24.11.2022

Uradni list Evropske unije

L 304/1

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/2292

z dne 6. septembra 2022

o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevami za vstop pošiljk živali za proizvodnjo živil in nekaterih vrst blaga, namenjenega za prehrano ljudi, v Unijo

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (1) in zlasti člena 126(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) 2017/625 določa pravila za izvajanje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti pristojnih organov držav članic, zlasti za zagotovitev, da so pošiljke živali in blaga iz tretjih držav ali njihovih regij, namenjenih za prehrano ljudi, ob vstopu v Unijo skladne z zakonodajo Unije o varnosti živil in krme.

(2)

Z Uredbo (EU) 2017/625 se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za dopolnitev pogojev iz navedene uredbe za vstop živali za proizvodnjo živil in nekaterih vrst blaga v Unijo. Navedeni pogoji lahko vključujejo dodatne zahteve, in sicer možnost, da se dovoli vstop živali in blaga samo iz tretjih držav, vključenih na sezname, ki jih v ta namen pripravi Komisija. Te dodatne zahteve vključujejo jamstva o skladnosti z:

—	ukrepi za spremljanje snovi in skupin ostankov v živalih in blagu, namenjenih za prehrano ljudi, v skladu z direktivama Sveta 96/23/ES (2) in 96/22/ES (3);

—	predpisi za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje transmisivnih spongiformnih encefalopatij pri živih živalih in proizvodih živalskega izvora v skladu z Uredbo (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (4);

—	splošnimi načeli in zahtevami, ki urejajo živila na splošno in zlasti varnost hrane na ravni Unije in nacionalni ravni, v skladu z Uredbo (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (5);

—	splošnimi pravili higiene živil za nosilce živilske dejavnosti v skladu z Uredbo (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (6);

—	posebnimi pravili za higieno živil živalskega izvora za nosilce živilske dejavnosti v skladu z Uredbo (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (7);

—

posebnimi pravili o uradnem nadzoru, ki ga izvajajo pristojni organi, in ukrepih, ki jih pristojni organi sprejmejo v zvezi s proizvodnjo nekaterih živali in proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi, v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/624 (8) in Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/627 (9).

(3)	Take dodatne zahteve določa Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/625 (10), ki se uporablja od 14. decembra 2019. Ne zajema zahtev, ki so že določene v Direktivi 96/23/ES.

(4)

Trenutno so tretje države, iz katerih je dovoljen vstop živali in proizvodov živalskega izvora v Unijo na podlagi pravil Unije o javnem zdravju, vključene na sezname, pripravljene na podlagi različnih zahtev, vključno z obstojem načrta nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal, ki določa jamstva glede spremljanja nekaterih skupin snovi in njihovih ostankov ter onesnaževal, v skladu z zahtevami Direktive 96/23/ES in se na navedenih seznamih tudi hranijo.

(5)	Z Uredbo (EU) 2017/625 je bila Direktiva 96/23/ES razveljavljena z učinkom od 14. decembra 2019 in določena je bila prehodna uporaba nekaterih določb navedene direktive do 14. decembra 2022.

(6)	Uvedbo dodatnih zahtev za zagotovitev skladnosti z ukrepi za spremljanje snovi in skupin ostankov v živalih in blagu, namenjenih za prehrano ljudi, iz Direktive 96/23/ES bi bilo treba združiti z dodatnimi zahtevami, ki so že določene v Delegirani uredbi (EU) 2019/625.

(7)	Zato je primerno, da se vse te dodatne zahteve določijo v enotni delegirani uredbi, s čimer bi se poenostavili njihova razlaga in uporaba ter povečala preglednost za tretje države.

(8)	Uredba (ES) št. 853/2004 določa zahteve za nosilce živilske dejavnosti, ki se ukvarjajo z vstopanjem proizvodov živalskega izvora v Unijo. V skladu s tem bi morale biti dodatne zahteve iz te uredbe za uradni nadzor skladne s tistimi, ki so že določene v Uredbi (ES) št. 853/2004.

(9)	Pri določanju zahtev za vstop pošiljk nekaterih živali in blaga, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo bi se bilo treba sklicevati na oznake kombinirane nomenklature iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 (11), da se to blago in živali jasno identificirajo.

(10)

Za pošiljke nekaterih živali in blaga, namenjenih za prehrano ljudi, bi moral biti na podlagi analize tveganja vstop v Unijo dovoljen samo, kadar lahko tretje države ali njihove regije, iz katerih te živali in blago izvirajo, izpolnijo zahteve glede varnosti navedenih živali in blaga, navedene tretje države ali njihove regije pa so v skladu s členom 127(2) Uredbe (EU) 2017/625 vključene na sezname iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/405 (12).

(11)

Poleg zahtev iz člena 127(3) Uredbe (EU) 2017/625 bi bilo treba določiti posebne zahteve za nekatere živali in blago, namenjene za prehrano ljudi, da se zagotovi, da tretje države ali njihove regije zagotavljajo jamstva glede učinkovitosti uradnega nadzora nad varnostjo hrane v zvezi z navedenimi živalmi in blagom. Za tretje države ali njihove regije bi morala biti vključitev na sezname iz Izvedbene uredbe (EU) 2021/405 dovoljena šele po predložitvi dokazil in jamstev, da živali in blago, ki izvirajo iz njih, izpolnjujejo zahteve Unije glede varnosti hrane iz uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 178/2002, (ES) št. 852/2004, (ES) št. 853/2004, (EU) 2017/625, Delegirane uredbe (EU) 2019/624 in Izvedbene uredbe (EU) 2019/627 ali zahteve, ki so priznane kot enakovredne navedenim zahtevam.

(12)

V skladu s členom 127(3) Uredbe (EU) 2017/625 lahko Komisija odločitev o vključitvi tretjih držav na sezname iz Izvedbene uredbe (EU) 2021/405 pogojuje s tem, da navedene tretje države zagotovijo ustrezna dokazila in jamstva o izpolnjevanju zahtev Unije glede uporabe farmakološko aktivnih snovi pri živalih za proizvodnjo živil ter skladnosti pošiljk proizvodov živalskega izvora in sestavljenih proizvodov, namenjenih za vstop v Unijo, z mejnimi vrednostmi ostankov farmakološko aktivnih snovi, mejnimi vrednostmi ostankov pesticidov in mejnimi vrednostmi onesnaževal, določenimi v zakonodaji Unije. To zagotavlja, da navedene živali za proizvodnjo živil, proizvodi živalskega izvora in sestavljeni proizvodi zagotavljajo enako raven varovanja zdravja, kot je določena v zakonodaji Unije o živilih in varnosti hrane.

(13)

Za zagotovitev enake ravni varovanja zdravja bi bilo treba zagotoviti dokazila in jamstva s predložitvijo načrta nadzora farmakoloških snovi, pesticidov in onesnaževal, ki izpolnjuje nekatere zahteve te uredbe. Za zagotovitev stalnega izpolnjevanja navedenih zahtev bi bilo treba Komisiji vsako leto predložiti posodobljene načrte nadzora.

(14)

Na seznam iz Priloge -I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/405 se lahko vključijo tudi tretje države, če zagotovijo ustrezna dokazila in jamstva, da živali za proizvodnjo živil in proizvodi živalskega izvora, vključno s tistimi, ki se uporabljajo v sestavljenih proizvodih, ki vstopajo v Unijo, izvirajo iz države članice ali tretje države, vključene na seznam tretjih držav z odobrenim načrtom nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal za navedene živali za proizvodnjo živil in proizvode živalskega izvora, vključno s tistimi, ki se uporabljajo v sestavljenih proizvodih. Za vključitev na navedeni seznam bi bilo treba zagotoviti informacije o postopkih, vzpostavljenih za zagotovitev sledljivosti zadevnih živali za proizvodnjo živil in proizvodov živalskega izvora ter jamstva glede izvora navedenih živali in proizvodov.

(15)

Zakonodaja Unije določa pravila o uporabi farmakološko aktivnih snovi in mejne vrednosti njihovih ostankov v proizvodih živalskega izvora, ki izhajajo iz take uporabe. Vstop živali za proizvodnjo živil in proizvodov živalskega izvora, vključno s tistimi, ki se uporabljajo v sestavljenih proizvodih, v Unijo bi moral biti dovoljen samo iz tistih tretjih držav, ki zagotavljajo, da je nadzor uporabe farmakološko aktivnih snovi in njihovih ostankov v proizvodih živalskega nadzora vsaj enakovreden nadzoru iz načrtov nadzora Unije, vključenih v večletne nacionalne načrte nadzora iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/1644 (13) in Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2022/1646 (14). Za uradni nadzor navedenih snovi in ostankov bi bilo treba uporabljati pravila iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/808 (15).

(16)

V Uniji je v skladu z Direktivo 96/22/ES pri živalih za proizvodnjo živil prepovedana uporaba beta-agonistov in snovi s hormonskim ali tirostatičnim delovanjem. Podobno so v preglednici 2 v Prilogi k Uredbi Komisije (EU) št. 37/2010 (16) navedene farmakološko aktivne snovi, ki so prepovedane za uporabo v Uniji. Vstop živali za proizvodnjo živil in proizvodov živalskega izvora, vključno s tistimi, ki se uporabljajo v sestavljenih proizvodih, v Unijo bi moral biti dovoljen samo iz tretjih držav, ki zagotovijo jamstva glede skladnosti takih živali in takih proizvodov s temi določbami ali zahtevami, ki so priznane kot enakovredne navedenim določbam.

(17)

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 (17) določa usklajen program Unije nadzora mejnih vrednosti ostankov pesticidov v ali na živilih in krmi rastlinskega in živalskega izvora, da se ocenita izpostavljenost potrošnikov in delovanje zakonodaje v EU. Ta nadzorni program Unije je sestavni del večletnih nacionalnih programov nadzora ostankov pesticidov, ki jih morajo pripraviti države članice. Vstop živali za proizvodnjo živil in proizvodov živalskega izvora, vključno s tistimi, ki se uporabljajo v sestavljenih proizvodih, v Unijo bi moral biti dovoljen samo iz tretjih držav, ki zagotavljajo, da se nadzor nad ostanki pesticidov izvaja v skladu z enakimi strogimi merili, kot so tista, ki veljajo za države članice v okviru večletnih nacionalnih programov nadzora nad ostanki pesticidov iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/1355 (18). Zato bi bilo treba zagotoviti, da se s statistično reprezentativnim vzorčenjem zagotovijo dokazila, da so proizvodi, namenjeni za vstop v Unijo, skladni z zakonodajo Unije o ostankih pesticidov.

(18)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/931 (19) in Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/932 (20) določata vzpostavitev in vsebino načrtov nadzora onesnaževal v živilih na podlagi tveganja. Vstop proizvodov živalskega izvora in sestavljenih proizvodov v Unijo bi moral biti dovoljen samo iz tretjih držav, ki zagotavljajo, da se izvaja nadzor onesnaževal, da se dokaže skladnost proizvodov živalskega izvora in sestavljenih proizvodov, namenjenih za vstop v Unijo, z zakonodajo EU o onesnaževalih.

(19)	Sklep Komisije 2011/163/EU (21) v skladu z Direktivo 96/23/ES določa seznam tretjih držav, iz katerih je dovoljen vstop nekaterih živalskih vrst ali proizvodov živalskega izvora v Unijo.

(20)	Po razveljavitvi Direktive 96/23/ES je Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2293 (22) v celoti nadomestila Sklep 2011/163/EU.

(21)

Vstop pošiljk nekaterih vrst blaga, namenjenega za prehrano ljudi, v Unijo bi moral biti dovoljen samo, kadar se navedeno blago pridobi ali pripravi v obratih, vključenih na seznam, pripravljen in posodobljen v skladu s členom 127(3), točka (e)(ii), Uredbe (EU) 2017/625, ter se iz takih obratov tudi odpremi. Poleg tega je za zagotovitev skladnosti s pravili Unije o higieni živil ali pravili, ki so priznana kot vsaj enakovredna navedenim pravilom, primerno določiti, da bi morala tretja država pri pripravi in posodabljanju navedenega seznama zagotoviti dodatna jamstva poleg tistih iz člena 127(3), točki (e)(i) in (iv), Uredbe (EU) 2017/625.

(22)

Sezname obratov iz člena 127(3), točka (e)(i), Uredbe (EU) 2017/625 bi bilo treba dati na voljo javnosti, da se zagotovi preglednost za nosilce živilske dejavnosti in potrošnike. Za okrepitev take preglednosti bi morale države članice vstop pošiljk živali in blaga dovoliti samo, če uradna spričevala, ki se zahtevajo za take pošiljke v skladu z ustreznimi pravili Unije, izdajo pristojni organi tretje države po objavi navedenih seznamov.

(23)

Takih zahtev glede vključitve na seznam ni treba določiti za blago, namenjeno za tranzit, saj navedeno blago predstavlja majhno tveganje z vidika varnosti hrane in se ne daje na trg v Uniji. Poleg tega se take zahteve ne bi smele uporabljati za obrate, ki izvajajo samo dejavnosti primarne pridelave, prevoz, skladiščenje proizvodov živalskega izvora, ki ne potrebujejo temperaturno nadzorovanih pogojev skladiščenja, ali proizvodnjo visokorafiniranih proizvodov živalskega izvora iz oddelka XVI Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004.

(24)

Uredba Komisije (EU) št. 210/2013 (23) določa, da morajo obrate za proizvodnjo kalčkov odobriti pristojni organi v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 852/2004. Za zagotovitev skladnosti s pravili Unije o higieni živil ali pravili, ki so priznana kot vsaj enakovredna navedenim pravilom, bi bilo treba vstop kalčkov v Unijo dovoliti samo, če so proizvedeni v obratih, ki so vključeni na sezname, pripravljene in posodobljene v skladu s to uredbo.

(25)

Za zagotovitev skladnosti s pravili Unije o higieni živil ali pravili, ki so priznana kot vsaj enakovredna navedenim pravilom, bi bilo treba vstop proizvodov iz obratov, ki proizvajajo sveže meso, mleto meso, mesne pripravke, mesne proizvode, mehansko izkoščeno meso in surovine, namenjene za proizvodnjo želatine in kolagena, v Unijo dovoliti samo, če so navedeni obrati vključeni na sezname, pripravljene in posodobljene v skladu s členom 127(3), točka (e)(ii), Uredbe (EU) 2017/625. Poleg tega bi morale surovine, iz katerih se proizvajajo ti proizvodi, prihajati iz obratov (klavnic, obratov za obdelavo divjadi, razsekovalnic in obratov za obdelavo ribiških proizvodov), vključenih na sezname, pripravljene in posodobljene v skladu s členom 127(3), točka (e)(ii), Uredbe (EU) 2017/625.

(26)

Vstop pošiljk živih školjk, iglokožcev, plaščarjev in morskih polžev v Unijo bi moral biti dovoljen samo s proizvodnih območij v tretjih državah ali njihovih regijah, ki so vključene na sezname, pripravljene in posodobljene v skladu s členom 127(3), točka (e)(ii), Uredbe (EU) 2017/625, da se zagotovi skladnost z veljavnimi posebnimi zahtevami za te proizvode iz Uredbe (ES) št. 853/2004 in Izvedbene uredbe (EU) 2019/627 ali s pravili, ki so priznana kot vsaj enakovredna navedenim zahtevam. Objava navedenih seznamov bi morala nosilcem živilske dejavnosti in potrošnikom zagotoviti preglednost glede proizvodnih območij, s katerih je dovoljen vstop živih školjk, iglokožcev, plaščarjev in morskih polžev v Unijo.

(27)

Vstop pošiljk ribiških proizvodov v Unijo bi moral biti dovoljen samo, kadar se navedene pošiljke pridobijo ali pripravijo v obratu na kopnem ali hladilnem, predelovalnem ali zamrzovalnem plovilu, ki pluje pod zastavo tretje države, vključene na sezname, pripravljene in posodobljene v skladu s členom 127(3), točka (e)(ii) Uredbe (EU) 2017/625, ter se iz takega obrata ali s takega plovila tudi odpremijo, da se zagotovi izpolnjevanje zahtev Unije, zlasti posebnih zahtev za ribiške proizvode iz Uredbe (ES) št. 853/2004 in Izvedbene uredbe (EU) 2019/627 ali pravil, ki so priznana kot vsaj enakovredna navedenim zahtevam. Objava takih seznamov bi morala nosilcem živilske dejavnosti in potrošnikom zagotoviti preglednost v zvezi s plovili, katerih ribiški proizvodi lahko vstopijo v Unijo.

(28)

Tveganje, povezano s sestavljenimi proizvodi, je odvisno od vrste njihovih sestavin in pogojev skladiščenja navedenih sestavin. Zato bi bilo treba določiti zahteve za pošiljke sestavljenih proizvodov, da se zagotovi vstop sestavljenih proizvodov, ki pomenijo tveganje, v Unijo iz tretjih držav, iz katerih je dovoljen vstop v Unijo v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2021/405. Sestavljeni proizvodi, ki pomenijo tveganje, so proizvodi, ki vsebujejo predelane proizvode živalskega izvora, za katere so posebne zahteve določene v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 853/2004 ali za katere se zahteva načrt spremljanja ostankov.

(29)

Glede na število obvestil, prejetih v sistemu hitrega obveščanja za živila in krmo, vzpostavljenem z Uredbo (ES) št. 178/2002, pošiljke nekaterih živali in blaga, namenjene dajanju na trg za prehrano ljudi, pomenijo povečano tveganje za neizpolnjevanje zahtev Unije o varnosti hrane. Zato bi bilo treba za vsako pošiljko takih živali in blaga posebej izdati spričevalo pred vstopom v Unijo. Navedena izdaja spričevala tudi prispeva k opozarjanju nosilcev živilske dejavnosti in pristojnih organov tretjih držav ali njihovih regij na ustrezne zahteve Unije. Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/2235 (24) določa vzorce veterinarskih spričeval ali vzorce uradnih spričeval ali oboje za navedeni namen. Pošiljkam takih živali in blaga, za katere Unija ni končni namembni kraj, bi morala biti priložena veterinarska spričevala ali uradna spričevala s potrdilom o zdravstvenem stanju živali, medtem ko javnozdravstveno potrdilo za navedene živali in blago ni potrebno, saj ne bodo dani na trg v Uniji. Kar zadeva nekatere sestavljene proizvode, ki pomenijo nizko tveganje, bi moralo zasebno potrdilo nosilca živilske dejavnosti, odgovornega za vstop blaga v Unijo, nadomestiti izdajo spričevala, da se zagotovi sorazmeren pristop na podlagi tveganja.

(30)

Trajni sestavljeni proizvodi, ki pomenijo zanemarljivo tveganje, kot so tisti, pri katerih so edini živalski proizvod v končnem sestavljenem proizvodu sredstva za izboljšanje živil, in sicer vitamin D3, aditivi za živila, encimi za živila ali arome za živila, bi morali biti izvzeti iz nadzora na mejah in zahtev glede zasebnih potrdil.

