žival“ pomeni vsako žival, razen rib, ki je zaščitena z zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo;

(24)

„vračljivo predplačilo“ pomeni posojilo za projekt, ki se izplača v enem ali več obrokih, pogoji za njegovo vračilo pa so odvisni od rezultata projekta;

(25)

„MSP“ ali „mikro, mala in srednja podjetja“ pomenijo podjetja, ki izpolnjujejo merila iz Priloge I;

(26)

„mali priobalni ribolov“ pomeni ribolovne dejavnosti, ki jih izvajajo: (a) morska plovila in plovila za ribolov v celinskih vodah, katerih dolžina čez vse ne presega 12 metrov in ki ne uporabljajo vlečnega orodja, kot je opredeljeno v točki (1) člena 2 Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 (20), ali (b) ribiči brez plovil, vključno z nabiralci školjk;

(27)

„začetek del“ pomeni začetek gradbenih del, povezanih z naložbo, ali prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali vsako drugo zavezo, zaradi katere naložbe ni več mogoče preklicati, kar nastopi prej. Nakup zemljišča in pripravljalna dela, kot je pridobivanje dovoljenj in opravljanje študij izvedljivosti, se ne štejejo za začetek del. Pri prevzemih „začetek del“ pomeni trenutek, ko se pridobijo sredstva, ki so neposredno povezana s prevzeto poslovno enoto;

(28)

„subvencionirane storitve“ pomenijo obliko pomoči, kadar je pomoč dodeljena končnemu podjetju, ki prejme pomoč, posredno v naravi in se izplača izvajalcu zadevne storitve ali dejavnosti;

(29)

„podjetje v težavah“ pomeni podjetje, ki izpolnjuje merila iz člena 2, točka 18, Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 (21).

2.   Poleg opredelitev pojmov iz odstavka 1 se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 4 Uredbe (EU) št. 1380/2013, člena 2 Uredbe (EU) 2021/1139 in člena 5 Uredbe (EU) št. 1379/2013.

Člen 3

Prag za priglasitev

1.   Ta uredba se ne uporablja za individualno pomoč za kateri koli projekt z upravičenimi stroški, ki presegajo 2,5 milijona EUR, ali kadar pomoč, izražena v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev, na upravičeno podjetje presega 1,25 milijona EUR na leto.

2.   Pragom, določenim v odstavku 1, se ni mogoče izogniti z namerno delitvijo shem ali projektov pomoči.

Člen 4

Pogoji za izvzetje

1.   Sheme pomoči, individualna pomoč, dodeljena v okviru shem pomoči, in ad hoc pomoč so združljive z notranjim trgom v smislu člena 107(2) ali (3) PDEU in so izvzete iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU pod pogojem, da taka pomoč izpolnjuje pogoje iz poglavja I te uredbe ter posebne pogoje za zadevne vrste pomoči iz poglavja III te uredbe.

2.   Ukrepi pomoči so izvzeti iz te uredbe le, če izrecno določajo, da v obdobju dodelitve nepovratnih sredstev upravičenci do pomoči upoštevajo pravila skupne ribiške politike in da se, če je v tem obdobju ugotovljeno, da upravičenec ne upošteva pravil skupne ribiške politike, znesek pomoči povrne sorazmerno z resnostjo kršitve.

Člen 5

Preglednost pomoči

1.   Ta uredba se uporablja le za pomoč, za katero je mogoče bruto ekvivalent nepovratnih sredstev natančno izračunati vnaprej in brez vsakršne potrebe po oceni tveganja (v nadaljnjem besedilu: pregledna pomoč).

2.   Naslednje vrste pomoči se obravnavajo kot pregledne:

(a)

pomoč v obliki nepovratnih sredstev, subvencioniranih obrestnih mer in subvencioniranih storitev;

(b)

pomoč v obliki posojil, kadar se bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračuna na podlagi referenčne mere, ki velja ob dodelitvi nepovratnih sredstev;

(c)

pomoč v obliki jamstev:

(i)

kadar je bil bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračunan na podlagi premij varnega pristana iz obvestila Komisije ali

(ii)

kadar je bila pred izvajanjem ukrepa metodologija za izračun jamstvenega bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev jamstva sprejeta na podlagi Obvestila Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev ali katerega koli naslednjega obvestila, po priglasitvi te metodologije Komisiji, na podlagi katere koli uredbe, ki jo je sprejela Komisija na področju državnih pomoči, ki so takrat veljale, in odobrena metodologija izrecno obravnava vrsto jamstva in vrsto zadevne osnovne transakcije v smislu uporabe te uredbe;

(d)

pomoč v obliki davčnih ugodnosti, kadar ukrep določa najvišjo vrednost, s katero se zagotovi, da veljavni prag ni presežen;

(e)

pomoč v obliki vračljivih predplačil, če skupni nominalni znesek vračljivih predplačil ne presega pragov, ki se uporabljajo v skladu s to uredbo, ali če je bila pred izvajanjem ukrepa sprejeta metodologija za izračun bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev vračljivih predplačil po priglasitvi Komisiji.

3.   V tej uredbi se naslednje vrste pomoči ne obravnavajo kot pregledne:

(a)

pomoč v obliki kapitalskih injekcij;

(b)

pomoč v obliki ukrepov za financiranje tveganja.

Člen 6

Spodbujevalni učinek

1.   Ta uredba se uporablja le za pomoč, ki ima spodbujevalni učinek.

2.   Šteje se, da ima pomoč spodbujevalni učinek, če podjetje, ki prejme pomoč, zadevni državi članici predloži pisni zahtevek za pomoč pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti. Zahtevek za odobritev pomoči mora vsebovati najmanj naslednje podatke:

(a)

ime in velikost podjetja;

(b)

opis projekta ali dejavnosti, vključno z datumom začetka in konca;

(c)

lokacija projekta ali dejavnosti;

(d)

seznam upravičenih stroškov ter

(e)

vrsta pomoči (nepovratna sredstva, posojilo, jamstvo, vračljivo predplačilo ali drugo) in znesek javnega financiranja, potrebnega za projekt ali dejavnost.

3.   Ad hoc pomoč za velika podjetja ima spodbujevalni učinek, če je država članica zagotovila, da je izpolnjen pogoj iz odstavka 2, in pred dodelitvijo zadevne ad hoc pomoči preverila, da dokumentacija, ki jo je pripravilo podjetje, ki prejme pomoč, potrjuje, da bo pomoč dosegla enega ali več naslednjih rezultatov:

(a)

bistveno razširitev obsega projekta ali dejavnosti zaradi pomoči;

(b)

bistveno povečanje skupnega zneska, ki ga je podjetje, ki prejme pomoč, porabilo za projekt ali dejavnost zaradi pomoči;

(c)

bistveno povečanje hitrosti zaključka zadevnega projekta ali dejavnosti;

(d)

v primeru ad hoc pomoči za naložbe se na zadevnem območju projekt ali dejavnost kot taka brez pomoči ne bi izvedla ali ne bi bila dovolj donosna za podjetje, ki prejme pomoč.

4.   Za ukrepe v obliki davčnih ugodnosti se šteje, da imajo spodbujevalni učinek, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

ukrep uvaja pravico do pomoči v skladu z objektivnimi merili, ne da bi se država članica dodatno odločala po lastnem preudarku, ter

(b)

ukrep je bil sprejet in veljaven pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti, za katero se zagotavlja pomoč. Ta zahteva se ne uporablja v primeru naslednic davčnih shem, če je bila dejavnost zajeta že v prejšnjih davčnih shemah v obliki davčnih ugodnosti.

5.   Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 tega člena se za naslednje vrste pomoči ne zahteva spodbujevalni učinek ali se zanje šteje, da imajo spodbujevalni učinek:

(a)

pomoč za kritje stroškov preprečevanja, obvladovanja in izkoreninjenja bolezni živali, če so izpolnjeni pogoji iz členov 42, 49, 51 in 53;

(b)

pomoč za povrnitev škode, ki jo povzročijo naravne nesreče, če so izpolnjeni pogoji iz členov 42, 49, 51 in 53;

(c)

pomoč za povrnitev škode zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami;

(d)

pomoč za povrnitev škode, ki jo povzročijo zaščitene živali, če so izpolnjeni pogoji iz členov 42, 49, 51 in 53;

(e)

pomoč v obliki oprostitev ali znižanj davkov, ki so jih države članice sprejele v skladu s členom 15(1), točka (f), in členom 15(3) Direktive 2003/96/ES, če so izpolnjeni pogoji iz člena 56 te uredbe;