(31)	Namen določb te uredbe je v celoti nadomestiti določbe Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/625. Delegirano uredbo (EU) 2019/625 bi bilo zato treba razveljaviti.

(32)	Ker se priloge I, II, III in IV k Direktivi 96/23/ES prenehajo uporabljati 14. decembra 2022, bi bilo treba to uredbo uporabljati od 15. decembra 2022 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1. Ta uredba dopolnjuje Uredbo (EU) 2017/625 v zvezi z zahtevami za vstop pošiljk živali za proizvodnjo živil in nekaterih vrst blaga, namenjenega za prehrano ljudi, iz tretjih držav ali njihovih regij v Unijo, da se zagotovi njihovo izpolnjevanje veljavnih zahtev, določenih v pravilih iz člena 1(2), točka (a), Uredbe (EU) 2017/625, ali zahtev, ki so priznane kot vsaj enakovredne navedenim zahtevam.

2. Zahteve iz odstavka 1 zajemajo:

(a)

identifikacijo živali za proizvodnjo živil in nekaterih vrst blaga, namenjenega za prehrano ljudi, za katere veljajo naslednje zahteve za vstop v Unijo:

(i)	zahteva, da navedene živali za proizvodnjo živil in nekatere vrste blaga, namenjenega za prehrano ljudi, prihajajo iz tretje države ali njene regije, vključene na seznam v skladu s členom 126(2), točka (a), Uredbe (EU) 2017/625;

(ii)

zahteva, da se navedene živali za proizvodnjo živil in nekatere vrste blaga, namenjenega za prehrano ljudi, pridobijo ali pripravijo v obratih, ki izpolnjujejo veljavne zahteve iz člena 126(1) Uredbe (EU) 2017/625 ali zahteve, ki so priznane kot vsaj enakovredne navedenim zahtevam, in so vključeni na sezname, pripravljene in posodobljene v skladu s členom 127(3), točki (e)(ii) in (iii), Uredbe (EU) 2017/625, ter se iz takih obratov tudi odpremijo;

(iii)

zahteva, da je vsaki pošiljki živali za proizvodnjo živil in nekaterih vrst blaga, namenjenega za prehrano ljudi, priloženo uradno spričevalo ali uradno potrdilo ali katero koli drugo dokazilo o skladnosti s pravili iz člena 1(2), točka (a), Uredbe (EU) 2017/625, na primer zasebno potrdilo, v skladu s členom 126(2), točka (c), Uredbe (EU) 2017/625;

(b)	zahteve za vstop živali za proizvodnjo živil in nekaterih vrst blaga, namenjenega za prehrano ljudi, v Unijo iz tretje države ali njene regije, vključene na seznam v skladu s členom 127(2) Uredbe (EU) 2017/625;

(c)

zahteve, da se pošiljke živali za proizvodnjo živil in nekaterih vrst blaga, namenjenega za prehrano ljudi, iz tretjih držav pridobijo ali pripravijo v obratih, ki izpolnjujejo veljavne zahteve iz člena 126(1) Uredbe (EU) 2017/625 ali zahteve, ki so priznane kot vsaj enakovredne navedenim zahtevam, in so vključeni na sezname, pripravljene in posodobljene v skladu s členom 127(3), točki (e)(ii) in (iii), Uredbe (EU) 2017/625, ter se iz takih obratov tudi odpremijo;

(d)

zahteve za vstop v Unijo za dajanje na trg naslednjih posebnih proizvodov, ki veljajo poleg zahtev, določenih v skladu s členom 126 Uredbe (EU) 2017/625:

(i)	svežega mesa, mletega mesa, mesnih pripravkov, mesnih proizvodov, mehansko izkoščenega mesa in surovin, namenjenih za proizvodnjo želatine in kolagena;

(ii)	živih školjk, iglokožcev, plaščarjev in morskih polžev;

(iii)

ribiških proizvodov;

(iv)	sestavljenih proizvodov;

(e)	dodatne zahteve za uradna spričevala, uradna potrdila in zasebna potrdila, ki so priložena živalim za proizvodnjo živil in nekaterim vrstam blaga, namenjenega za prehrano ljudi, ob vstopu v Unijo;

(f)

zahteve za uporabo farmakološko aktivnih snovi pri živalih za proizvodnjo živil in njihove ostanke ter za ravni onesnaževal in ostankov pesticidov v proizvodih živalskega izvora in sestavljenih proizvodih, kadar navedene živali za proizvodnjo živil, proizvodi živalskega izvora in sestavljeni proizvodi vstopajo v Unijo iz tretjih držav in so namenjeni dajanju na trg Unije ter so navedene zahteve potrebne za zagotovitev, da take živali za proizvodnjo živil, proizvodi živalskega izvora in sestavljeni proizvodi zagotavljajo raven varovanja zdravja ljudi, ki je enakovredna ravni, ki jo zagotavljajo ustrezna pravila Unije o varnosti hrane;

(g)	zahteva, da živali za proizvodnjo živil, proizvodi živalskega izvora in sestavljeni proizvodi vstopajo v Unijo samo iz tretjih držav, ki s predložitvijo načrta nadzora zagotovijo dokazila in jamstva o izpolnjevanju zahtev iz te uredbe.

3. Ta uredba se ne uporablja za:

(a)	živali in blago, ki niso namenjeni za prehrano ljudi, vendar se ta uredba uporablja, če namembni kraj živali in blaga ob vstopu v Unijo ni določen in namena za prehrano ljudi še ni mogoče izključiti;

(b)	živali in blago, namenjene za prehrano ljudi, samo za tranzit skozi Unijo, ne da bi bili dani na trg;

(c)	blago, namenjeno za prehrano ljudi, za namen vzorcev za analizo proizvodov in preskušanje kakovosti, ne da bi bilo dano na trg.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)	„vstopanje v Unijo“ ali „vstop v Unijo“ pomeni vstopanje v Unijo ali vstop v Unijo, kot je opredeljeno v členu 3, točka (40), Uredbe (EU) 2017/625;

(2)	„pošiljka“ pomeni pošiljko, kot je opredeljena v členu 3, točka (37), Uredbe (EU) 2017/625;

(3)	„živali“ pomenijo živali, kot so opredeljene v členu 3, točka (9), Uredbe (EU) 2017/625;

(4)	„blago“ pomeni blago, kot je opredeljeno v členu 3, točka (11), Uredbe (EU) 2017/625;

(5)	„enakovreden“ pomeni enakovreden, kot je opredeljeno v členu 2(1), točka (e), Uredbe (ES) št. 852/2004;

(6)	„obrat“ pomeni obrat, kot je opredeljen v členu 2(1), točka (c), Uredbe (ES) št. 852/2004;

(7)	„uradno spričevalo“ pomeni uradno spričevalo, kot je opredeljeno v členu 3, točka (27), Uredbe (EU) 2017/625;

(8)	„uradno potrdilo“ pomeni uradno potrdilo, kot je opredeljeno v členu 3, točka (28), Uredbe (EU) 2017/625;

(9)	„zasebno potrdilo“ pomeni potrdilo, ki ga podpiše nosilec živilske dejavnosti, odgovoren za vstop blaga v Unijo;

(10)	„dajanje na trg“ pomeni dajanje v promet, kot je opredeljeno v členu 3, točka (8), Uredbe (ES) št. 178/2002;

(11)	„sveže meso“ pomeni sveže meso, kot je opredeljeno v točki 1.10 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(12)	„mleto meso“ pomeni mleto meso, kot je opredeljeno v točki 1.13 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(13)	„mesni pripravki“ pomenijo mesne pripravke, kot so opredeljeni v točki 1.15 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(14)	„mesni proizvodi“ pomenijo mesne izdelke, kot so opredeljeni v točki 7.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(15)	„mehansko izkoščeno meso“ pomeni mehansko izkoščeno meso, kot je opredeljeno v točki 1.14 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(16)	„želatina“ pomeni želatino, kot je opredeljena v točki 7.7 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(17)	„kolagen“ pomeni kolagen, kot je opredeljen v točki 7.8 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(18)	„visokorafinirani proizvodi živalskega izvora“ pomenijo visokorafinirane proizvode iz oddelka XVI, točka 1, Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(19)	„školjke“ pomenijo školjke, kot so opredeljene v točki 2.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(20)	„ribiški proizvodi“ pomenijo ribiške proizvode, kot so opredeljeni v točki 3.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(21)	„sestavljeni proizvod“ pomeni živilo, ki vsebuje proizvode rastlinskega izvora in predelane proizvode živalskega izvora;

(22)	„farmakološko aktivna snov“ pomeni farmakološko aktivno snov, kot je opredeljena v členu 2, točka (a), Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/2090 (25);

(23)	„onesnaževalo“ pomeni onesnaževalec, kot je opredeljen v členu 1(1), drugi pododstavek, Uredbe Sveta (EGS) št. 315/93 (26);

(24)	„ostanki pesticidov“ pomenijo ostanke pesticidov, kot so opredeljeni v členu 3(2), točka (c), Uredbe (ES) št. 396/2005;

(25)	„proizvod živalskega izvora“ pomeni proizvod živalskega izvora, kot je opredeljen v točki 8.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(26)

„načrt nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal“ pomeni načrt nadzora uporabe farmakološko aktivnih snovi, mejnih vrednosti ostankov farmakološko aktivnih snovi, mejnih vrednosti ostankov pesticidov in mejnih vrednosti onesnaževal v živalih za proizvodnjo živil in proizvodih živalskega izvora, vključno s tistimi, ki se uporabljajo v sestavljenih proizvodih;

(27)

„žuželke“ pomenijo živilo, ki je sestavljeno, pridobljeno ali proizvedeno iz žuželk ali njihovih delov, vključno z vsemi življenjskimi stadiji žuželk, in namenjeno za prehrano ljudi ter odobreno v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta (27) in vključeno na seznam Unije novih živil, vzpostavljen z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/2470 (28) (v nadaljnjem besedilu: seznam Unije novih živil), če je to ustrezno;

(28)	„tranzit“ pomeni tranzit, kot je opredeljen v členu 3, točka (44), Uredbe (EU) 2017/625;

(29)

„meso plazilcev“ pomeni nepredelane ali predelane užitne dele gojenih plazilcev iz vrst Alligator mississippiensis, Crocodylus johnstoni, Crocodylus niloticus, Crocodylus porosus, Timon lepidus, Python reticulatus, Python molurus bivittatus ali Pelodiscus sinensis, odobrene v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283 in vključene na seznam Unije novih živil, če je to ustrezno;

(30)	„polži“ pomenijo polže, kot so opredeljeni v točki 6.2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004, in katero koli drugo vrsto polžev iz družine Helicidae, Hygromiidae ali Sphincterochilidae, ki so namenjeni za prehrano ljudi;

(31)	„živila“ pomenijo živila, kot so opredeljena v členu 2 Uredbe (ES) št. 178/2002;

(32)	„krma“ ali „krmilo“ pomeni krmo ali krmilo, kot sta opredeljena v členu 3, točka (4), Uredbe (ES) št. 178/2002;

(33)	„presoja“ pomeni presojo, kot je opredeljena v členu 3, točka (30), Uredbe (EU) 2017/625;

(34)	„pristojni organi“ pomenijo pristojne organe, kot so opredeljeni v členu 3, točka (3), Uredbe (EU) 2017/625;

(35)	„kalčki“ pomenijo kalčke, kot so opredeljeni v členu 2, točka (a), Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 208/2013 (29);

(36)	„primarna pridelava“ pomeni primarno pridelavo, kot je opredeljena v členu 3, točka (17), Uredbe (ES) št. 178/2002;

(37)	„klavnica“ pomeni klavnico, kot je opredeljena v točki 1.16 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(38)	„obrat za obdelavo divjadi“ pomeni obrat za obdelavo divjadi, kot je opredeljen v točki 1.18 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(39)	„razsekovalnica“ pomeni razsekovalnico, kot je opredeljena v točki 1.17 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(40)	„proizvodno območje“ pomeni proizvodno območje, kot je opredeljeno v točki 2.5 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(41)	„predelovalno plovilo“ pomeni predelovalno plovilo, kot je opredeljeno v točki 3.2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(42)	„zamrzovalno plovilo“ pomeni zamrzovalno plovilo, kot je opredeljeno v točki 3.3 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(43)	„hladilno plovilo“ pomeni plovilo, opremljeno za skladiščenje in prevoz tovora na paletah ali razsutega tovora v skladiščih ali prostorih z nadzorovano temperaturo;

(44)	„mlečni proizvodi“ pomenijo mlečne izdelke, kot so opredeljeni v točki 7.2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(45)	„jajčni proizvodi“ pomenijo jajčne izdelke, kot so opredeljeni v točki 7.3 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(46)	„nosilec živilske dejavnosti“ pomeni nosilca živilske dejavnosti, kot je opredeljen v členu 3, točka (3), Uredbe (ES) št. 178/2002;

(47)	„izvajalec dejavnosti“ pomeni izvajalca dejavnosti, kot je opredeljen v členu 3, točka (29), Uredbe (EU) 2017/625;

(48)	„mejna kontrolna točka“ pomeni mejno kontrolno točko, kot je opredeljena v členu 3, točka (38), Uredbe (EU) 2017/625.

POGLAVJE II

POGOJI ZA VSTOP V UNIJO V ZVEZI S TRETJIMI DRŽAVAMI IZVORA ALI NJIHOVIMI REGIJAMI

Člen 3

Živali za proizvodnjo živil in blago, za katere se zahteva, da prihajajo iz tretjih držav ali njihovih regij, ki so vključene na seznam iz člena 126(2), točka (a), Uredbe (EU) 2017/625

Pošiljke naslednjih živali za proizvodnjo živil in blaga, namenjenega za prehrano ljudi, v Unijo vstopajo samo iz tretje države ali njene regije, vključene na seznam za navedene živali in blago iz Izvedbene uredbe (EU) 2021/405:

(a)	živih živali, za katere so bile oznake kombinirane nomenklature (v nadaljnjem besedilu: oznake KN) določene v drugem delu, poglavje 1, Priloge I k Uredbi (EGS) št. 2658/87, če gre pri navedenih živih živalih za živali za proizvodnjo živil;

(b)

proizvodov živalskega izvora, vključno z mesom plazilcev in mrtvimi celimi žuželkami, deli žuželk ali predelanimi žuželkami, namenjenih za prehrano ljudi, za katere so bile v drugem delu Priloge I k Uredbi (EGS) št. 2658/87 določene naslednje oznake:

(i)	oznake KN v poglavjih 2 do 5, 15, 16 ali 29 ali

(ii)	tarifne številke harmoniziranega sistema (v nadaljnjem besedilu: tarifne številke HS) 0901, 1702, 2105, 2106, 2301, 3001, 3002, 3302, 3501, 3502, 3503, 3504, 3507, 3913, 3926, 4101, 4102, 4103 ali 9602;

(c)	živih polžev, razen morskih polžev, uvrščenih pod oznako KN 0307 60 00 iz drugega dela Priloge I k Uredbi (EGS) št. 2658/87;

(d)	cvetnega prahu, uvrščenega pod oznako KN ex 1212 99 95 iz drugega dela Priloge I k Uredbi (EGS) št. 2658/87.

Člen 4

Dodatne zahteve za vstop živali za proizvodnjo živil in blaga iz tretje države ali njene regije v Unijo

Komisija poleg zahtev iz člena 127(3) Uredbe (EU) 2017/625 odloči o vključitvi tretjih držav ali njihovih regij na seznam iz člena 126(2), točka (a), navedene uredbe samo, če prizna, da so naslednje zahteve vsaj enakovredne ustreznim zahtevam v Uniji za živali za proizvodnjo živil in blago iz člena 3 te uredbe:

(a)

zakonodaja tretje države glede:

(i)	proizvodnje proizvodov živalskega izvora;

(ii)	uporabe zdravil za uporabo v veterinarski medicini, vključno s pravili o njihovi prepovedi ali odobritvi, njihovi distribuciji in dajanju v promet ter pravili, ki veljajo za njihovo dajanje in inšpekcijske preglede;

(iii)

priprave in uporabe krme, vključno s postopki za uporabo dodatkov ter pripravo in uporabo medicirane krme, ter tudi glede higienske kakovosti surovin, ki se uporabljajo za pripravo krme in končnega proizvoda;

(b)	higienske razmere proizvodnje, izdelave, ravnanja s proizvodi, skladiščenja in odpreme, ki se trenutno uporabljajo za proizvode živalskega izvora, namenjene v Unijo;

(c)	vse izkušnje, pridobljene pri trženju proizvodov živalskega izvora iz tretje države, in rezultate kakršnega koli uradnega nadzora pri vstopu v Unijo;

(d)

rezultate presoj Komisije, opravljenih v tretji državi v zvezi z drugimi živalmi za proizvodnjo živil in blagom, za katere je tretja država že vključena na seznam v skladu s členom 127(2) Uredbe (EU) 2017/625, zlasti rezultate ocene pristojnih organov v tretji državi, kjer je bila opravljena presoja, ter ukrepov, ki so jih pristojni organi sprejeli na podlagi morebitnih priporočil, naslovljenih nanje po tem, ko je Komisija take presoje opravila, če so ti rezultati na voljo;

(e)	obstoj in izvajanje programa nadzora zoonoz, ki ga je odobrila Komisija, ter obveščanje o njem, če je to ustrezno;

(f)	zahteve tretje države v zvezi s farmakološko aktivnimi snovmi, pesticidi in onesnaževali v skladu s členom 6.

Člen 5

Živali in proizvodi, za katere se uporabljajo členi 6 do 12

1. Zahteve iz členov 6 do 12 se uporabljajo za naslednje živali in proizvode:

(a)	žive živali, za katere so bile oznake KN določene v drugem delu, oddelek 1, poglavje 1, Priloge I k Uredbi (EGS) št. 2658/87, če gre pri navedenih živalih za živali za proizvodnjo živil;

(b)

proizvode živalskega izvora, za katere so bile oznake KN določene v drugem delu, poglavja 2 do 5, 15 in 16, Priloge I k Uredbi (EGS) št. 2658/87 in za katere so bile tarifne podštevilke harmoniziranega sistema (v nadaljnjem besedilu: tarifne podštevilke HS) določene pod tarifnimi številkami HS 0901, 2105, 3501, 3502 in 3504;

(c)	sestavljene proizvode, za katere so bile oznake KN določene v drugem delu, oddelek III, poglavje 15, in oddelek IV, poglavja 16 do 22, Priloge I k Uredbi (EGS) št. 2658/87.

2. Zahteve iz členov 6 do 12 se ne uporabljajo za

—	želatino in surovine za proizvodnjo želatine iz oddelka XIV, poglavje I, točka 1, Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 ter

—	kolagen in surovine za proizvodnjo kolagena iz oddelka XV, poglavje I, točka 1, Priloge III k navedeni uredbi ter

—	visokorafinirane proizvode živalskega izvora ter

—	žuželke, žabe, žabje krake, polže, plazilce in meso plazilcev.

Člen 6

Dodatne zahteve za vstop živali za proizvodnjo živil, proizvodov živalskega izvora in sestavljenih proizvodov v Unijo v zvezi s farmakološko aktivnimi snovmi in njihovimi ostanki ter onesnaževali in ostanki pesticidov

1. Poleg zahtev iz Uredbe (EU) 2017/625 pošiljke živali za proizvodnjo živil, proizvodov živalskega izvora in sestavljenih proizvodov v Unijo vstopajo samo iz tretje države z vzpostavljenim načrtom nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal, ki določa jamstva o izpolnjevanju:

(a)	zahtev Unije glede uporabe farmakološko aktivnih snovi, mejnih vrednosti ostankov farmakološko aktivnih snovi, mejnih vrednosti ostankov pesticidov in mejnih vrednosti onesnaževal, ter

(b)	dodatnih zahtev iz členov 9 do 12 te uredbe.

2. Poleg zahtev iz člena 127(3) Uredbe (EU) 2017/625 Komisija odloči o vključitvi tretje države na seznam iz člena 126(2), točka (a), navedene uredbe samo, če navedena tretja država v zahtevku za vključitev na seznam tretjih držav, ki ga mora navedena tretja država predložiti v skladu s členom 127(2) Uredbe (EU) 2017/625, predloži dokazila in jamstva o izpolnjevanju zahtev iz odstavka 1 tega člena, skupaj z informacijami iz dela II Priloge I k tej uredbi.

3. Komisija po odobritvi vključitve tretje države na seznam odobrenih tretjih držav v skladu s členom 127(3) Uredbe (EU) 2017/625 zagotovi, da tretja država še naprej izpolnjuje zahteve iz odstavka 1 tega člena.

4. Za namene odstavka 3 Komisija upošteva posodobljena dokazila in jamstva o izpolnjevanju zahtev iz odstavka 1, vključno z zahtevanimi informacijami o načrtu nadzora tretje države za farmakološko aktivne snovi, pesticide in onesnaževala v skladu z delom II Priloge I, ki ga navedena tretja država predloži do 31. marca vsako leto.

Člen 7

Vključitev tretje države na seznam tretjih držav, ki izpolnjujejo zahteve Unije glede farmakološko aktivnih snovi in njihovih ostankov ter onesnaževal in ostankov pesticidov

Poleg pogojev iz Uredbe (EU) 2017/625 pošiljke živali za proizvodnjo živil, proizvodov živalskega izvora in sestavljenih proizvodov v Unijo vstopajo samo iz tretje države, ki izpolnjuje zahteve iz člena 6(1) in je vključena na seznam tretjih držav, iz katerih je dovoljen vstop zadevnih živali za proizvodnjo živil ali proizvodov živalskega izvora v Unijo, iz Priloge -I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/405.

Člen 8

Odstopanje od zahtev za vstop živali za proizvodnjo živil, proizvodov živalskega izvora in sestavljenih proizvodov v Unijo

1. Z odstopanjem od člena 7 lahko pošiljke živali za proizvodnjo živil, proizvodov živalskega izvora in sestavljenih proizvodov v Unijo vstopajo iz tretjih držav, ki sicer nimajo odobrenega načrta nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal, vendar zagotavljajo, da živali za proizvodnjo živil in proizvodi živalskega izvora, vključno s tistimi, ki se uporabljajo v sestavljenih proizvodih, izvirajo iz države članice ali tretje države, vključene na seznam iz Priloge -I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/405 v zvezi z navedenimi živalmi za proizvodnjo živil ali proizvodi živalskega izvora.

2. Komisija poleg zahtev iz člena 127(3) Uredbe (EU) 2017/625 odloči o vključitvi tretje države na seznam iz člena 126(2), točka (a), navedene uredbe samo, če ji pristojni organ navedene tretje države predloži dokazila in jamstva o izpolnjevanju zahtev iz odstavka 1 tega člena. Taka dokazila in jamstva vsebujejo informacije o postopkih, vzpostavljenih v navedeni tretji državi za zagotavljanje sledljivosti in izvora navedenih živali za proizvodnjo živil in navedenih proizvodov živalskega izvora.

3. Kadar je tretja država v skladu z odstavkoma 1 in 2 vključena na seznam odobrenih tretjih držav za nekatere živali za proizvodnjo živil ali proizvode živalskega izvora, je vnosu za navedeno tretjo državo dodana naslednja opomba:

„Tretja država, iz katere v Unijo vstopajo samo nekatere živali za proizvodnjo živil ali proizvodi živalskega izvora – kot taki ali kot sestavine sestavljenih proizvodov – z izvorom (a) iz drugih tretjih držav, iz katerih je dovoljen vstop takih živali za proizvodnjo živil ali proizvodov živalskega izvora v Unijo, ali (b) iz držav članic, v skladu s členom 8 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/2292.“.

Pri tretji državi, iz katere zaradi zahtev za zdravstveno varstvo živali ni dovoljen vstop nekaterih živali za proizvodnjo živil ali proizvodov živalskega izvora kot takih v Unijo, je vnosu za navedeno tretjo državo dodana naslednja opomba:

„Tretja država, iz katere v Unijo vstopajo samo sestavljeni proizvodi, ki vsebujejo predelane proizvode živalskega izvora z izvorom (a) iz drugih tretjih držav, iz katerih je dovoljen vstop takih proizvodov živalskega izvora v Unijo, ali (b) iz držav članic, v skladu s členom 8 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/2292.“.

4. Za proizvodnjo ovitkov, namenjenih za vstop v Unijo, lahko tretje države uporabljajo surovine živalskega izvora iz držav članic ali iz drugih tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je dovoljen vstop svežega mesa ali nekaterih mesnih proizvodov in obdelanih želodcev, mehurjev in črev v Unijo ter ki so navedene na ustreznih seznamih za tako sveže meso in mesne proizvode iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/404 (30) ali Izvedbene uredbe (EU) 2021/405. Tretje države, iz katerih v Unijo vstopajo ovitki, so vključene na seznam v Prilogi -I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/405 za ovitke. Poleg tega se obrati, iz katerih ovitki vstopajo v Unijo, navedejo v skladu s členom 13(1) te uredbe.

5. Po odobritvi vključitve tretje države na sezname odobrenih tretjih držav iz tega člena Komisija v skladu s členom 127(4) Uredbe (EU) 2017/625 zagotovi, da tretja država še naprej izpolnjuje zahteve iz odstavka 1 tega člena.

POGLAVJE III

POGOJI ZA VSTOP V UNIJO V ZVEZI Z UPORABO FARMAKOLOŠKO AKTIVNIH SNOVI IN NJIHOVIH OSTANKOV TER ONESNAŽEVAL IN OSTANKOV PESTICIDOV

Člen 9

Zahteve glede uporabe farmakološko aktivnih snovi pri živalih za proizvodnjo živil in njihovih ostankov v proizvodih živalskega izvora in sestavljenih proizvodih

1. Živali za proizvodnjo živil, proizvodi živalskega izvora in sestavljeni proizvodi v Unijo vstopajo samo iz tretjih držav, ki zagotavljajo jamstva, da je nadzor uporabe farmakološko aktivnih snovi iz Priloge I k Delegirani uredbi (EU) 2022/1644 in njihovih ostankov vsaj enakovreden tistemu, ki se zahteva za večletne nacionalne načrte nadzora držav članic iz člena 4 Izvedbene uredbe (EU) 2022/1646.

2. Kadar tretja država pri živalih za proizvodnjo živil odobri uporabo farmakološko aktivnih snovi, ki niso odobrene pri takih živalih v Uniji, živali za proizvodnjo živil, proizvodi živalskega izvora in sestavljeni proizvodi v Unijo vstopajo samo, če navedena tretja država zagotovi jamstva, da v navedenih živalih in proizvodih ni njihovih ostankov. Analizne metode, ki se uporabljajo za dokazovanje odsotnosti takih ostankov, izpolnjujejo zahteve iz Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/808 ali enakovredne zahteve.

Člen 10

Zahteve glede prepovedi nekaterih snovi

1. Živali za proizvodnjo živil, proizvodi živalskega izvora in sestavljeni proizvodi v Unijo vstopajo samo iz tretjih držav, ki zagotavljajo jamstva o skladnosti s prepovedjo uporabe beta-agonistov in vseh stilbenov, tirostatičnih, estrogenih, androgenih in gestagenih snovi pri farmskih živalih iz Direktive 96/22/ES ter s prepovedjo uporabe snovi iz preglednice 2 Priloge k Uredbi (EU) št. 37/2010.

2. Živali za proizvodnjo živil, proizvodi živalskega izvora in sestavljeni proizvodi iz tretjih držav, v katerih je odobrena uporaba snovi iz odstavka 1 pri živalih za proizvodnjo živil ali v katerih ne veljajo pravila o uporabi navedenih snovi, v Unijo vstopajo samo, če navedene tretje države zagotovijo jamstva, da:

(a)	so vzpostavile ločen proizvodni sistem za zagotovitev, da živali za proizvodnjo živil, proizvodi živalskega izvora in sestavljeni proizvodi, namenjeni za vstop v Unijo, niso zdravljeni oziroma obdelani s snovmi iz odstavka 1, in

(b)	so vzpostavile ustrezen sistem identifikacije in sledljivosti živali ter sistem za nadzor distribucije snovi iz odstavka 1 in vodenje evidenc o dajanju zdravil za uporabo v veterinarski medicini.

Člen 11

Zahteve glede ostankov pesticidov v proizvodih živalskega izvora in sestavljenih proizvodih

Proizvodi živalskega izvora in sestavljeni proizvodi v Unijo vstopajo samo iz tretjih držav, ki zagotovijo jamstva o izvajanju reprezentativnega nadzora nad ostanki pesticidov, da se dokaže skladnost navedenih proizvodov z mejnimi vrednostmi ostankov iz Uredbe (ES) št. 396/2005. Navedena jamstva so vsaj enakovredna tistim, ki so določena v večletnih nacionalnih programih nadzora ostankov pesticidov iz Izvedbene uredbe (EU) 2021/1355.

Člen 12

Zahteve glede onesnaževal v proizvodih živalskega izvora in sestavljenih proizvodih

Proizvodi živalskega izvora in sestavljeni proizvodi v Unijo vstopajo samo iz tretjih držav, ki zagotovijo jamstva, da so navedeni proizvodi skladni z zgornjimi mejnimi vrednostmi za onesnaževala, določenimi na podlagi Uredbe (EGS) št. 315/93. Navedena jamstva so vsaj enakovredna tistim, ki so določena v večletnih nacionalnih načrtih nadzora, vzpostavljenih v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2022/931 in Izvedbeno uredbo (EU) 2022/932.

POGLAVJE IV

POGOJI ZA VSTOP V UNIJO V ZVEZI Z OBRATI

Člen 13

Zahteve za obrate

1. Pošiljke naslednjega blaga v Unijo vstopajo samo, če se navedene pošiljke pridobijo ali pripravijo v obratih, vključenih na sezname, pripravljene in posodobljene v skladu s členom 127(3), točki (e)(ii) in (iii), Uredbe (EU) 2017/625, ter se iz takih obratov tudi odpremijo:

(a)

proizvodov živalskega izvora, za katere so zahteve določene v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 853/2004 in za katere so bile v drugem delu Priloge I k Uredbi (EGS) št. 2658/87 določene naslednje oznake:

(i)	oznake KN v poglavjih 2 do 5, 15 ali 16 ali

(ii)	tarifne podštevilke HS pod tarifnimi številkami 1702, 2105, 2106, 2301, 2932, 3001, 3002, 3501, 3502, 3503, 3504, 4101, 4102 ali 4103;

(b)	kalčkov, uvrščenih pod naslednje tarifne podštevilke HS: 0704 90, 0706 90, 0708 10, 0708 20, 0708 90 ali 1214 90 iz drugega dela Priloge I k Uredbi (EGS) št. 2658/87.

2. Obrati iz odstavka 1 tega člena se lahko na sezname iz člena 127(3), točka (e), Uredbe (EU) 2017/625 uvrstijo le, če tretja država, v kateri so obrati, poleg jamstev iz člena 127(3), točki (e)(ii) in (iv), Uredbe (EU) 2017/625 zagotovi naslednja jamstva:

(a)

taki obrati skupaj z vsemi obrati, ki ravnajo s surovinami živalskega izvora, ki se uporabljajo pri proizvodnji proizvodov živalskega izvora iz odstavka 1(a), izpolnjujejo veljavne zahteve iz člena 126(1) Uredbe (EU) 2017/625, zlasti zahteve iz Uredbe (ES) št. 853/2004, ali zahteve, ki so priznane kot vsaj enakovredne navedenim zahtevam;

(b)	kadar je primerno, taki obrati ravnajo samo s surovinami živalskega izvora, ki prihajajo iz tretjih držav z odobrenim načrtom spremljanja ostankov za navedeno kategorijo proizvodov v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2022/1644 in Izvedbeno uredbo (EU) 2022/1646 ali iz držav članic;

(c)	ima dejanske pristojnosti, da takim obratom prepreči vstop proizvodov živalskega izvora v Unijo, če obrati ne izpolnjujejo ustreznih zahtev Unije ali zahtev, ki so priznane kot vsaj enakovredne navedenim zahtevam.

3. Komisija državam članicam zagotovi vse nove in posodobljene sezname, ki jih prejme od pristojnih organov tretje države v skladu s členom 127(3), točka (e)(iii), Uredbe (EU) 2017/625, ter jih objavi na svojem spletnem mestu.

4. Države članice dovolijo vstop pošiljk iz odstavka 1 v Unijo samo, če pristojni organi tretje države po datumu, ko Komisija objavi sezname obratov iz odstavka 1, izdajo uradna spričevala, ki morajo biti priložena takim pošiljkam v skladu z veljavnimi pravili Unije.

Člen 14

Obrati, za katere ne veljajo zahteve iz člena 13(1)

Zahteve iz člena 13(1) se ne uporabljajo za obrate, ki izvajajo samo naslednje dejavnosti:

(a)	primarno pridelavo;

(b)

prevoz;

(c)	skladiščenje proizvodov živalskega izvora, ki ne potrebujejo temperaturno nadzorovanih pogojev skladiščenja;

(d)	proizvodnjo visokorafiniranih proizvodov živalskega izvora, uvrščenih pod tarifne številke HS 2930, 2932, 3503, 3507 ali 3913 iz drugega dela Priloge I k Uredbi (EGS) št. 2658/87;

(e)	proizvodnjo želatinskih kapsul, uvrščenih pod tarifne številke HS 3913, 3926 ali 9602 iz drugega dela Priloge I k Uredbi (EGS) št. 2658/87.

POGLAVJE V

DODATNE ZAHTEVE ZA VSTOP NEKATERIH VRST BLAGA, NAMENJENEGA ZA PREHRANO LJUDI, V UNIJO

Člen 15

Zahteve za pošiljke svežega mesa, mletega mesa, mesnih pripravkov, mehansko izkoščenega mesa in mesnih proizvodov ter surovin, namenjenih za proizvodnjo želatine in kolagena

Pošiljke naslednjih proizvodov živalskega izvora v Unijo vstopajo samo, če so bili proizvedeni iz surovin, pridobljenih v klavnicah, obratih za obdelavo divjadi, razsekovalnicah in obratih za obdelavo ribiških proizvodov, ki so vključeni na sezname obratov, pripravljene in posodobljene v skladu s členom 127(3), točka (e), Uredbe (EU) 2017/625:

(a)	svežega mesa;

(b)	mletega mesa;

(c)	mesnih pripravkov;

(d)	mehansko izkoščenega mesa in mesnih proizvodov, razen ovitkov, kot so opredeljeni v členu 2, točka (45), Delegirane uredbe Komisije (EU) 2020/692 (31);

(e)	surovin, namenjenih za proizvodnjo želatine in kolagena, iz oddelka XIV, poglavje I, točka 4(a), oziroma oddelka XV, poglavje I, točka 4(a), Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004.

Člen 16

Zahteve za pošiljke živih školjk, iglokožcev, plaščarjev in morskih polžev

1. Ne glede na člen 14 te uredbe pošiljke živih školjk, iglokožcev, plaščarjev in morskih polžev, za katere so bile oznake KN določene pod tarifno številko 0307 iz drugega dela Priloge I k Uredbi (EGS) št. 2658/87, v Unijo vstopajo samo s proizvodnih območij v tretjih državah, vključenih na sezname, ki jih pripravijo pristojni organi tretje države v skladu s členom 127(3), točka (e), Uredbe (EU) 2017/625 in jih objavi Komisija.

2. Naslednji proizvodi lahko vstopijo v Unijo, tudi če so bili nabrani na območjih, ki jih pristojni organi v tretji državi pridelave niso razvrstili v skladu s členom 18(6) Uredbe (EU) 2017/625:

(a)	pektinidi, razen kadar podatki programov spremljanja, vzpostavljenih s členom 57 Izvedbene uredbe (EU) 2019/627, pristojnim organom omogočajo razvrstitev ribolovnih območij, kot je določeno v oddelku VII, poglavje IX, točka 2, Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(b)	morski polži, ki niso precejevalci, in iglokožci, ki niso precejevalci.

Člen 17

Priprava seznamov proizvodnih območij

1. Preden pristojni organi tretje države pripravijo sezname iz člena 16(1) te uredbe, se upoštevajo zlasti jamstva, ki jih pristojni organi tretje države lahko dajo glede izpolnjevanja zahtev iz člena 52 Izvedbene uredbe (EU) 2019/627 o razvrščanju in nadzoru proizvodnih območij.

2. Komisija pred pripravo seznamov iz člena 16(1) opravi nadzorni obisk na kraju samem.

3. Ko se pripravijo seznami iz člena 16(1) in pristojni organi tretje države zagotovijo zadostna jamstva glede razvrščanja in nadzora proizvodnih območij, za katera so odgovorni, Komisiji pred vključitvijo novega proizvodnega območja na obstoječi seznam, vzpostavljen v skladu s členom 13, ni treba opraviti nadzornega obiska na kraju samem.

Člen 18

Posebne zahteve za ribiške proizvode

Pošiljke ribiških proizvodov, za katere so bile oznake KN določene pod tarifnimi številkami 0301, 0302, 0303, 0304, 0305, 0306, 0307, 0308, 0309, 1504, 1516, 1517, 1603, 1604, 1605 ali 2106 iz drugega dela Priloge I k Uredbi (EGS) št. 2658/87, v Unijo za dajanje na trg vstopajo le, če so bile v kateri koli fazi proizvodnje pridobljene ali pripravljene v obratu na kopnem ali na predelovalnem ali zamrzovalnem plovilu ali skladiščene v hladilnici ali na hladilnem plovilu, ki so navedeni na seznamu, ki se pripravi in posodablja v skladu s členom 127(3), točka (e), Uredbe (EU) 2017/625 ter ga objavi Komisija.