(f)

pomoč za MSP, ki sodelujejo v projektih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, ali imajo od njih korist, če so izpolnjeni ustrezni pogoji iz členov 54 in 55;

(g)

pomoč za ukrepe trženja iz člena 45(1)(b)(vii), če so izpolnjeni ustrezni pogoji iz člena 45;

(h)

pomoč za partnerstvo med znanstveniki in ribiči, če so izpolnjeni ustrezni pogoji iz člena 17;

(i)

pomoč za spodbujanje človeškega kapitala, ustvarjanja delovnih mest in socialnega dialoga, če so izpolnjeni ustrezni pogoji iz člena 18.

Člen 7

Intenzivnost pomoči in upravičeni stroški

1.   Za izračun intenzivnosti pomoči in upravičenih stroškov se uporabijo zneski pred kakršnim koli odbitkom davkov ali drugih dajatev. Upravičeni stroški se podprejo z dokumentarnimi dokazili, ki morajo biti razumljiva, podrobna in posodobljena. Davek na dodano vrednost (DDV) ni upravičen za pomoč, razen kadar na podlagi nacionalne zakonodaje ni izterljiv.

2.   Če se pomoč ne dodeli v obliki nepovratnih sredstev, je znesek pomoči enak bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev.

3.   Pomoč, plačljiva v več obrokih, se diskontira na vrednost, ki jo je imela na dan dodelitve pomoči. Upravičeni stroški se diskontirajo na vrednost, ki so jo imeli na dan dodelitve pomoči. Obrestna mera, ki se uporablja za diskontiranje, je diskontna stopnja, ki velja na dan dodelitve pomoči.

4.   Če je pomoč dodeljena v obliki davčnih ugodnosti, se diskontiranje obrokov pomoči opravi na osnovi diskontnih stopenj, veljavnih na različne datume začetka veljavnosti davčnih ugodnosti.

5.   Kadar se pomoč dodeli za povrnitev škode ali izpada prihodkov, se zmanjša za vse stroške, ki niso nastali neposredno zaradi dogodka.

6.   Kadar je pomoč dodeljena v obliki vračljivih predplačil, ki so v odsotnosti sprejete metodologije za izračun bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev izražena kot odstotek upravičenih stroškov, in ukrep določa, da se bodo predplačila v primeru uspešnega izida projekta, kot je opredeljen na podlagi razumne in preudarne domneve, povrnila z obrestno mero, ki je vsaj enaka diskontni stopnji, ki velja na dan dodelitve pomoči, se lahko največja intenzivnost pomoči iz poglavja III poveča za 10 odstotnih točk, ne da bi pri tem presegla največjo stopnjo intenzivnosti pomoči v višini 100 % upravičenih stroškov.

7.   Upravičeni stroški so v skladu z zahtevami členov od 53 do 57 Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (22).

Člen 8

Kumulacija

1.   Pri ugotavljanju, ali se spoštujejo pragovi za priglasitev iz člena 3 in največje intenzivnosti pomoči iz poglavja III, se upošteva skupni znesek pomoči za dejavnost ali projekt ali podjetje, ki prejema pomoč, ne glede na to, ali se ta pomoč financira iz lokalnih, regionalnih ali nacionalnih virov ali virov Unije.

2.   Pomoč, izvzeta v skladu s to uredbo, se lahko kumulira z enim od naslednjega:

(a)

z vsako drugo pomočjo, če se ti ukrepi nanašajo na različne opredeljive upravičene stroške;

(b)

z vsako drugo pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo, samo če se s tako kumulacijo ne preseže največje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za to pomoč v skladu s to uredbo.

3.   Pomoč, izvzeta v skladu s to uredbo, se ne kumulira z nobeno pomočjo de minimis v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi taka kumulacija povzročila intenzivnost pomoči, ki presega intenzivnost pomoči, določeno v poglavju III.