Člen 19

Posebne zahteve za uvrstitev plovil na seznam

1. Plovilo se lahko vključi na sezname obratov iz člena 127(3), točka (e)(ii), Uredbe (EU) 2017/625, če pristojni organi tretje države, pod zastavo katere pluje plovilo, in pristojni organi druge tretje države, na katere so pristojni organi tretje države, pod zastavo katere pluje plovilo, prenesli odgovornost za pregled zadevnega plovila, Komisiji predložijo skupno sporočilo, v katerem navedejo, da so izpolnjene vse naslednje zahteve:

(a)	obe tretji državi sta vključeni na seznam tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je dovoljen vstop ribiških proizvodov v Unijo, pripravljen v skladu s členom 127(3) Uredbe (EU) 2017/625;

(b)	vsi ribiški proizvodi z zadevnega plovila, namenjeni za dajanje na trg v Uniji, so iztovorjeni neposredno v tretji državi, na katero je tretja država, pod zastavo katere pluje plovilo, prenesla odgovornost za pregled zadevnih plovil;

(c)	pooblaščeni pristojni organi so opravili pregled plovila in izjavili, da izpolnjuje veljavne zahteve Unije;

(d)	pooblaščeni pristojni organi so izjavili, da bodo redno opravljali preglede plovila za zagotovitev, da še naprej izpolnjuje veljavne zahteve Unije.

2. Plovilo se lahko vključi na sezname obratov iz člena 127(3), točka (e)(ii), Uredbe (EU) 2017/625 na podlagi skupnega sporočila pristojnih organov tretje države, pod zastavo katere pluje plovilo, in pristojnih organov države članice, na katero so pristojni organi tretje države, pod zastavo katere pluje plovilo, prenesli odgovornost za pregled zadevnega plovila, če so izpolnjene vse naslednje zahteve:

(a)	vsi ribiški proizvodi z zadevnega plovila, namenjeni za dajanje na trg v Uniji, so iztovorjeni neposredno v državi članici, na katero je tretja država, pod zastavo katere pluje plovilo, prenesla odgovornost za pregled zadevnih plovil;

(b)	pooblaščeni pristojni organi so opravili pregled plovila in izjavili, da izpolnjuje veljavne zahteve Unije;

(c)	pooblaščeni pristojni organi so izjavili, da bodo redno opravljali preglede plovila za zagotovitev, da še naprej izpolnjuje veljavne zahteve Unije.

Člen 20

Zahteve za pošiljke sestavljenih proizvodov

1. Pošiljke sestavljenih proizvodov, uvrščenih pod oznake KN pod tarifnimi številkami 1517, 1518, 1601 00, 1602, 1603 00, 1604, 1605, 1702, 1704, 1806, 1901, 1902, 1904, 1905, 2001, 2004, 2005, 2008, 2101, 2103, 2104, 2105 00, 2106, 2202 ali 2208 iz drugega dela Priloge I k Uredbi (EGS) št. 2658/87, v Unijo vstopajo za dajanje na trg le, če so bili vsi predelani proizvodi živalskega izvora, ki jih vsebujejo ti sestavljeni proizvodi, proizvedeni v obratih v tretjih državah ali njihovih regijah, iz katerih je dovoljen vstop navedenih predelanih proizvodov živalskega izvora v Unijo v skladu s členom 13 te uredbe, ali v obratih v državah članicah.

2. Dokler Komisija ne določi posebnega seznama tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je dovoljen vstop sestavljenih proizvodov v Unijo, lahko pošiljke sestavljenih proizvodov iz tretjih držav ali njihovih regij vstopajo v Unijo, če so v skladu z naslednjimi pravili:

(a)	sestavljeni proizvodi iz odstavka 1, ki jih je treba prevažati ali skladiščiti pri nadzorovani temperaturi, izvirajo iz tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je v skladu s členom 3 dovoljen vstop vseh predelanih proizvodov živalskega izvora, ki jih vsebuje sestavljeni proizvod, v Unijo;

(b)

sestavljeni proizvodi iz odstavka 1, ki jih ni treba prevažati ali skladiščiti pri nadzorovani temperaturi in ki vsebujejo kakršno koli količino proizvodov na osnovi kolostruma ali mesnih proizvodov, izvirajo iz tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je v skladu s členom 3 dovoljen vstop proizvodov na osnovi kolostruma ali mesnih proizvodov, ki jih vsebuje sestavljeni proizvod, v Unijo;

(c)

sestavljeni proizvodi iz odstavka 1, ki jih ni treba prevažati ali skladiščiti pri nadzorovani temperaturi in ki vsebujejo predelane proizvode živalskega izvora, ki niso proizvodi na osnovi kolostruma ali mesni proizvodi, za katere so zahteve določene v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 853/2004, izvirajo iz tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je v skladu s členom 3 te uredbe dovoljen vstop mesnih proizvodov, mlečnih proizvodov, ribiških proizvodov ali jajčnih proizvodov v Unijo na podlagi zahtev Unije glede zdravja živali in javnega zdravja ter so vključene na seznam za vsaj enega od teh proizvodov živalskega izvora.

3. Tretje države ali njihove regije, iz katerih sestavljeni proizvodi vstopajo v Unijo, so v Prilogi -I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/405 vključene na seznam držav ali regij z odobrenim načrtom nadzora v skladu s členom 6 te uredbe za vrste ali blago, iz katerih so pridobljeni predelani proizvodi živalskega izvora, ki jih vsebujejo sestavljeni proizvodi, razen kolagena, želatine in visokorafiniranih proizvodov živalskega izvora.

4. Odstavka 2 in 3 se ne uporabljata za trajne sestavljene proizvode, ki vsebujejo samo predelane proizvode živalskega izvora ali sestavljene proizvode, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (ES) št. 1332/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (32), Uredbe (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (33), Uredbe (ES) št. 1334/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (34) ali ki vsebujejo samo vitamin D3.

POGLAVJE VI

POGOJI ZA VSTOP V UNIJO V ZVEZI Z IZDAJO SPRIČEVAL IN POTRDIL

Člen 21

Uradna spričevala

1. Vsaka pošiljka naslednjih proizvodov v Unijo vstopi samo, kadar je pošiljki priloženo uradno spričevalo, razen v primeru pošiljk, za katere Unija ni končni namembni kraj:

(a)	živih živali, za katere so bile oznake KN določene v drugem delu, oddelek I, poglavje 1, Priloge I k Uredbi (EGS) št. 2658/87, če gre pri navedenih živih živalih za živali za proizvodnjo živil;

(b)

proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi, za katere so bile v drugem delu Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 določene naslednje oznake:

(i)	oznake KN v poglavjih 2 do 5, 15, 16 ali 29 ali

(ii)	tarifne številke HS 0901, 1702, 2105, 2106, 2301, 3001, 3002, 3501, 3502, 3503, 3504, 3507, 3913, 3926, 4101, 4102, 4103 ali 9602;

(c)

kalčkov in semen, namenjenih za proizvodnjo kalčkov in uvrščenih pod naslednje tarifne podštevilke HS: 0704 90, 0706 90, 0708 10, 0708 20, 0708 90, 0712 34, 0712 35, 0712 50, 0712 60, 0713 10, 0713 33, 0712 34, 0713 39, 0713 40, 0713 90, 0910 99, 1201 10, 1201 90, 1207 50, 1207 99, 1209 10, 1209 21, 1209 91 ali 1214 90 iz drugega dela Priloge I k Uredbi (EGS) št. 2658/87;

(d)	cvetnega prahu, uvrščenega pod oznako KN 1212 99 95 iz drugega dela Priloge I k Uredbi (EGS) št. 2658/87;

(e)	živih polžev, razen morskih polžev, uvrščenih pod oznako KN 0307 60 00 iz drugega dela Priloge I k Uredbi (EGS) št. 2658/87;

(f)	sestavljenih proizvodov iz člena 20(2), točki (a) in (b), te uredbe, razen trajnih sestavljenih proizvodov, ki ne vsebujejo proizvodov na osnovi kolostruma ali predelanega mesa, razen želatine, kolagena ali visokorafiniranih proizvodov živalskega izvora.

2. Če pošiljke ribiških proizvodov v Unijo vstopajo neposredno s hladilnega, predelovalnega ali zamrzovalnega plovila, ki pluje pod zastavo tretje države, lahko uradno spričevalo iz člena 14(3) Izvedbene uredbe (EU) 2020/2235 podpiše kapitan.

3. Za vstop želatinskih kapsul iz tarifnih številk HS 3913, 3926 ali 9602 iz drugega dela Priloge I k Uredbi (EGS) št. 2658/87 v Unijo uradno spričevalo ni potrebno, če navedene kapsule niso pridobljene iz kosti prežvekovalcev.

4. Uradna spričevala iz odstavka 1 potrjujejo, da proizvodi izpolnjujejo:

(a)	zahteve iz uredb (ES) št. 178/2002, (ES) št. 852/2004 in (ES) št. 853/2004 ali določbe, ki so priznane kot enakovredne navedenim zahtevam;

(b)	vse posebne zahteve za vstop v Unijo iz te uredbe.

5. Uradna spričevala iz odstavka 1 lahko vključujejo podrobnosti, zahtevane v skladu z drugo zakonodajo Unije o zadevah glede javnega zdravja in zdravja živali.

6. Uradno spričevalo za kalčke in semena, namenjena za proizvodnjo kalčkov iz odstavka 1(c), je priloženo pošiljki do prihoda v namembni kraj, naveden v uradnem spričevalu. Če se pošiljka razdeli na več delov, je izvod uradnega spričevala priložen vsakemu delu pošiljke.

7. Pristojni organi tretje države odpreme lahko izdajo spričevalo za pošiljke proizvodov živalskega izvora, za katere je potrebno samo javnozdravstveno potrdilo, ali pošiljke kalčkov, ki izvirajo iz druge tretje države, če lahko pristojni organi tretje države odpreme zagotovijo, da pošiljke izpolnjujejo zahteve za vstop v Unijo iz te uredbe.

Člen 22

Zasebno potrdilo

1. Zasebno potrdilo, ki potrjuje, da pošiljke izpolnjujejo veljavne zahteve iz člena 126(2) Uredbe (EU) 2017/625, ter ki ga pripravi in podpiše nosilec živilske dejavnosti, odgovoren za vstop blaga v Unijo, je priloženo:

(a)	pošiljkam sestavljenih proizvodov iz člena 20(2), točka (b), te uredbe, kadar sestavljeni proizvodi ne vsebujejo proizvodov na osnovi kolostruma ali predelanega mesa, razen želatine, kolagena ali visokorafiniranih proizvodov živalskega izvora; ter

(b)	pošiljkam sestavljenih proizvodov iz člena 20(2), točka (c), te uredbe.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 je za sestavljene proizvode, ki so izvzeti iz uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah v skladu s členom 48, točka (h), Uredbe (EU) 2017/625, zasebno potrdilo sestavljenim proizvodom priloženo ob dajanju na trg.

3. Zasebno potrdilo iz odstavka 1 zagotavlja sledljivost pošiljk ter vsebuje:

(a)	informacije o pošiljatelju in prejemniku blaga, ki vstopa v Unijo;

(b)	seznam proizvodov rastlinskega izvora in predelanih proizvodov živalskega izvora, ki jih vsebujejo sestavljeni proizvodi in so na seznamu navedeni v padajočem vrstnem redu glede na težo, kot je bila zabeležena ob njihovi uporabi pri proizvodnji sestavljenih proizvodov;

(c)	številko odobritve obratov, v katerih se proizvajajo predelani proizvodi živalskega izvora, ki jih vsebujejo sestavljeni proizvodi, ki je bila dodeljena ob odobritvi v skladu s členom 4(3) Uredbe (ES) št. 853/2004, kot jo navede nosilec živilske dejavnosti, odgovoren za vstop blaga v Unijo.

4. Zasebno potrdilo iz odstavka 1 potrjuje, da:

(a)

je tretja država ali njena regija, v kateri se proizvajajo sestavljeni proizvodi, vključena na seznam za vsaj eno od naslednjih kategorij proizvodov živalskega izvora:

(i)	mesne proizvode;

(ii)	mlečne proizvode ali proizvode na osnovi kolostruma;

(iii)

ribiške proizvode;

(iv)	jajčne proizvode;

(b)	obrat, ki proizvaja sestavljene proizvode, izpolnjuje higienske standarde, priznane kot enakovredne tistim, ki se zahtevajo v Uredbi (ES) št. 852/2004;

(c)	sestavljenih proizvodov ni treba skladiščiti ali prevažati pri nadzorovani temperaturi;

(d)	predelani proizvodi živalskega izvora, ki jih vsebujejo sestavljeni proizvodi, izvirajo iz tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je dovoljen vstop vsakega predelanega proizvoda živalskega izvora v Unijo, ali iz držav članic, in sicer iz obratov, vključenih na seznam;

(e)

so bili predelani proizvodi živalskega izvora, uporabljeni v sestavljenih proizvodih, obdelani vsaj z enim od postopkov, kot to zanje zahteva člen 163(1) Delegirane uredbe (EU) 2020/692, s kratkim opisom vseh postopkov, po katerih so bili obdelani, in temperatur, uporabljenih za sestavljene proizvode.

POGLAVJE VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 23

Sklici

Sklicevanje na člen 29 Direktive 96/23/ES se šteje za sklicevanje na to uredbo.

Člen 24

Razveljavitev

Delegirana uredba (EU) 2019/625 se razveljavi.

Sklicevanje na razveljavljeno delegirano uredbo se šteje kot sklicevanje na to uredbo in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge II.

Člen 25

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 15. decembra 2022.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 6. septembra 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 95, 7.4.2017, str. 1.

(2) Direktiva Sveta 96/23/ES z dne 29. aprila 1996 o ukrepih za spremljanje nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in v živalskih proizvodih ter razveljavitvi direktiv 85/358/EGS in 86/469/EGS in odločb 89/187/EGS in 91/664/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 10).

(3) Direktiva Sveta 96/22/ES z dne 29. aprila 1996 o prepovedi uporabe v živinoreji določenih snovi, ki imajo hormonalno ali tirostatično delovanje, in beta-agonistov ter o razveljavitvi direktiv 81/602/EGS, 88/146/EGS in 88/299/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 3).

(4) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (UL L 147, 31.5.2001, str. 1).

(5) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).

(6) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L 139, 30.4.2004, str. 1).

(7) Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L 139, 30.4.2004, str. 55).

(8) Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/624 z dne 8. februarja 2019 o posebnih pravilih za izvajanje uradnega nadzora proizvodnje mesa ter za pridelovalna območja in območja za ponovno nasaditev živih školjk v skladu z Uredbo (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 131, 17.5.2019, str. 1).

(9) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/627 z dne 15. marca 2019 o določitvi enotnih praktičnih ureditev za izvajanje uradnega nadzora nad proizvodi živalskega izvora, namenjenimi za prehrano ljudi, v skladu z Uredbo (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta ter spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 2074/2005 o uradnem nadzoru (UL L 131, 17.5.2019, str. 51).

(10) Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/625 z dne 4. marca 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevami za vnos pošiljk nekaterih živali in blaga, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo (UL L 131, 17.5.2019, str. 18).

(11) Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).

(12) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/405 z dne 24. marca 2021 o določitvi seznamov tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je dovoljen vstop nekaterih živali in blaga, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo v skladu z Uredbo (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 114, 31.3.2021, str. 118).

(13) Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/1644 z dne 7. julija 2022 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta s posebnimi zahtevami za izvajanje uradnega nadzora uporabe farmakološko aktivnih snovi, ki so odobrene kot zdravila za uporabo v veterinarski medicini ali kot krmni dodatki, ter prepovedanih ali neodobrenih farmakološko aktivnih snovi in njihovih ostankov (UL L 248, 26.9.2022, str. 3).

(14) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/1646 z dne 23. septembra 2022 o enotnih praktičnih ureditvah za izvajanje uradnega nadzora uporabe farmakološko aktivnih snovi, ki so odobrene kot zdravila za uporabo v veterinarski medicini ali kot krmni dodatki, ter prepovedanih ali neodobrenih farmakološko aktivnih snovi in njihovih ostankov, o posebni vsebini večletnih nacionalnih načrtov nadzora in posebnih ureditvah za njihovo pripravo (UL L 248, 26.9.2022, str. 32).

(15) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/808 z dne 22. marca 2021 o izvajanju analiznih metod za ostanke farmakološko aktivnih snovi, ki se uporabljajo pri živalih za proizvodnjo živil, o razlagi rezultatov in metodah, ki jih je treba uporabljati za vzorčenje, ter o razveljavitvi odločb 2002/657/ES in 98/179/ES (UL L 180, 21.5.2021, str. 84).

(16) Uredba Komisije (EU) št. 37/2010 z dne 22. decembra 2009 o farmakološko aktivnih snoveh in njihovi razvrstitvi glede mejnih vrednosti ostankov v živilih živalskega izvora (UL L 15, 20.1.2010, str. 1).

(17) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 70, 16.3.2005, str. 1).

(18) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/1355 z dne 12. avgusta 2021 o večletnih nacionalnih programih nadzora za ostanke pesticidov, ki jih morajo vzpostaviti države članice (UL L 291, 13.8.2021, str. 120).

(19) Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/931 z dne 23. marca 2022 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo pravil za izvajanje uradnega nadzora v zvezi z onesnaževali v živilih (UL L 162, 17.6.2022, str. 7).

(20) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/932 z dne 9. junija 2022 o enotnih praktičnih ureditvah za izvajanje uradnega nadzora v zvezi z onesnaževali v živilih ter posebni dodatni vsebini večletnih nacionalnih načrtov nadzora in posebnih dodatnih ureditvah za njihovo pripravo (UL L 162, 17.6.2022, str. 13).

(21) Sklep Komisije 2011/163/EU z dne 16. marca 2011 o odobritvi načrtov, ki so jih predložile tretje države v skladu s členom 29 Direktive Sveta 96/23/ES (UL L 70, 17.3.2011, str. 40).

(22) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2293 z dne 18. novembra 2022 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2021/405 glede seznama tretjih držav z odobrenim načrtom nadzora uporabe farmakološko aktivnih snovi, mejnih vrednosti ostankov farmakološko aktivnih snovi in pesticidov ter mejnih vrednosti onesnaževal (Glej stran 31 tega Uradnega lista).

(23) Uredba Komisije (EU) št. 210/2013 z dne 11. marca 2013 o odobritvi obratov za proizvodnjo kalčkov v skladu z Uredbo (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 68, 12.3.2013, str. 24).

(24) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/2235 z dne 16. decembra 2020 o določitvi pravil za uporabo uredb (EU) 2016/429 in (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta glede vzorcev veterinarskih spričeval, vzorcev uradnih spričeval in vzorcev veterinarskih/uradnih spričeval za vstop pošiljk nekaterih kategorij živali in blaga v Unijo in njihove premike znotraj Unije, uradne potrditve takšnih spričeval ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 599/2004, izvedbenih uredb (EU) št. 636/2014 in (EU) 2019/628, Direktive 98/68/ES ter odločb 2000/572/ES, 2003/779/ES in 2007/240/ES (UL L 442, 30.12.2020, str. 1).

(25) Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/2090 z dne 19. junija 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta glede primerov suma ali ugotovljene neskladnosti s pravili Unije, ki veljajo za uporabo ali ostanke farmakološko aktivnih snovi, dovoljenih v zdravilih za uporabo v veterinarskih medicini ali kot krmni dodatki, ali s pravili Unije, ki veljajo za uporabo ali ostanke prepovedanih ali nedovoljenih farmakološko aktivnih snovi (UL L 317, 9.12.2019, str. 28).

(26) Uredba Sveta (EGS) št. 315/93 z dne 8. februarja 1993 o določitvi postopkov Skupnosti za kontaminante v hrani (UL L 37, 13.2.1993, str. 1).

(27) Uredba (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o novih živilih, spremembi Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Komisije (ES) št. 1852/2001 (UL L 327, 11.12.2015, str. 1).

(28) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/2470 z dne 20. decembra 2017 o oblikovanju seznama Unije novih živil v skladu z Uredbo (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta o novih živilih (UL L 351, 30.12.2017, str. 72).

(29) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 208/2013 z dne 11. marca 2013 o zahtevah glede sledljivosti za kalčke in semena, namenjena za proizvodnjo kalčkov (UL L 68, 12.3.2013, str. 16).

(30) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/404 z dne 24. marca 2021 o določitvi seznamov tretjih držav, njihovih ozemelj ali območij, s katerih je dovoljen vstop živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v Unijo v skladu z Uredbo (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 114, 31.3.2021, str. 1).

(31) Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/692 z dne 30. januarja 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil za vstop pošiljk nekaterih živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v Unijo ter za njihove premike in ravnanje z njimi po vstopu (UL L 174, 3.6.2020, str. 379).

(32) Uredba (ES) št. 1332/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o encimih za živila in spremembi Direktive Sveta 83/417/EGS, Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999, Direktive 2000/13/ES, Direktive Sveta 2001/112/ES in Uredbe (ES) št. 258/97 (UL L 354, 31.12.2008, str. 7).

(33) Uredba (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aditivih za živila (UL L 354, 31.12.2008, str. 16).

(34) Uredba (ES) št. 1334/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aromah in nekaterih sestavinah živil z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih ter spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91, uredb (ES) št. 2232/96 in (ES) št. 110/2008 ter Direktive 2000/13/ES (UL L 354, 31.12.2008, str. 34).

PRILOGA I

Ta priloga določa informacije o načrtu nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal ter posodobljenem načrtu nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal, ki jih mora tretja država predložiti za vključitev in ohranitev na seznamu iz člena 7.

DEL I

Splošne zahteve glede predložitve načrta nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal ter posodobljenega načrta nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal

Načrt nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal, ki ga mora tretja država predložiti skupaj s svojim zahtevkom za vključitev na seznam iz člena 7 za nekatere živali za proizvodnjo živil ali proizvode živalskega izvora, vključuje informacije iz dela II te priloge.

Ko je tretja država vključena na seznam iz točke 1, vsako leto predloži posodobljen načrt nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal z informacijami iz dela III, da se na navedenem seznamu ohrani.

Kadar koli se lahko predložijo dodatne informacije, ki dopolnjujejo načrt nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal ter posodobljen načrt nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal iz točk 1 in 2.

Pri predložitvi načrta nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal ter posodobljenega načrta nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal se upoštevajo ustrezne smernice v zvezi s prepovedanimi snovmi, ostanki zdravil za uporabo v veterinarski medicini, ostanki pesticidov in onesnaževali, ki jih javno objavi Komisija.

Načrt nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal se Komisiji pošlje v elektronski obliki, in sicer v obliki, opisani v smernicah iz točke 4, ali v drugi obliki, če vključuje vse informacije iz delov II in III, če je to ustrezno.

DEL II

Načrt nadzora tretje države za farmakološko aktivne snovi, pesticide in onesnaževala – zahtevane informacije

A. Področje uporabe načrta nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal

(1)

Seznam kategorij živali za proizvodnjo živil, proizvodov živalskega izvora, vključno s tistimi, ki se uporabljajo kot sestavine v sestavljenih proizvodih, zajetih v načrtu nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal, vključno s podrobnostmi o vrstah in podvrstah živali.

(2)

Informacije o izvoru živali za proizvodnjo živil in proizvodov živalskega izvora, zajetih v načrtu nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal, zlasti ali so v tretji državi v celoti proizvedeni iz živali ali proizvodov živalskega izvora, ki izvirajo iz navedene države, ali vključujejo živali ali proizvode živalskega izvora, ki izvirajo iz drugih tretjih držav ali držav članic. Če živali za proizvodnjo živil in proizvodi živalskega izvora niso proizvedeni v tretji državi, ki je predložila načrt nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal, se zagotovijo informacije o državah izvora in predvidenem namenu navedenih živali in proizvodov živalskega izvora, zlasti s pojasnilom, ali so proizvodi živalskega izvora namenjeni za vstop v Unijo kot taki ali kot sestavine sestavljenih proizvodov.

(3)

Podatki o nacionalni proizvodnji iz preteklega leta za živalske vrste in proizvode živalskega izvora, zajete v načrtu nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal.

(4)

Pojasnilo, ali načrt nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal za zadevne živali in proizvode živalskega izvora zajema celotno nacionalno proizvodnjo ali njen delež (na primer proizvodnjo nekaterih kmetij/proizvajalcev in zmogljivost nekaterih obratov, iz katerih bodo zadevne živali in proizvodi živalskega izvora vstopali v Unijo). Če je zajet le del nacionalne proizvodnje, se predloži opis sistema, vzpostavljenega za zagotovitev, da so za vstop v Unijo primerni le tiste živali in proizvodi živalskega izvora iz navedene ločene populacije, ki so zajeti v načrtu nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal.

B. Odgovorni pristojni organi in njihova pravna pooblastila

(1)

Kontaktni podatki pristojnih organov: ime in naslov osrednjega pristojnega organa ali organov ter podatki o kontaktni točki za korespondenco v zvezi z načrtom nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal (npr. elektronski naslovi, telefonske številke).

(2)

Opis strukture pristojnih organov, po potrebi vključno z različnimi ravnmi organizacije (npr. nacionalna, regionalna, lokalna), udeleženimi službami in organizacijskimi shemami.

(3)

Opis vloge pristojnih organov, ki sodelujejo pri izvajanju načrta nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal, vključno z vidiki, povezanimi s pripravo načrta nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal, usklajevanjem in nadzorom izvajanja načrta nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal, odvzemom vzorcev, primerjavo in vrednotenjem rezultatov, po potrebi uporabo popravnih ukrepov, ki so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni za preprečitev ponovnega pojavljanja neskladnosti, ter predložitvijo posodobljenega načrta nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal Komisiji.

(4)

Pravna podlaga načrta nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal, vključno s sklicevanjem na posebne določbe, ki pristojnim organom dajejo pravico do vstopa v ustrezne prostore, odvzema vzorcev, izvajanja nadaljnjih preiskav, kadar se odkrijejo neskladni rezultati, in uvedbe popravnih ukrepov v takih primerih, na primer omejitev premika živali, uničenje živali ali naložitev glob.

C. Farmakološko aktivne snovi

(1)

Zahteve, ki jih izpolnjuje načrt nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal, zlasti ali gre pri takih zahtevah za zahteve iz člena 4 Izvedbene uredbe (EU) 2022/1646, ali enakovredne zahteve. V navedenem primeru se zagotovijo dodatne podrobnosti o tem, kako te zahteve obravnavajo vse točke iz dela II, točke C do K, te priloge.

(2)

Seznam skupin snovi, zajetih v načrtu nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal, za vsako živalsko vrsto in proizvod, kot je določeno v:

(a)	točki A.1 Priloge II k Delegirani uredbi (EU) 2022/1646 za snovi iz skupine A iz Priloge I k Delegirani uredbi (EU) 2022/1644;

(b)

točki B.1 Priloge II k Delegirani uredbi (EU) 2022/1644 za snovi iz skupine B iz Priloge I k Delegirani uredbi (EU) 2022/1644. Za snovi iz skupine B se pri izbiri skupin, zajetih v načrtu nadzora, upoštevajo dovoljenje in uporaba takih snovi ter tveganja ostankov v živalih in proizvodih živalskega izvora, namenjenih za vstop v Unijo.

(3)

Znotraj skupin snovi, zajetih v načrtu nadzora, seznam snovi in njihovih marker ostankov, ki jih je treba analizirati za nekatere živalske vrste in proizvode na posebnih matriksih, vključno z utemeljitvijo njihove izbire na podlagi meril tveganja iz Priloge II k Delegirani uredbi (EU) 2022/1644.

(4)

Število vzorcev na živalsko vrsto in proizvode za vsako skupino snovi, zajetih v načrtu nadzora, na podlagi pogostosti nadzora iz Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2022/1646 ali enakovrednih jamstev. Opis meril za izbiro odvzemnih mest in živali ali proizvodov živalskega izvora za vzorčenje na podlagi meril iz Priloge II k Delegirani uredbi (EU) 2022/1644.

(5)

Opis strategije vzorčenja, ki pojasnjuje, kako obravnava določbe Priloge III k Delegirani uredbi (EU) 2022/1644.

D. Pesticidi

(1)

Seznam snovi, preskušenih v načrtu nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal, in ustrezno število vzorcev na kategorijo živali za proizvodnjo živil in proizvodov živalskega izvora, zajetih v načrtu nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal v skladu z zahtevami iz Izvedbene uredbe (EU) 2021/1355.

(2)

Utemeljitev za izbiro snovi, zajetih v načrtu nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal, zlasti da je razpon preskušenih snovi reprezentativen za uporabljene pesticide.

(3)

Nadzor zagotovi jamstva o skladnosti živil živalskega izvora, namenjenih za vstop v Unijo, z mejnimi vrednostmi ostankov iz Uredbe (ES) št. 396/2005. Ta jamstva se zagotovijo za vse pesticide, odobrene v tretji državi, zlasti tiste, ki so odobreni v tretji državi, vendar niso odobreni v Uniji.

(4)

Utemeljitev izbire pesticidov, zajetih v načrtu, ob upoštevanju tveganj zaradi živalske krme in okolja ter pesticidov, za katere so v Uniji določene mejne vrednosti ostankov, pa tudi utemeljitev števila načrtovanih vzorcev na podlagi stopnje zanesljivosti, dosežene pri ugotavljanju določenega odstotka preseganja mejnih vrednosti ostankov, določenih v zakonodaji Unije za živali in proizvode živalskega izvora, namenjene za vstop v Unijo.

E. Onesnaževala

(1)

Seznam onesnaževal, preskušenih v načrtu nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal, in ustrezno število vzorcev na kategorijo živali za proizvodnjo živil in proizvodov živalskega izvora, zajetih v načrtu nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal, v skladu z zahtevami iz Delegirane uredbe (EU) 2022/931 in Izvedbene uredbe (EU) 2022/932.

(2)

Utemeljitev izbire onesnaževal, zajetih v načrtu nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal, ob upoštevanju tveganj zaradi živalske krme in okolja, pa tudi onesnaževal, za katera so bile v Uniji določene mejne vrednosti v proizvodih živalskega izvora, zajetih v načrtu nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal.

F. Analizne metode in laboratoriji

(1)

Seznam uradnih laboratorijev ali pogodbenih laboratorijev ali obojega, ki sodelujejo pri izvajanju analiz za načrt nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal.

(2)

Status akreditacije, vključno z obsegom akreditacije, vsakega uradnega laboratorija, ki izvaja analize za načrt nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal.

(3)

Za vsak laboratorij seznam vseh metod, uporabljenih v načrtu nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal, z navedbo, ali so oziroma niso vključene v obseg akreditacije za posebne matrikse, zajete v načrtu nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal.

(4)

Za vsak laboratorij seznam metod, uporabljenih v načrtu nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal, z navedbo, ali so za posebne matrikse, zajete v načrtu nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal, validirane v skladu z ustreznimi pravili Unije ali enakovrednimi pravili oziroma niso validirane, pri čemer se navede standard, uporabljen za validacijo.

(5)

Za vsako snov, preskušeno v načrtu nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal, seznam analiznih metod in regulativnih standardov, uporabljenih za razlago rezultatov analiz, ter zahtev glede učinkovitosti analiznih metod, vključno z informacijami o:

(a)	analizirani snovi in marker ostankih;

(b)	analiziranih matriksih;

(c)	opredelitvi analizne metode (npr. ELISA, LC-MS/MS, AAS);

(d)	vrsti analizne metode (presejalna ali potrditvena);

(e)	uporabljenih presejalnih in potrditvenih metodah, mejah zaznavnosti in mejah določljivosti ali, če je ustrezno, odločitveni meji za potrditev (CCα) in določitveni sposobnosti za presejanje (CCβ), kot sta opredeljeni v členu 2, drugi odstavek, točki (14) in (15), Izvedbene uredbe (EU) 2021/808;

(f)	koncentraciji, nad katero se rezultat šteje kot neskladen za namene načrta nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal. Navedejo se zlasti razlike z omejitvami iz zakonodaje Unije.

G. Farmakološko aktivne snovi, odobrene v zdravilih za uporabo v veterinarski medicini ali kot krmni dodatki za uporabo pri živalih za proizvodnjo živil, in prepoved uporabe pri takih živalih

(1)

Nacionalna zakonodaja, ki ureja dajanje v promet in pogoje uporabe zdravil za uporabo v veterinarski medicini v zvezi z živalskimi vrstami za proizvodnjo živil, zajetimi v načrtu nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal, vključno s sklicevanjem na ustrezne določbe.

(2)

Seznam odobrenih zdravil za uporabo v veterinarski medicini za živalske vrste za proizvodnjo živil, zajete v načrtu nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal, pri čemer se za vsako zdravilo navedejo ime zdravila, ena ali več farmakološko aktivnih snovi, ki jih vsebuje, in ciljne vrste. Snovi, ki so odobrene v tretji državi, vendar niso odobrene za tako uporabo v Uniji, se označijo na seznamu. Seznam vključuje tudi krmne dodatke, ki so farmakološko aktivni, kot so antibiotiki, kokcidiostatiki in histomonostatiki.

(3)

Opis sistema, vzpostavljenega za zagotovitev, da za vsako snov, ki je v tretji državi odobrena za uporabo pri živalskih vrstah, zajetih v načrtu nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal, vendar ni odobrena za tako uporabo v Uniji, pri takih živalih ali proizvodih živalskega izvora, namenjenih za vstop v Unijo, ni ostankov v koncentracijah, ki jih je mogoče zanesljivo izmeriti. V načrtu nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal za ustrezne živali in proizvode živalskega izvora se predložijo dokazi, da se take snovi preskušajo v ustreznih matriksih.

(4)

Izjava o tem, ali je katera od snovi iz preglednice 2 iz Priloge k Uredbi (EU) št. 37/2010 odobrena za uporabo pri živalskih vrstah za proizvodnjo živil, zajetih v načrtu nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal. Če so take snovi odobrene, se predloži opis sistema za zagotovitev, da živali, zdravljene s takimi snovmi, in iz njih pridobljeni proizvodi niso primerni za vstop v Unijo. Če je uporaba takih snovi pri živalih za proizvodnjo živil v tretji državi prepovedana, se navede sklic na nacionalno pravno podlago za navedeno prepoved.

(5)

Potrditev, da snovi na osnovi stilbenov (tj. stilbeni, derivati stilbenov, njihove soli in estri) ali tirostatične snovi niso odobrene za uporabo pri živalskih vrstah za proizvodnjo živil, zajetih v načrtu nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal, ne glede na njihovo primernost za vstop v Unijo, in sklic na nacionalno pravno podlago za navedeno prepoved.

(6)

Izjava o tem, ali so snovi z estrogenim, androgenim ali gestagenim delovanjem in beta-agonisti odobrene za spodbujanje rasti pri živalskih vrstah za proizvodnjo živil, zajetih v načrtu nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal. Če so take snovi odobrene, se predloži podroben opis sistema, vzpostavljenega za zagotovitev, da zdravljene živali niso primerne za vstop v Unijo. Če take snovi niso odobrene ali so izrecno prepovedane, se navede sklic na nacionalno pravno podlago za navedeno prepoved.

H. Posebne informacije za govedo, koze in ovce ter proizvode živalskega izvora, pridobljene iz njih, vključno z mlekom

(1)

Izjava o tem, ali so estradiol 17ß in njegovi estrom podobni derivati odobreni in se uporabljajo v zdravilih za uporabo v veterinarski medicini za kateri koli namen pri zadevni vrsti, vključno z zootehničnim ali terapevtskim zdravljenjem. Če so take snovi odobrene, se predloži opis sistema za zagotovitev, da živali, zdravljene s takimi snovmi, in iz njih pridobljeni proizvodi niso primerni za vstop v Unijo. Če so take snovi prepovedane, se navede sklic na nacionalno pravno podlago za prepoved.

(2)

Govedo, koze in ovce ter iz njih pridobljeni proizvodi živalskega izvora, vključno z mlekom, ki so primerni za vstop v Unijo iz tretje države, vključene na seznam tretjih držav z odobrenim načrtom nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal iz Priloge -I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/405, izvirajo iz navedene tretje države ali iz držav članic ali drugih tretjih držav, ki izvajajo načrt nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal, ki ga je odobrila Komisija.

I. Posebne informacije za med

(1)

Če so protimikrobne snovi odobrene za zdravljenje ali preprečevanje bolezni pri medonosnih čebelah, opis sistema, vzpostavljenega za zagotovitev jamstev, da v medu, namenjenem za vstop v Unijo, ni ostankov v koncentracijah, ki jih je mogoče izmeriti.

(2)

Med, namenjen za vstop v Unijo iz tretje države, vključene na seznam tretjih držav z odobrenim načrtom nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal iz Priloge -I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/405, izvira iz navedene tretje države ali iz držav članic ali drugih tretjih držav, ki izvajajo načrt nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal, ki ga je odobrila Komisija.

J. Posebne informacije za akvakulturo

(1)

Če so barvila odobrena za zdravljenje in preprečevanje bolezni v kateri koli fazi proizvodnje, opis uporabljenih barvil in ribiških proizvodov (vključno z raki), za katere je zdravljenje odobreno, ter sistema, vzpostavljenega za zagotovitev, da v proizvodih iz akvakulture, namenjenih za vstop v Unijo, ni ostankov v koncentracijah, ki jih je mogoče izmeriti.