Člen 9

Objave in informacije

1.   Zadevna država članica zagotovi, da se na spletišču Komisije za preglednost dodeljevanja pomoči ali na celovitem spletišču za državne pomoči na nacionalni ali regionalni ravni objavijo:

(a)

povzetek informacij iz člena 11 v standardizirani obliki, določeni v Prilogi II, ali povezavo, ki omogoča dostop do njega;

(b)

celotno besedilo vsakega ukrepa pomoči, kot je navedeno v členu 11, ali povezavo, ki zagotavlja dostop do celotnega besedila;

(c)

informacije za vsako dodelitev individualne pomoči, ki presega 10 000 EUR.

Informacije iz točk (a), (b) in (c) se objavijo v skladu s Prilogo III.

2.   Za sheme v obliki davčnih ugodnosti se šteje, da so pogoji iz odstavka 1, točka (c), izpolnjeni, če države članice objavijo zahtevane informacije o individualnih zneskih pomoči v naslednjih razponih (v milijonih EUR):

(a)

0,01–0,2;

(b)

0,2–0,4;

(c)

0,4–0,6;

(d)

0,6–0,8;

(e)

0,8–1.

3.   Informacije iz odstavka 1, točka (c), so organizirane in dostopne v standardizirani obliki, kot je določeno v Prilogi III, ter omogočajo učinkoviti funkciji iskanja in prenosa. Informacije iz odstavka 1 se objavijo v šestih mesecih od datuma dodelitve pomoči, za pomoč v obliki davčnih ugodnosti pa v enem letu od roka za oddajo davčne napovedi, in so na voljo vsaj 10 let od dneva, ko je bila pomoč dodeljena.

4.   Vsaka shema pomoči in individualna pomoč vključuje izrecen sklic na to uredbo z navedbo njenega naslova ter sklica na objavo v Uradnem listu Evropske unije in na posebne določbe iz poglavja III, ki se nanašajo na navedeno pomoč, ali po potrebi na nacionalno zakonodajo, ki zagotavlja upoštevanje ustreznih določb te uredbe. Besedilu so priložene izvedbene določbe in spremembe.

5.   Obveznosti glede objavljanja iz odstavka 1 tega člena se ne uporabljajo za pomoč, dodeljeno projektom lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v skladu s členoma 54 in 55.

6.   Komisija na svojem spletišču objavi:

(a)

povezave na spletišča državne pomoči iz odstavka 1 tega člena;

(b)

povzetek informacij iz člena 11(2).

POGLAVJE II

Postopkovne zahteve

Člen 10

Odvzem ugodnosti skupinskih izjem

Kadar država članica dodeli pomoč, ki je domnevno izvzeta iz obveznosti priglasitve v skladu s to uredbo, ne da bi izpolnila pogoje iz poglavij I, II in III te uredbe, lahko Komisija, po tem ko zadevni državi članici omogoči, da izrazi svoja stališča, sprejme sklep, da je treba vse ali nekatere prihodnje ukrepe pomoči, ki jih sprejme zadevna država članica in ki bi sicer izpolnjevali zahteve iz te uredbe, priglasiti Komisiji v skladu s členom 108(3) PDEU. Ukrepi, ki jih je treba priglasiti, se lahko omejijo na ukrepe, ki dodeljujejo določeno vrsto pomoči, od katerih imajo korist določeni upravičenci ali ki jih sprejmejo določeni organi zadevne države članice.

Člen 11

Poročanje

1.   Države članice v skladu s poglavjem III Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 (23) Komisiji pošljejo letno poročilo v elektronski obliki o uporabi te uredbe za vsako celotno leto ali vsak del leta, v katerem se ta uredba uporablja.

2.   Poleg tega države članice Komisiji pošljejo, prek elektronskega sistema obveščanja Komisije, povzetek informacij o vsakem ukrepu pomoči, izvzetem na podlagi te uredbe, v standardizirani obliki, določeni v Prilogi II, ter povezavo, ki zagotavlja dostop do celotnega besedila ukrepa pomoči, vključno z njegovimi spremembami, in sicer v 20 delovnih dneh po začetku veljavnosti ukrepa.

3.   Odstavek 1 tega člena se ne uporablja za pomoč, dodeljeno projektom lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz členov 54 in 55.

Člen 12

Ocenjevanje

1.   Naknadno ocenjevanje je potrebno za sheme pomoči s proračunom državne pomoči ali obračunanimi odhodki, ki presegajo 150 milijonov EUR v katerem koli letu ali 750 milijonov EUR v celotnem trajanju sheme, tj. skupnem trajanju sheme pomoči in katere koli predhodne sheme pomoči, ki pokriva podoben cilj in geografsko območje, in sicer od 1. januarja 2023. Naknadna ocenjevanja se zahtevajo samo za sheme pomoči, katerih skupno trajanje presega tri leta, z začetkom od 1. januarja 2023.