(2)

Proizvodi iz akvakulture, namenjeni za vstop v Unijo iz tretje države, vključene na seznam tretjih držav z odobrenim načrtom nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal iz Priloge -I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/405, izvirajo iz navedene tretje države ali iz držav članic ali drugih tretjih držav, ki izvajajo načrt nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal, ki ga je odobrila Komisija.

K. Posebne informacije za enoprste kopitarje

(1)

Opis sistema, vzpostavljenega za zagotovitev, da enoprsti kopitarji, zdravljeni s snovmi, ki so v Uniji prepovedane ali niso odobrene za uporabo pri živalih za proizvodnjo živil, in iz takih živali pridobljeni proizvodi za prehrano ljudi niso primerni za vstop v Unijo. Opišejo se naslednji elementi takega sistema:

(a)	identifikacija in sledljivost enoprstih kopitarjev;

(b)	vodenje evidenc o dajanju zdravil za uporabo v veterinarski medicini;

(c)	evidence, v katerih so navedena vsa zdravljenja s farmakološko aktivnimi snovmi.

(2)

Kadar so enoprsti kopitarji zdravljeni s snovmi, ki se štejejo za bistvene v skladu s pravili Unije, opis sistema, vzpostavljenega za zagotovitev, da iz takih živali pridobljena živila niso primerna za vstop v Unijo do preteka šestih mesecev od zadnjega zdravljenja.

(3)

Enoprsti kopitarji za proizvodnjo živil, primerni za vstop v Unijo, izvirajo iz tretje države, iz katere je predviden vstop enoprstih kopitarjev v Unijo, ali iz drugih tretjih držav, ki izvajajo načrt nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal, ki ga je odobrila Komisija.

L. Posebne informacije, ki jih zagotovijo tretje države iz člena 8(1) in (2)

(1)

Izjava pristojnega organa tretje države, ki potrjuje, da proizvodi živalskega izvora, namenjeni za vstop v Unijo kot taki ali kot sestavine sestavljenih proizvodov, izvirajo samo iz tretjih držav, vključenih na seznam tretjih držav z odobrenim načrtom nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal za navedene živali za proizvodnjo živil ali proizvode živalskega izvora, in da postopki, ki jih je vzpostavil v ta namen, zadostujejo za zagotovitev sledljivosti in izvora navedenih proizvodov živalskega izvora.

(2)

Izčrpen opis postopkov, vzpostavljenih v tretji državi, ki ga pripravi pristojni organ tretje države, da se utemelji izjava iz točke 1.

M. Posebne informacije za ovitke

Opis sistema, vzpostavljenega za zagotovitev, da se pri obdelavi ovitkov ne uporabljajo nobene protimikrobne snovi, katerih uporaba pri živalih za proizvodnjo živil je v Uniji prepovedana v skladu z razpredelnico 2 iz Priloge k Uredbi (EU) št. 37/2010.

DEL III

Posodobljen načrt nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal – zahtevane informacije

A. Spremembe v posodobljenem načrtu nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal

(1)

Posodobljeni podatki o proizvodnji živali in proizvodov živalskega izvora, zajetih v načrtu nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal, ter učinek na število načrtovanih vzorcev.

(2)

Podrobnosti o vseh spremembah, ki so nastale od prejšnje letne predložitve načrta nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal in ki spreminjajo informacije, predhodno navedene v delu II, točke A do M.

(3)

Če sprememb ni, se v del II, točke A do M, vključi izjava, da ni prišlo do sprememb, kjer je to ustrezno.

B. Rezultati izvajanja načrta nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal za preteklo leto

(1)

Rezultati izvajanja načrta nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal za preteklo leto, skupaj s posodobljenim načrtom nadzora farmakološko aktivnih snovi, pesticidov in onesnaževal.

(2)

Utemeljitev morebitnih neskladij med številom vzorcev ali snovi, za katere se je načrtovala analiza, in številom vzorcev in/ali snovi, ki so bili dejansko analizirani.

(3)

Podrobnosti o rezultatih, ki niso skladni z mejnimi vrednostmi Unije za ostanke farmakološko aktivnih snovi, ostanke pesticidov ali onesnaževala, vključno z datumi vzorčenja, datumi razpoložljivosti rezultatov analiz, opredeljenimi marker ostanki, izmerjenimi koncentracijami, uporabljenimi analiznimi metodami in zadevnimi laboratoriji za vsak neskladni rezultat.

(4)

Za vsak neskladni rezultat opis izida nadaljnjih preiskav, ki so jih izvedli pristojni organi, kakšen je bil razlog za neskladnost in kateri ukrepi so bili sprejeti za preprečitev ponovitve.

PRILOGA II

Korelacijska tabela iz člena 24, drugi odstavek

Delegirana uredba (EU) 2019/625	Ta uredba
Člen 1	Člen 1
Člen 2	Člen 2
Člen 3	Člen 3
Člen 4	Člen 4
Člen 5	Člen 13
Člen 6	Člen 14
Člen 7	Člen 15
Člen 8	Člen 16
Člen 9	Člen 17
Člen 10	Člen 18
Člen 11	Člen 19
Člen 12	Člen 20
Člen 13	Člen 21
Člen 14	Člen 22

24.11.2022

Uradni list Evropske unije

L 304/31

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/2293

z dne 18. novembra 2022

o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2021/405 glede seznama tretjih držav z odobrenim načrtom nadzora uporabe farmakološko aktivnih snovi, mejnih vrednosti ostankov farmakološko aktivnih snovi in pesticidov ter mejnih vrednosti onesnaževal

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 96/23/ES z dne 29. aprila 1996 o ukrepih za spremljanje nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in v živalskih proizvodih ter razveljavitvi direktiv 85/358/EGS in 86/469/EGS in odločb 89/187/EGS in 91/664/EGS (1) ter zlasti člena 29(1), četrti pododstavek, in člena 29(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) 2017/625 določa pravila o uradnem nadzoru in drugih nadzornih dejavnostih, ki jih izvajajo pristojni organi držav članic zaradi preverjanja skladnosti z zakonodajo Unije, med drugim na področju varnosti hrane v kateri koli fazi proizvodnje, predelave in distribucije. Določa zlasti, da lahko v Unijo vstopijo samo pošiljke nekaterih živali in blaga iz tretje države ali njene regije, navedene na seznamu, ki ga v ta namen pripravi Komisija.

(2)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/2292 (3) dopolnjuje Uredbo (EU) 2017/625 v zvezi s pogoji za vstop pošiljk živali za proizvodnjo živil in nekaterih vrst blaga, namenjenega za prehrano ljudi, v Unijo iz tretjih držav ali njihovih regij za zagotovitev njihove skladnosti z zadevnimi zahtevami, določenimi v pravilih o varnosti hrane iz člena 1(2)(a) Uredbe (EU) 2017/625 ali zahtevami, ki so priznane vsaj kot enakovredne navedenim zahtevam. Delegirana uredba (EU) 2022/2292 zlasti opredeljuje živali in blago, namenjeni za prehrano ljudi, za katere velja zahteva, da morajo prihajati iz tretje države ali njene regije, navedene na seznamu iz člena 126(2)(a) Uredbe (EU) 2017/625.

(3)	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/405 (4) določa seznam tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je dovoljen vstop pošiljk nekaterih živali in blaga, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo v skladu s členom 126(2)(a) Uredbe (EU) 2017/625.

(4)	Uredba (EU) 2017/625 je razveljavila Direktivo 96/23/ES, toda določa, da se člen 29(1) in (2) navedene direktive še naprej uporablja do 14. decembra 2022.

(5)

V Sklepu Komisije 2011/163/EU (5) je določen seznam tretjih držav z odobrenimi načrti nadzora uporabe farmakološko aktivnih snovi, mejnih vrednosti ostankov farmakološko aktivnih snovi in pesticidov ter mejnih vrednosti onesnaževal, ki so navedeni v členu 29(1) Direktive 96/23/ES v povezavi s Prilogo I k navedeni direktivi.

(6)

Člen 7 Delegirane uredbe (EU) 2022/2292 določa, da poleg pogojev iz Uredbe (EU) 2017/625 pošiljke živali za proizvodnjo živil, proizvodov živalskega izvora in sestavljenih proizvodov v Unijo vstopajo samo iz tretje države, vključene na seznam tretjih držav, iz katerih je dovoljen vstop zadevnih živali za proizvodnjo živil ali proizvodov živalskega izvora za prehrano ljudi v Unijo.

(7)

Zaradi zagotavljanja preglednosti in doslednosti ter olajševanja vstopa pošiljk nekaterih živali in blaga, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo, bi bilo treba vse sezname tretjih držav, ki morajo zagotoviti, da blago in živali, ki se izvažajo v Unijo, ob vstopu v Unijo izpolnjujejo zadevne zahteve iz člena 1(2) Uredbe (EU) 2017/625, določiti v enem samem izvedbenem aktu. Zato bi bilo treba Sklep 2011/163/EU razveljaviti, seznam iz Priloge k navedenemu sklepu pa bi bilo treba vstaviti v Izvedbeno uredbo (EU) 2021/405.

(8)	Izvedbeno uredbo (EU) 2021/405 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(9)	Ker se Delegirana uredba (EU) 2022/2292 uporablja od 15. decembra 2022, bi se morala tudi ta uredba uporabljati od navedenega datuma.

(10)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Izvedbene uredbe (EU) 2021/405

Izvedbena uredba (EU) 2021/405 se spremeni:

(1)

za členom 2 se vstavi člen 2a:

„Člen 2a

Seznam tretjih držav z odobrenim načrtom nadzora za farmakološko aktivne snovi, pesticide in onesnaževala v nekaterih živalih za proizvodnjo živil ali proizvodih živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi

1. Načrti nadzora za farmakološko aktivne snovi, pesticide in onesnaževala iz člena 6(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/2292 (*1), ki jih Komisiji predložijo tretje države ali njihove regije iz tabele v Prilogi -I k tej uredbi, se odobrijo za živali za proizvodnjo živil in proizvode živalskega izvora, namenjene za prehrano ljudi, kar je označeno z ‚X‘ v navedeni tabeli.

2. Tretje države ali njihove regije, ki so poslale zahtevo za vključitev na seznam iz člena 6(2) Delegirane uredbe (EU) 2022/2292, vendar niso predložile načrtov nadzora za farmakološko aktivne snovi, pesticide in onesnaževala, in ki v skladu z navedeno zahtevo za proizvodnjo proizvodov, namenjenih za izvoz v Unijo, nameravajo uporabiti samo surovine bodisi iz držav članic bodisi iz drugih tretjih držav, iz katerih je dovoljen uvoz takšnih surovin v Unijo v skladu z odstavkom 1 tega člena, so v tabeli v Prilogi -I k tej uredbi označene z ‚Δ‘ za zadevne vrste ali blago.

3. Tretje države ali njihove regije, ki so poslale zahtevo za vključitev na seznam iz člena 6(2) Delegirane uredbe (EU) 2022/2292, vendar niso predložile načrtov nadzora za farmakološko aktivne snovi, pesticide in onesnaževala za govedo, ovce/koze, prašiče, enoprste kopitarje, kunce ali perutnino, in ki v skladu z navedeno zahtevo nameravajo izvažati sestavljene proizvode v Unijo z uporabo predelanih živalskih proizvodov iz navedenih vrst, pridobljenih iz države članice ali tretje države ali njihove regije, ki ima uvedene načrte nadzora za farmakološko aktivne snovi, pesticide in onesnaževala, so v tabeli v Prilogi -I k tej uredbi označene z ‚O‘ za vrste, ki so zajete s to zahtevo.

4. Tretje države ali njihove regije, ki so poslale zahtevo za vključitev na seznam iz člena 6(2) Delegirane uredbe (EU) 2022/2292 in so v tabeli v Prilogi -I k tej uredbi označene z ‚X‘ za kategorije ‚akvakultura‘, ‚mleko‘ ali ‚jajca‘ ter ki v skladu z navedeno zahtevo nameravajo proizvajati sestavljene proizvode, so v tabeli v Prilogi -I k tej uredbi za preostale kategorije, ki niso označene z ‚X‘, dodatno označene z ‚O‘.

5. Tretje države ali njihove regije, ki so poslale zahtevo za vključitev na seznam iz člena 6(2) Delegirane uredbe (EU) 2022/2292 in ki so v tabeli v Prilogi -I k tej uredbi označene z ‚X‘ za kategorije ‚govedo‘, ‚ovce/koze‘, ‚prašiči‘, ‚enoprsti kopitarji‘, ‚perutnina‘, ‚akvakultura‘, ‚mleko‘, ‚jajca‘, ‚kunci‘, ‚prostoživeča divjad‘ ali ‚gojena divjad‘ ter ki proizvajajo sestavljene proizvode s predelanimi proizvodi iz školjk s poreklom bodisi iz držav članic bodisi iz tretjih držav ali njihovih regij s seznama v Prilogi VIII k tej uredbi, so v tabeli v Prilogi -I k tej uredbi dodatno označene s ‚P‘.

(*1) Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/2292 z dne 6. septembra 2022 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevami za vstop pošiljk živali za proizvodnjo živil in nekaterih vrst blaga, namenjenega za prehrano ljudi, v Unijo (UL L 304, 24.11.2022, str. 1).“;"

(2)	v členu 3 se besedilo „in so navedene v Sklepu 2011/163/EU“ nadomesti z besedilom „in so navedene v Prilogi -I k tej uredbi“;

(3)	v členu 6, prvi odstavek, se besedilo „in so navedene v Sklepu 2011/163/EU“ nadomesti z besedilom „in so navedene v Prilogi -I k tej uredbi“;

(4)	v členu 7, prvi odstavek, se besedilo „in so navedene v Sklepu 2011/163/EU za jajca“ nadomesti z besedilom „in so navedene v Prilogi -I k tej uredbi za ‚jajca‘“;

(5)	v členu 10, drugi odstavek, se besedilo „in so navedene v Sklepu 2011/163/EU“ nadomesti z besedilom „in so navedene v Prilogi -I k tej uredbi“;

(6)	v členu 11 se besedilo „in so navedene v Sklepu 2011/163/EU za ovitke“ nadomesti z besedilom „in so navedene v Prilogi -I k tej uredbi za ‚ovitke‘“;

(7)	v členu 15 se besedilo „in so navedene v Sklepu 2011/163/EU za mleko“ nadomesti z besedilom „in so navedene v Prilogi -I k tej uredbi za ‚mleko‘“;

(8)	v členu 16 se besedilo „in so navedene v Sklepu 2011/163/EU za mleko“ nadomesti z besedilom „in so navedene v Prilogi -I k tej uredbi za ‚mleko‘“;

(9)	v členu 21 se besedilo „s seznama v Sklepu 2011/163/EU za med“ nadomesti z besedilom „s seznama v Prilogi -I k tej uredbi za ‚med‘“;

(10)	v členu 25, točka (a), se besedilo „in ki so, kadar je ustrezno, navedene v Sklepu 2011/163/EU“ nadomesti z besedilom „in ki so, kadar je ustrezno, navedene v Prilogi -I k tej uredbi“;

(11)	v členu 25, točka (c), se besedilo „in ki so, kadar je ustrezno, navedene v Sklepu 2011/163/EU“ nadomesti z besedilom „in ki so, kadar je ustrezno, navedene v Prilogi -I k tej uredbi“;

(12)	besedilo iz Priloge k tej uredbi se vstavi kot Priloga -I pred Prilogo I.

Člen 2

Razveljavitev

Sklep 2011/163/EU se razveljavi.

Člen 3

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 15. decembra 2022.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. novembra 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 125, 23.5.1996, str. 10.

(2) UL L 95, 7.4.2017, str. 1.

(3) Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/2292 z dne 6. septembra 2022 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevami za vstop pošiljk živali za proizvodnjo živil in nekaterih vrst blaga, namenjenega za prehrano ljudi, v Unijo (glej stran 1 tega Uradnega lista).

(4) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/405 z dne 24. marca 2021 o določitvi seznamov tretjih držav ali njihovih regij, iz katerih je dovoljen vstop nekaterih živali in blaga, namenjenih za prehrano ljudi, v Unijo v skladu z Uredbo (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 114, 31.3.2021, str. 118).

(5) Sklep Komisije 2011/163/EU z dne 16. marca 2011 o odobritvi načrtov, ki so jih predložile tretje države v skladu s členom 29 Direktive Sveta 96/23/ES (UL L 70, 17.3.2011, str. 40).

PRILOGA

„PRILOGA -I

Seznam tretjih držav ali njihovih regij z odobrenimi načrti nadzora za nekatere živali za proizvodnjo živil in proizvode živalskega izvora, namenjene za prehrano ljudi, iz člena 2a, člena 3, člena 6, prvi odstavek, člena 7, prvi odstavek, člena 10, drugi odstavek, členov 11, 15, 16, 21 in člena 25, točki (a) in (c)

Oznaka ISO države

Tretja država (1) ali njena regija

Govedo

Ovce/koze

Prašiči

Enoprsti kopitarji

Perutnina

Akvakultura (17)

Mleko

Jajca

Kunci

Prostoživeča divjad

Gojena divjad

Med

Ovitki

Andora

Združeni arabski emirati

X (2)

X (3)

Albanija

X (14)

Armenija

X (14)

Argentina

X (14)

Avstralija

Bosna in Hercegovina

X (14)

Bangladeš

Burkina Faso

Benin

Brunej

X (15)

Brazilija

Bocvana

Belorusija

X (8)

X (14)

Belize

X (15)

Kanada

Švica (7)

X (14)

Čile

X (5)

X (14)

Kamerun

Kitajska

Kolumbija

Kostarika

Kuba

X (15)

Dominikanska republika

Ekvador

Egipt

Etiopija

Falklandski otoki

X (5)

X (14)

Ferski otoki

X (14)

Združeno kraljestvo (6)

X (14)

Gruzija

Guernsey

Grenlandija

X (5)

Gvatemala

X (15)

Hongkong

Honduras

Indonezija

Izrael (4)

X (14)

Otok Man

X (14)

Indija

Iran

X (15)

X (16)

Jersey

Jamajka

Japonska

X (14)

Kenija

X (14)

Južna Koreja

Libanon

Šrilanka

Maroko

X (14)

Moldavija

X (14)

Črna gora

X (5)

X (14)

Madagaskar

Severna Makedonija

X (14)

Mjanmar

Mongolija

Mavricij

X (14)

Mehika

Malezija

Mozambik

X (15)

Namibija

X (5)

Nova Kaledonija

X (15)

Nigerija

X (15)

Nikaragva

X (15)

Nova Zelandija

X (14)

Panama

Peru

Filipini

Pakistan

Sveta Peter in Mihael

Pitcairn

Paragvaj

Srbija

X (8)

X (14)

Rusija

X (9)

Ruanda

Saudova Arabija

Singapur

X (10)

X (14)

X (10)

San Marino

Salvador

Sirija

Esvatini

Togo

Tajska

Tunizija

X (14)

Turčija

X (14)

Tajvan

Tanzanija

X (15)

Ukrajina

X (14)

Uganda

Združene države Amerike

X (11)

Urugvaj

X (14)

Uzbekistan

Venezuela

X (15)

Vietnam

Wallis in Futuna

Kosovo (12)

Južna Afrika

X (13)

Zambija

(1) Seznam tretjih držav in ozemelj (ni omejen na tretje države, ki jih priznava Unija).

(2) Samo kamelje mleko.

(3) Samo regija Ras al Hajma.

(4) V nadaljnjem besedilu se razume kot Država Izrael brez ozemelj, ki so od 5. junija 1967 pod upravo Države Izrael, tj. Golanske planote, Gaze, vzhodnega Jeruzalema in drugih delov Zahodnega brega.

(5) Samo ovce.

(6) V skladu s Sporazumom o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo, zlasti členom 5(4) Protokola o Irski/Severni Irski v povezavi s Prilogo 2 k navedenemu protokolu, za namene te priloge sklici na Združeno kraljestvo ne vključujejo Severne Irske.

(7) V skladu s Sporazumom z dne 21. junija 1999 med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi (UL L 114, 30.4.2002, str. 132).

(8) Izvoz živih enoprstih kopitarjev, namenjenih za zakol, v Unijo (samo živali za proizvodnjo živil).

(9) Samo severni jeleni.

(10) Samo za pošiljke svežega mesa s poreklom iz Nove Zelandije, namenjene v Unijo, ki se v Singapurju raztovorijo ter skladiščijo ali ne in nato pretovorijo v odobrenem obratu med tranzitom skozi Singapur.

(11) Samo koze.

(12) To poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

(13) Samo ratiti.

(14) Samo ribe.

(15) Samo raki.

(16) Samo ikre in kaviar.

(17) Akvakultura zajema ribe, vključno z jeguljami, proizvode iz rib (kot so ikre in kaviar) in rake. Tretje države ali njihove regije, navedene v Prilogi VIII za žive, ohlajene, zamrznjene ali predelane školjke, iglokožce, plaščarje in morske polže, so v tem stolpcu označene z ‚M‘.“

24.11.2022

Uradni list Evropske unije

L 304/42

UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/2294

z dne 23. novembra 2022

o izvajanju Uredbe (ES) št. 1338/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede statističnih podatkov o ustanovah zdravstvenega varstva, človeških virih na področju zdravstvenega varstva in koriščenju zdravstvenega varstva

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1338/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z javnim zdravjem ter zdravjem in varnostjo pri delu (1) ter zlasti člena 9(1) in Priloge II, točka (d), k Uredbi,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 1338/2008 določa teme s področja zdravstvenega varstva, za katere je treba predložiti podatke in metapodatke za pripravo evropske statistike. Z izvedbenimi ukrepi bi bilo treba določiti zlasti podatke in metapodatke o ustanovah zdravstvenega varstva, človeških virih na področju zdravstvenega varstva, koriščenju zdravstvenega varstva, posameznih in skupnih storitvah ter referenčna obdobja, časovne presledke in roke za predložitev podatkov.

(2)

V skladu s členom 6(1) Uredbe (ES) št. 1338/2008 je Komisija v letih 2015 in 2018 začela pilotne študije, ki so jih prostovoljno izvedle države članice. Komisija je z državami članicami razpravljala tudi o potrebah uporabnikov statističnih podatkov. Rezultat teh pilotnih študij in razprav je bil, da so podatki na ravni Unije potrebni za okrepitev zbirke podatkov o zdravstvenem varstvu, kar bo koristilo odločitvam o javnem zdravju in socialni politiki.

(3)

V skladu s členom 6(2) Uredbe (ES) št. 1338/2008 je Komisija izvedla analizo stroškovne učinkovitosti, in sicer ob upoštevanju koristi razpoložljivosti spremenljivk o ustanovah zdravstvenega varstva, človeških virih na področju zdravstvenega varstva in koriščenju zdravstvenega varstva glede na stroške zbiranja podatkov. Iz te analize izhaja, da bi bilo treba te spremenljivke zbirati, da se zagotovita primerljivost in razpoložljivost podatkov na ravni Unije.

(4)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za evropski statistični sistem, ustanovljenega na podlagi člena 7 Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (2) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba določa pravila za razvoj in pripravo evropske statistike na področju ustanov zdravstvenega varstva, človeških virov na področju zdravstvenega varstva, koriščenja zdravstvenega varstva ter posameznih in skupnih storitev, kot so navedeni v Prilogi II, točka (d), prva, druga in tretja alinea, k Uredbi (ES) št. 1338/2008.

Člen 2

Opredelitve

V tej uredbi se uporabljajo opredelitve iz Priloge I.

Člen 3

Zahtevani podatki

Države članice posredujejo Komisiji (Eurostatu) podatke za seznam spremenljivk, njihovih značilnosti in razčlenitev, kot je določeno v Prilogi II.

Člen 4

Metapodatki

Države članice posredujejo Komisiji (Eurostatu) potrebne referenčne metapodatke in poročila o kakovosti, zlasti glede:

(a)	virov podatkov in njihovega zajetja;

(b)	uporabljenih metod zbiranja;

(c)	informacij o značilnostih nacionalnih ustanov zdravstvenega varstva, nacionalnih človeških virih na področju zdravstvenega varstva in nacionalnem koriščenju zdravstvenega varstva, ki so specifične za države članice in odstopajo od opredelitev iz Priloge I, in spremenljivkah iz Priloge II;

(d)	ter informacij o vseh spremembah statističnih konceptov, navedenih v Prilogi I in Prilogi II.

Člen 5

Referenčno obdobje

1. Referenčno obdobje je koledarsko leto.

2. Prvo referenčno leto je leto 2021.

3. Z odstopanjem od odstavka 2 je prvo referenčno leto za podatke o zaposlovanju v zdravstvenem varstvu, bolnišnični oskrbi in kirurških posegih iz točk 1, 6 in 7 Priloge II leto 2023.

Člen 6

Posredovanje podatkov in metapodatkov Komisiji (Eurostatu)

1. Države članice predložijo Komisiji (Eurostatu) vsako leto v 14 mesecih po koncu referenčnega leta podatke in referenčne metapodatke iz člena 3 oziroma 4.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 države članice predložijo podatke in referenčne metapodatke o bolnišnični oskrbi in kirurških posegih iz točk 6 in 7 Priloge II v 20 mesecih po koncu referenčnega leta.

3. Podatki in referenčni metapodatki se Komisiji (Eurostatu) posredujejo prek enotne vstopne točke ali se dajo na voljo v elektronski obliki, da jih lahko Komisija (Eurostat) prikliče.

Člen 7

Viri podatkov

1. Podatki se zbirajo predvsem iz administrativnih evidenc iz člena 17a Uredbe (ES) št. 223/2009 in zajemajo celotno državo članico.

2. Kadar administrativne evidence niso na voljo ali je njihova kakovost ali zajetje nezadostno, se sprejme uporaba drugih virov, metod ali inovativnih pristopov, če omogočajo pripravo podatkov, ki so primerljivi in skladni z zahtevami iz te uredbe.

Člen 8

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. novembra 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 354, 31.12.2008, str. 70.

(2) Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).

PRILOGA I

Opredelitve iz člena 2

1	„Zdravniki, ki opravljajo poklic,“ pomenijo zdravnike, ki so diplomirali iz medicine na medicinskih fakultetah ali podobnih ustanovah in imajo licenco za opravljanje poklica. Zdravniki, ki opravljajo poklic, zagotavljajo storitve za posamezne paciente, družine in skupnosti. Nanaša se tudi na zdravnike pripravnike in zdravnike sekundarije, ki so diplomirali iz medicine na medicinskih fakultetah ali podobnih ustanovah in ki zagotavljajo storitve pod nadzorom drugih zdravnikov.
2	„Kategorija zdravnikov, ki opravljajo poklic,“ pomeni prevladujočo (glavno) področje opravljanja zdravniškega poklica.
3	„Splošni zdravniki“ pomenijo zdravnike, ki prevzamejo odgovornost za zagotavljanje stalne in celovite zdravstvene oskrbe posameznikom, družinam in skupnostim.
4	„Drugi splošni (nespecialistični) zdravniki“ pomenijo zdravnike, ki svoje dejavnosti ne omejujejo na določene kategorije bolezni ali načine zdravljenja. Ne delajo na področju specializacije.
5	„Pediatri“ pomenijo zdravnike, ki se ukvarjajo z razvojem, oskrbo in boleznimi otrok.
6	„Porodničarji“ pomenijo zdravnike, specializirane za nosečnost in porod. „Ginekologi“ pomenijo zdravnike, specializirane za funkcije in bolezni, značilne za ženske in dekleta, zlasti tiste, ki vplivajo na reproduktivni sistem.
7	„Psihiatri“ pomenijo zdravnike, specializirane za preprečevanje, diagnosticiranje in zdravljenje duševnih motenj.
8	„Skupina nekirurških specialistov“ pomeni zdravnike, ki so specializirani za diagnosticiranje in nekirurško zdravljenje telesnih motenj in bolezni.
9	„Skupina kirurških specialistov“ pomeni zdravnike, specializirane za uporabo kirurških tehnik za zdravljenje motenj in bolezni.
10	„Drugi specialisti, ki niso drugje razvrščeni,“ pomenijo zdravnike specialiste, ki niso zajeti v opredelitvah 5 do 9.
11	„Zdravniki, ki niso podrobneje opredeljeni,“ pomenijo zdravnike, ki jih ni mogoče razvrstiti v druge kategorije (opredelitve 3 do 10).
12	„Babice/babičarji, ki opravljajo poklic,“ pomenijo osebe, ki imajo priznano kvalifikacijo za babiško nego, imajo licenco za opravljanje poklica in zagotavljajo storitve neposredno pacientkam. Babica/babičar je strokovnjakinja/strokovnjak za babiško nego ali strokovna sodelavka/strokovni sodelavec za babiško nego. Strokovnjakinje/strokovnjaki za babiško nego zagotavljajo oskrbo in svetovanje ženskam med nosečnostjo, porodom in v poporodnem obdobju. Strokovnjakinje/strokovnjaki za babiško nego, ki vodijo porod samostojno ali v sodelovanju z zdravniki, medicinskimi sestrami in drugimi zdravstvenimi delavci ter staršem svetujejo in pomagajo pri negi dojenčkov. Strokovne sodelavke/strokovni sodelavci za babiško nego vodijo porod ali pomagajo zdravnikom ali strokovnjakom/strokovnjakinjam za babiško nego pri porodu. Strokovne sodelavke/strokovni sodelavci za babiško nego zagotavljajo predporodno in poporodno oskrbo ter starše poučujejo o negi dojenčkov.
13	„Medicinske sestre/zdravstveniki, ki opravljajo poklic,“ pomenijo osebe, ki imajo priznano kvalifikacijo za zdravstveno nego, imajo licenco za opravljanje poklica in zagotavljajo storitve neposredno pacientom in pacientkam. Medicinska sestra/zdravstvenik je strokovnjakinja/strokovnjak za zdravstveno nego ali strokovna sodelavka/strokovni sodelavec za zdravstveno nego. Strokovnjakinje/strokovnjaki za zdravstveno nego prevzamejo odgovornost za načrtovanje in izvajanje oskrbe pacientov, vključno z nadzorom drugih zdravstvenih delavcev, in pri praktičnem izvajanju preventivnih in kurativnih ukrepov delajo samostojno ali v skupinah z zdravniki in drugimi. Strokovna sodelavka/strokovni sodelavec za zdravstveno nego običajno delujejo pod nadzorom zdravnikom, medicinskih sester in drugih zdravstvenih delavcev ter pri izvajanju zdravstvenega varstva, zdravljenja in napotitve, ki jih ti določijo.
14	„Zobozdravniki, ki opravljajo poklic,“ pomenijo osebe, ki imajo priznano kvalifikacijo za dentalno medicino, imajo licenco za opravljanje poklica in zagotavljajo storitve pacientom in pacientkam. Zobozdravniki diagnosticirajo in zdravijo bolezni, poškodbe in deformacije zob, dlesni in povezanih oralnih struktur. Z uporabo različnih zdravljenj, kot so kirurški posegi in druge specialistične tehnike, ter nasveti o ustnem zdravju ponovno vzpostavijo normalno oralno delovanje. Nanaša se tudi na zobozdravnike pripravnike in zobozdravnike sekundarije, ki so diplomirali iz dentalne medicine na medicinskih fakultetah in fakultetah dentalne medicine ali podobnih ustanovah in ki zagotavljajo storitve pod nadzorom drugih zobozdravnikov.
15	„Farmacevti, ki opravljajo poklic,“ pomenijo osebe, ki imajo priznano kvalifikacijo za farmacijo in imajo licenco za opravljanje poklica. Farmacevti pripravljajo in izdajajo zdravila na podlagi receptov, ki jih izdajo zdravniki, zobozdravniki ali drugi pooblaščeni zdravstveni delavci. Farmacevti pripravljajo, izdajajo ali prodajajo zdravila in učinkovine za bolnike ter svetujejo.
16	„Doktorji medicine“ pomenijo osebe, ki so diplomirale iz medicine na medicinskih fakultetah ali podobnih ustanovah v državi poročevalki, tj. osebe, ki so zaključile osnovno medicinsko izobrazbo.
17	„Doktorji dentalne medicine“ pomenijo osebe, ki so pridobile priznano kvalifikacijo za dentalno medicino v državi poročevalki.
18	„Diplomanti farmacije“ pomenijo osebe, ki so pridobile priznano kvalifikacijo za farmacijo v državi poročevalki.
19	„Diplomirane babice/diplomirani babičarji“ pomenijo osebe, ki so pridobile priznano kvalifikacijo za babiško nego v državi poročevalki.
20	„Diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik“ pomenijo osebe, ki so pridobile priznano kvalifikacijo za zdravstveno nego v državi poročevalki.
21	„Bolnišnice“ pomenijo ustanove z licenco, ki se ukvarjajo predvsem z zagotavljanjem medicinskih storitev ter storitev diagnostike in zdravljenja, ki vključujejo zdravniške storitve, storitve zdravstvene nege in druge zdravstvene storitve za hospitalizirane paciente, in specializiranih nastanitvenih storitev, ki jih potrebujejo pacienti, in ki lahko zagotavljajo tudi dnevno oskrbo, ambulantne zdravstvene storitve in zdravstvene storitve na domu.
22	„Bolnišnične postelje“ pomenijo postelje, ki se redno vzdržujejo in so krite z osebjem ter so takoj na voljo za oskrbo sprejetih pacientov. V ta koncept so vključene zasedene in nezasedene postelje. Izključeni so reševalni vozički in postelje za dnevno oskrbo (oskrba dnevnega pacienta in ambulantna oskrba) ter prehodne in začasne postelje. Bolnišnične postelje se lahko razdelijo glede na kategorijo oskrbe (opredelitvi 23 in 24) in funkcijo oskrbe (opredelitve 25–28).
23	„Somatska oskrba“ pomeni zdravstveno varstvo, povezano s telesom, ki se razlikuje od psihiatrične oskrbe.
24	„Psihiatrična oskrba“ pomeni zdravstveno varstvo, povezano z duševnimi in vedenjskimi motnjami.
25	„Zdravljenje“ pomeni zdravstvene storitve, pri katerih je glavni namen lajšanje simptomov ali zmanjšanje resnosti bolezni ali poškodbe ali zaščita pred njenim poslabšanjem ali zapleti, ki bi lahko ogrozili življenje ali normalno delovanje.
26	„Rehabilitacija“ pomeni storitve za stabilizacijo, izboljšanje ali obnovitev oslabljenih telesnih funkcij in struktur, nadomestitev neobstoja ali izgube telesnih funkcij in struktur, izboljšanje dejavnosti in udeležbe ter preprečevanje poškodb, zdravstvenih zapletov in tveganj.
27	„Dolgotrajna oskrba (zdravje)“ pomeni vrsto medicinskih storitev in storitev osebne nege, glavni cilj uporabe katerih je lajšanje bolečin in trpljenja ter zmanjšanje ali obvladovanje poslabšanja zdravstvenega stanja pri pacientih z določeno stopnjo dolgoročne odvisnosti.
28	„Bolnišnične postelje za somatsko oskrbo s funkcijo, ki niso drugje razvrščene,“ pomenijo postelje v bolnišnicah, ki niso razvrščene med postelje za zdravljenje, rehabilitacijo ali dolgotrajno oskrbo.
29	„Bolnišnične postelje za psihiatrično oskrbo“ pomenijo postelje v bolnišnicah, v katerih so nastanjeni pacienti z duševnimi težavami. Postelje za socialnovarstveno dolgotrajno oskrbo so izključene.
30	„Ustanove za dolgotrajno oskrbo z nastanitvijo“ pomenijo ustanove, ki se ukvarjajo predvsem z zagotavljanjem dolgotrajne oskrbe z nastanitvijo, ki združuje zdravstveno nego, nadzor ali druge vrste oskrbe glede na potrebe oskrbovancev, pri čemer je znatni del proizvodnega procesa in oskrbe mešanica zdravstvenih in socialnih storitev, zdravstvene storitve pa so v veliki meri na ravni zdravstvene nege v kombinaciji s storitvami osebne nege.
31	„Postelje v ustanovah za dolgotrajno oskrbo z nastanitvijo“ pomenijo postelje v ustanovah za dolgotrajno oskrbo z nastavijo, ki so na voljo osebam, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo.
32	„Enote za slikanje z magnetno resonanco (MRI)“ so naprave s tehniko slikanja, ki so namenjene vizualizaciji notranjih struktur telesa z uporabo magnetnih in elektromagnetnih polj, ki povzročajo resonančni učinek vodikovih atomov. Elektromagnetna sevanja, ki jih oddajajo ti atomi, se evidentirajo in obdelajo z namenskim računalnikom za izdelavo slik telesnih struktur.
33	„Skener računalniške tomografije (CT)“, znan tudi kot skener za računalniško aksialno tomografijo (CAT), pomeni rentgensko napravo, ki združuje številne rentgenske slike s pomočjo računalnika za ustvarjanje pogledov prečnega prereza in po potrebi tridimenzionalnih slik notranjih organov in struktur telesa.
34	„Ambulantna oskrba“ pomeni zagotavljanje zdravstvenih storitev neposredno ambulantnim pacientom, ki ne potrebujejo bolnišničnih storitev, vključno z oskrbo v ordinacijah družinskih zdravnikov in zdravnikov specialistov ter ustanovah, specializiranih za zdravljenje dnevnih pacientov in zagotavljanje storitev oskrbe na domu.
35	„Imunizacija proti gripi“ pomeni cepljenje, ki ščiti pred okužbo z virusi influence.
36	„Presejalni program za odkrivanje raka dojke (mamografija)“ pomeni organiziran presejalni program, namenjen zgodnjemu odkrivanju raka dojke z uporabo dvostranske mamografije.
37	„Presejalni program za odkrivanje raka materničnega vratu“ pomeni organiziran presejalni program, namenjen zgodnjemu odkrivanju raka materničnega vratu.
38	„Hospitalizirani pacient“ pomeni pacienta, ki prejme zdravljenje in/ali oskrbo v ustanovi zdravstvenega varstva in ki je uradno sprejet in potrebuje prenočitev. „Bolnišnična oskrba“ pomeni oskrbo hospitaliziranega pacienta.
39	„Ambulantni pacient“ pomeni pacienta, ki prejme zdravstvene in pomožne storitve v ustanovi zdravstvenega varstva ter ni uradno sprejet in ne potrebuje prenočitve. „Ambulantna oskrba“ pomeni oskrbo ambulantnega pacienta.
40	„Dnevni pacient“ pomeni pacienta, ki prejme načrtovane zdravstvene in paramedicinske storitve, opravljene v ustanovi zdravstvenega varstva, in ki je uradno sprejet za diagnosticiranje, zdravljenje ali druge vrste zdravstvenega varstva ter je istega dne odpuščen. „Dnevna oskrba“ je oskrba dnevnega pacienta.
41	„Odpust bolnišnično hospitaliziranega pacienta“ pomeni odpust (uradni odpust) hospitaliziranega pacienta iz bolnišnice. Zdravi novorojenčki so izključeni.
42	„Posteljni dnevi bolnišnično hospitaliziranega pacienta“ pomenijo dneve, ki jih hospitalizirani pacient preživi v bolnišnici. Zdravi novorojenčki so izključeni.
43	„Odpust bolnišničnega dnevnega pacienta“ pomeni odpust dnevnega pacienta. To je odpust pacienta, ki je bil uradno sprejet v bolnišnico zaradi prejema načrtovanih zdravstvenih in paramedicinskih storitev in ki je bil odpuščen istega dne. Zdravi novorojenčki so izključeni.
44	„Rezident“ pomeni običajnega rezidenta geografskega območja, tj. (i) osebo, ki je pred referenčnim datumom vsaj 12 mesecev neprekinjeno živela v svojem kraju običajnega prebivališča, ali (ii) osebo, ki je v dvanajstih mesecih pred referenčnim datumom prispela v kraj svojega običajnega prebivališča z namenom, da bo tam ostala najmanj eno leto. Če okoliščin iz točk (i) ali (ii) ni mogoče ugotoviti, pomeni „običajno prebivališče“ kraj pravnega ali registriranega prebivališča.
45	„Nerezident“ pomeni osebo, ki ni rezident države poročevalke.
46	„Kirurški posegi“ pomenijo zdravstvene posege, ki vključujejo incizijo z instrumenti ter se običajno izvajajo v operacijski dvorani in običajno vključujejo anestezijo in/ali pomoč pri dihanju. Kirurški posegi se lahko izvajajo pri hospitaliziranih pacientih, dnevnih pacientih ali v nekaterih primerih pri ambulantnih pacientih.
47	„Operacija katarakte“ pomeni kirurški poseg za odstranitev očesne leče in v večini primerov njeno nadomestitev z umetno lečo.
48	„Tonzilektomija“ pomeni kirurško odstranitev tonzil.
49	„Transluminalna koronarna angioplastika“ pomeni postopek, ki odpira blokirane koronarne arterije za izboljšanje pretoka krvi v srčno mišico.
50	„Kirurška premostitev koronarne arterije z graftom“ pomeni kirurško operacijo, pri kateri se ateromatozna zaprtja pacientovih koronarnih arterij premostijo s pobranimi venskimi ali arterijskimi kanali.
51	„Holecistektomija“ pomeni kirurški poseg za odstranitev žolčnika.
52	„Popravilo dimeljske hernije“ pomeni kirurško korekcijo dimeljske hernije. Dimeljska hernija je odprtina, oslabelost ali izbočenost v podložnem tkivu trebušne stene v območju dimelj med trebuhom in stegnom.
53	„Carski rez“ pomeni kirurški poseg za rojstvo otroka z incizijami v trebuhu in maternici.
54	„Zamenjava kolka“ pomeni kirurški postopek odstranitve poškodovanih delov kolčnega sklepa in njihove zamenjave s protezo.
55	„Popolna zamenjava kolena“ pomeni kirurški poseg, pri katerem se oboleli kolenski sklep nadomesti s protezo.
56	„Delna ekscizija mamarne žleze“ pomeni kirurško odstranitev dela tkiva dojke zaradi območja bolezni, kot so masa/lezija, cista, tumor ali benigna ali maligna neoplazma.
57	„Popolna mastektomija“ pomeni kirurško odstranitev celotne dojke.