2.   Zahteva po naknadnem ocenjevanju se lahko opusti za sheme pomoči, ki so neposredne naslednice sheme, ki pokriva podoben cilj in geografsko območje, za katero je bila opravljena ocena ter je bilo v skladu z načrtom ocenjevanja, ki ga je odobrila Komisija, pripravljeno končno ocenjevalno poročilo, ki ni vsebovalo negativnih ugotovitev. Če končno ocenjevalno poročilo o shemi pomoči ni v skladu z odobrenim načrtom ocenjevanja, se zadevna shema začasno prekine s takojšnjim učinkom. Za nobeno naslednico take opuščene sheme pomoči ne velja skupinska izjema.

3.   Cilj ocenjevanja je preveriti, ali so bili izpolnjeni predpostavke in pogoji, na katerih temelji združljivost sheme, zlasti nujnost in učinkovitost ukrepa pomoči glede na njegove splošne in specifične cilje. Oceniti se tudi vpliv sheme na konkurenco in trgovino.

4.   Za sheme pomoči, za katere velja zahteva po ocenjevanju v skladu z odstavkom 1, države članice Komisiji priglasijo osnutek načrta ocenjevanja, kot sledi:

(a)

v 20 delovnih dneh od začetka veljavnosti sheme pomoči, če je proračun sheme pomoči večji od 150 milijonov EUR v katerem koli zadevnem letu ali 750 milijonov EUR v celotnem obdobju trajanja sheme;

(b)

v 30 delovnih dneh po pomembni spremembi, s katero se je proračun sheme pomoči povečal na več kot 150 milijonov EUR v katerem koli danem letu ali 750 milijonov EUR v celotnem obdobju trajanja sheme pomoči;

(c)

v 30 delovnih dneh po tem, ko so bili na uradnih računih v okviru sheme pomoči evidentirani odhodki, ki presegajo 150 milijonov EUR v katerem koli letu.

5.   Osnutek načrta ocenjevanja je v skladu s skupnimi metodološkimi načeli, ki jih je določila Komisija (24). Države članice objavijo načrt ocenjevanja, ki ga je odobrila Komisija.

6.   Naknadno ocenjevanje na podlagi načrta ocenjevanja opravi strokovnjak, neodvisen od organa, ki dodeljuje pomoč. Vsaka ocena mora vključevati vsaj eno vmesno poročilo in eno končno ocenjevalno poročilo. Države članice objavijo obe poročili.

7.   Končno ocenjevalno poročilo se predloži Komisiji najpozneje devet mesecev pred iztekom veljavnosti izvzete sheme pomoči. To obdobje se lahko skrajša za sheme pomoči, ki sprožijo zahtevo po ocenjevanju v zadnjih dveh letih izvajanja sheme pomoči. Natančen obseg in ureditve za vsako ocenjevanje se določijo v sklepu Komisije o odobritvi načrta ocenjevanja. Priglasitev vsakega naslednjega ukrepa pomoči s podobnim ciljem mora vsebovati opis, kako so bili upoštevani rezultati ocene.

Člen 13

Spremljanje

Države članice vodijo natančne evidence z informacijami in dokazili, ki so potrebni za ugotovitev, ali so izpolnjeni vsi pogoji iz te uredbe. Take evidence se hranijo 10 let od dneva dodelitve ad hoc pomoči ali od dneva zadnje dodelitve pomoči v okviru sheme. Zadevna država članica Komisiji v 20 delovnih dneh ali daljšem obdobju, če je tako določeno v zahtevi, predloži vse informacije in dokazila, ki so po mnenju Komisije potrebni za spremljanje uporabe te uredbe.

POGLAVJE III

Posebne določbe za različne vrste pomoči

Óddelek 1

Spodbujanje trajnostnega ribištva ter obnove in ohranjanja vodnih bioloških virov

Člen 14

Splošni pogoji

Pomoč iz tega oddelka izpolnjuje vse naslednje splošne pogoje:

(a)

kadar se pomoč dodeli v zvezi z določenim ribiškim plovilom Unije, tega plovila ni dovoljeno prenesti v državo zunaj Unije ali zamenjati njegove zastave za zastavo države zunaj Unije najmanj pet let po končnem plačilu za operacijo, za katero se prejme podpora. V primeru prenosa plovila ali spremembe zastave pred navedenim rokom država članica izterja neupravičeno izplačane zneske za operacijo, in sicer v znesku sorazmernem z obdobjem, v katerem pogoj iz prvega stavka te točke ni bil izpolnjen;

(b)

operativni stroški niso upravičeni, razen če to ni izrecno določeno v tem oddelku.

Člen 15

Pomoč za inovacije v ribištvu

1.   Pomoč za inovacije v ribištvu, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I te uredbe, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), PDEU in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU, če je pomoč namenjena razvoju ali uvedbi novih ali bistveno izboljšanih proizvodov in opreme, novih ali izboljšanih postopkov in tehnik ter novih ali izboljšanih sistemov upravljanja in organizacijskih sistemov, tudi na ravni predelave in trženja.

2.   Subvencionirane storitve, financirane s to pomočjo, izvaja znanstveni ali tehnični organ, ki ga prizna država članica ali Unija, ali se izvajajo v sodelovanju z njim. Ta znanstveni ali tehnični organ potrdi rezultate takih operacij. Pomoč se izplača neposredno organizaciji za raziskave in/ali širjenje znanja.

3.   O rezultatih operacij, ki prejemajo podporo, države članice ustrezno obveščajo javnost.

4.   Upravičeni stroški so lahko naslednji:

(a)

neposredni stroški osebja v zvezi z raziskovalci, tehniki in drugim podpornim osebjem v obsegu njihove zaposlitve v projektu;

(b)

stroške instrumentov in opreme v obsegu in za obdobje uporabe v operacijah; kadar se ti instrumenti in oprema ne uporabljajo za operacije v njihovi celotni življenjski dobi, se štejejo za upravičene samo stroški amortizacije, ki ustrezajo trajanju operacije, kot so izračunani na podlagi splošno sprejetih računovodskih načel;

(c)

stroški stavb in zemljišč v obsegu in za obdobje, kot se uporabljajo za operacije, ter pod naslednjimi pogoji:

(i)

pri stavbah veljajo za upravičene samo stroški amortizacije, ki ustrezajo obdobju trajanja operacij, kot so izračunani na podlagi splošno sprejetih računovodskih načel;

(ii)

pri zemljiščih se štejejo za upravičene stroški komercialnega prenosa ali dejanski stroški kapitala;

(d)

stroški pogodbenih raziskav, znanja in patentov, ki so bili kupljeni ali je bilo zanje pridobljeno licenčno dovoljenje od zunanjih virov po običajnih tržnih pogojih, ter stroški svetovalnih in drugih ustreznih storitev, uporabljenih izključno za operacije, ali

(e)

dodatni režijski stroški in drugi stroški poslovanja, vključno s stroški materiala, zalog in podobnih izdelkov, nastali neposredno kot posledica operacij.

5.   Znesek pomoči, dodeljen v skladu s tem členom in izražen v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev, ne presega največje stopnje intenzivnosti pomoči v višini 50 % upravičenih stroškov. Posebna največja stopnja intenzivnosti pomoči mora biti določena v Prilogi IV. Če posamezna operacija spada v več vrstic od 1 do 11 Priloge IV, se uporabi največja stopnja intenzivnosti pomoči.

Člen 16

Pomoč za storitve svetovanja

1.   Pomoč za storitve svetovanja, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja I te uredbe, je združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107(3), točka (c), PDEU in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU, če:

(a)

pomoč izboljšuje splošno uspešnost in konkurenčnost podjetij ter spodbuja trajnostno ribištvo;

(b)

je pomoč na podlagi objektivno opredeljenih pogojev dostopna vsem upravičenim podjetjem na zadevnem območju ter

(c)

imajo storitve svetovanja eno od naslednjih oblik:

(i)

študije izvedljivosti in storitve svetovanja, s katerimi se oceni sposobnost preživetja ukrepov, ki bi lahko bili upravičeni do pomoči iz naslova II, poglavje II, Uredbe (EU) 2021/1139;

(ii)<