PRILOGA II

Seznam spremenljivk, njihovih značilnosti in razčlenitev iz člena 3

Spremenljivke

Značilnosti in razčlenitve

1.	Podatki o zaposlovanju v zdravstvenem varstvu

1.1.	Število zdravnikov, ki opravljajo poklic, po starosti in spolu

Število zaposlenih ob koncu referenčnega obdobja. Razčlenitev po starosti in spolu.

Starost: manj kot 35, 35–44, 45–54, 55–64, 65–74, 75 in starejši.

1.2.	Število zdravnikov, ki opravljajo poklic, po starosti in spolu

Število zaposlenih ob koncu referenčnega obdobja. Razčlenitev po kategorijah.

Kategorije: splošni zdravniki, drugi splošni (nespecialistični) zdravniki, pediatri, porodničarji in ginekologi, psihiatri, skupina nekirurških specialistov, skupina kirurških specialistov, drugi specialisti, ki niso uvrščeni drugje, zdravniki, ki niso podrobneje opredeljeni.

1.3.	Število babic/babičarjev, ki opravljajo poklic

Število zaposlenih ob koncu referenčnega obdobja. Skupno število.

1.4.	Število medicinskih sester/zdravstvenikov zdravstvene nege, ki opravljajo poklic

Število zaposlenih ob koncu referenčnega obdobja. Skupno število.

1.5.	Število zobozdravnikov, ki opravljajo poklic

Število zaposlenih ob koncu referenčnega obdobja. Skupno število.

1.6.	Število farmacevtov, ki opravljajo poklic

Število zaposlenih ob koncu referenčnega obdobja. Skupno število.

2.	Podatki o diplomantih v zdravstvenem varstvu

2.1.	Število doktorjev medicine

Skupno število v referenčnem obdobju.

2.2.	Število doktorjev dentalne medicine

Skupno število v referenčnem obdobju.

2.3.	Število diplomantov farmacije

Skupno število v referenčnem obdobju.

2.4.	Število diplomantov babiške nege

Skupno število v referenčnem obdobju.

2.5.	Število diplomantov zdravstvene nege

Skupno število v referenčnem obdobju.

3.	Podatki o bolnišničnih posteljah in posteljah v ustanovah za dolgotrajno oskrbo z nastanitvijo

3.1.	Število bolnišničnih postelj za somatsko oskrbo

Povprečno število v referenčnem obdobju ali skupno število ob koncu referenčnega obdobja. Razčlenitev po funkcijah.

Funkcije: zdravljenje, rehabilitacija, dolgotrajna oskrba, funkcija, ki ni uvrščena drugje.

3.2.	Število bolnišničnih postelj za psihiatrično oskrbo

Povprečno število v referenčnem obdobju ali skupno število ob koncu referenčnega obdobja.

3.3.	Število postelj v ustanovah za dolgotrajno oskrbo z nastanitvijo

Povprečno število v referenčnem obdobju ali skupno število ob koncu referenčnega obdobja.

4.	Podatki o pripomočkih za medicinsko slikanje

4.1.	Število enot MRI

Skupno število ob koncu referenčnega obdobja.

4.2.	Število skenerjev za CT

Skupno število ob koncu referenčnega obdobja.

5.	Podatki o ambulantni oskrbi

5.1.	Stopnja imunizacije ljudi, starih 65 let in več, proti gripi

Število ljudi, starih 65 let in več, ki so bili v referenčnem obdobju cepljeni proti gripi, deljeno s povprečnim letnim prebivalstvom, starim 65 let in več.

ali

Število ljudi, starih 65 let in več, ki so bili cepljeni proti gripi v sezoni gripe, opredeljeni kot od 1. julija do 30. junija, ki se je končala v referenčnem obdobju, deljeno s prebivalstvom, starim 65 let in več na začetku referenčnega obdobja.

5.2.	Delež žensk v starosti od 50 do 69 let, ki so bile presejane za raka dojke v okviru nacionalnega presejalnega programa za odkrivanje raka dojke (mamografija)

Stopnja: število žensk v starosti od 50 do 69 let, ki so bile presejane za odkrivanje raka dojke v okviru nacionalnega presejalnega programa za odkrivanje raka dojke (mamografija) v 24 mesecih pred koncem referenčnega obdobja (ali v skladu s posebno pogostostjo presejalnih pregledov, priporočeno v vsaki državi), deljeno s številom žensk v starosti od 50 do 69 let, upravičenih do organiziranega programa presejalnih pregledov.

Če država nima takega programa, ne bo dala nobene vrednosti in bo le označila ustrezno zastavico.

5.3.	Delež žensk v starosti od 20 do 69 let, ki so bile presejane za raka materničnega vratu v okviru nacionalnega presejalnega programa za odkrivanje raka materničnega vratu.

Stopnja: število žensk v starosti od 20 do 69 let, ki so bile presejane za odkrivanje raka materničnega vratu v okviru nacionalnega presejalnega programa za odkrivanje raka materničnega vratu v 36 mesecih pred koncem referenčnega obdobja (ali v skladu s posebno pogostostjo presejalnih pregledov, priporočeno v vsaki državi), deljeno s številom žensk v starosti od 20 do 69 let, upravičenih do organiziranega programa presejalnih pregledov.

Če država nima takega programa, ne bo dala nobene vrednosti in bo le označila ustrezno zastavico.

6.	Podatki o bolnišnični oskrbi

6.1.	Število odpuščenih bolnišnično hospitaliziranih pacientov

Skupno število v referenčnem obdobju. Razčlenitev po diagnozi, spolu, starostni skupini in geografski razsežnosti.

Duševnih in vedenjskih motenj ni treba razčleniti po diagnozi in jih je mogoče združiti v skupino.

Starostne skupine: manj kot 1, 1–4, 5–9, 10–14, 15–19, 20–24, 25–29, 30–34, 35–39, 40–44, 45–49, 50–54, 55–59, 60–64, 65–69, 70–74, 75–79, 80–84, 85–89, 90–94, 95 in starejši

Geografska razsežnost: Regija NUTS2, v kateri prebiva odpuščeni pacient (za nerezidente: država stalnega prebivališča).

6.2.	posteljnih dni bolnišnično hospitaliziranih pacientov

Skupno število v referenčnem obdobju. Razčlenitev po diagnozi, spolu, starostni skupini in geografski razsežnosti.

Duševnih in vedenjskih motenj ni treba razčleniti po diagnozi in jih je mogoče združiti v skupino.

Geografska razsežnost: Regija NUTS2, v kateri prebiva odpuščeni pacient (za nerezidente: država stalnega prebivališča).

6.3.	Število odpustov bolnišničnih dnevnih pacientov

Skupno število v referenčnem obdobju. Razčlenitev po diagnozi, spolu, starostni skupini in geografski razsežnosti.

Duševnih in vedenjskih motenj ni treba razčleniti po diagnozi in jih je mogoče združiti v skupino.

Geografska razsežnost: Regija NUTS2, v kateri prebiva odpuščeni pacient (za nerezidente: država stalnega prebivališča).

6.4.	Število odpuščenih bolnišnično hospitaliziranih pacientov, ki so prejeli somatsko zdravljenje

Skupno število v referenčnem obdobju.

6.5.	Število posteljnih dni bolnišnično hospitaliziranih pacientov, ki so prejeli somatsko zdravljenje

Skupno število v referenčnem obdobju.

7.	Podatki o kirurških posegih

7.1.	Operacija katarakte

Skupno število v referenčnem obdobju. Razčlenitev posegov po hospitaliziranih pacientih, dnevnih pacientih in ambulantnih pacientih.

7.2.	Tonzilektomija

Skupno število v referenčnem obdobju. Razčlenitev posegov po hospitaliziranih pacientih, dnevnih pacientih in ambulantnih pacientih.

7.3.	Transluminalna koronarna angioplastika

Skupno število v referenčnem obdobju. Razčlenitev posegov po hospitaliziranih pacientih in dnevnih pacientih.

7.4.	Kirurška premostitev koronarne arterije z graftom

Skupno število v referenčnem obdobju. Razčlenitev posegov po hospitaliziranih pacientih in dnevnih pacientih.

7.5.	Holecistektomija

Skupno število v referenčnem obdobju. Razčlenitev posegov po hospitaliziranih pacientih in dnevnih pacientih.

7.6.	Popravilo dimeljske hernije

Skupno število v referenčnem obdobju. Razčlenitev posegov po hospitaliziranih pacientih in dnevnih pacientih.

7.7.	Carski rez

Skupno število v referenčnem obdobju. Razčlenitev posegov po hospitaliziranih pacientkah in dnevnih pacientkah.

7.8.	Zamenjava kolka

Skupno število v referenčnem obdobju. Razčlenitev posegov po hospitaliziranih pacientih in dnevnih pacientih.

7.9.	Popolna zamenjava kolena

Skupno število v referenčnem obdobju. Razčlenitev posegov po hospitaliziranih pacientih in dnevnih pacientih.

7.10.

Delna ekcizija mamarne žleze

Skupno število v referenčnem obdobju. Razčlenitev posegov po hospitaliziranih pacientih in dnevnih pacientih.

7.11.

Popolna mastektomija

Skupno število v referenčnem obdobju. Razčlenitev posegov po hospitaliziranih pacientih in dnevnih pacientih.

24.11.2022

Uradni list Evropske unije

L 304/53

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/2295

z dne 23. novembra 2022

o spremembi Uredbe (ES) št. 474/2006 glede seznama letalskih prevoznikov, za katere velja prepoved opravljanja letov ali omejitve opravljanja dejavnosti v Uniji

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2111/2005 z dne 14. decembra 2005 o vzpostavitvi seznama Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti, in informiranju potnikov v zračnem prometu o identiteti letalskega prevoznika, ki opravlja let, ter razveljavitvi člena 9 Direktive 2004/36/ES (1) in zlasti člena 4(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Z Uredbo Komisije (ES) št. 474/2006 (2) je bil vzpostavljen seznam letalskih prevoznikov, za katere velja prepoved opravljanja letov v Uniji.

(2)

Nekatere države članice in Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu (v nadaljnjem besedilu: Agencija) so Komisiji v skladu s členom 4(3) Uredbe (ES) št. 2111/2005 sporočile podatke, ki so pomembni pri posodabljanju navedenega seznama. Ustrezne podatke so predložile tudi tretje države in mednarodne organizacije. Na podlagi sporočenih podatkov bi bilo treba seznam posodobiti.

(3)

Komisija je vse zadevne letalske prevoznike neposredno ali prek organov za regulativni nadzor nad njimi obvestila o bistvenih dejstvih in pomislekih, ki bi lahko bili podlaga za odločitev o uvedbi prepovedi opravljanja letov v Uniji zanje ali o spremembi pogojev za prepoved opravljanja letov za letalskega prevoznika, ki je vključen na seznam iz Priloge A ali B k Uredbi (ES) št. 474/2006.

(4)

Komisija je zadevnim letalskim prevoznikom dala možnost vpogleda v vso zadevno dokumentacijo ter jim omogočila, da predložijo pisne pripombe in pripravijo ustno predstavitev Komisiji in odboru, ustanovljenemu s členom 15 Uredbe (ES) št. 2111/2005 (v nadaljnjem besedilu: Odbor EU za varnost v zračnem prometu).

(5)

Komisija je v okviru Uredbe (ES) št. 2111/2005 in Uredbe Komisije (ES) št. 473/2006 (3) Odbor EU za varnost v zračnem prometu obvestila o skupnih posvetovanjih, ki trenutno potekajo s pristojnimi organi in letalskimi prevozniki iz Armenije, Kazahstana, Nepala, Nigerije in Pakistana. Komisija je Odbor EU za varnost v zračnem prometu obvestila tudi o razmerah na področju varnosti v letalstvu v Argentini, Zahodnem Kongu, Ekvatorialni Gvineji, Iraku, Rusiji, Južnem Sudanu in na Madagaskarju.

(6)	Agencija je Komisijo in Odbor EU za varnost v zračnem prometu obvestila o tehničnih ocenah, izvedenih za začetno oceno in stalno spremljanje dovoljenj operatorjev iz tretjih držav (v nadaljnjem besedilu: TCO), izdanih v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 452/2014 (4).

(7)	Agencija je Komisijo in Odbor EU za varnost v zračnem prometu obvestila tudi o rezultatih analize preverjanj na ploščadi, opravljenih na podlagi programa varnostnega ocenjevanja tujih zrakoplovov (v nadaljnjem besedilu: SAFA) v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 965/2012 (5).

(8)

Poleg tega je Agencija Komisijo in Odbor EU za varnost v zračnem prometu seznanila s projekti tehnične pomoči, ki se izvajajo v tretjih državah, za katere velja prepoved opravljanja letov v skladu z Uredbo (ES) št. 474/2006. Sporočila pa je tudi informacije o načrtih in prošnjah za nadaljnjo tehnično pomoč in sodelovanje za izboljšanje upravnih in tehničnih zmogljivosti organov za civilno letalstvo v tretjih državah, da bi jim pomagali pri odpravljanju neskladnosti z veljavnimi mednarodnimi varnostnimi standardi v civilnem letalstvu. Države članice so bile pozvane, naj se na navedene prošnje odzovejo na dvostranski ravni ob usklajevanju s Komisijo in Agencijo. Komisija je v zvezi s tem poudarila, kako koristno je, da zlasti z orodjem partnerstva za pomoč pri zagotavljanju varnosti v letalstvu v okviru Mednarodne organizacije civilnega letalstva (v nadaljnjem besedilu: ICAO) mednarodna letalska skupnost dobi informacije o tehnični pomoči, ki jo Unija in države članice zagotavljajo tretjim državam za izboljšanje varnosti v letalstvu po svetu.

(9)	Eurocontrol je Komisijo in Odbor EU za varnost v zračnem prometu seznanil z najnovejšim stanjem sistema obveščanja SAFA in TCO, vključno s statističnimi podatki o opozorilih, izdanih za letalske prevoznike, za katere velja prepoved opravljanja letov.

Letalski prevozniki Unije

(10)

Na podlagi analize, ki jo je izvedla Agencija v zvezi z rezultati preverjanj na ploščadi, opravljenih na zrakoplovih letalskih prevoznikov Unije, in inšpekcijskih pregledov standardiziranja, ki jih je opravila Agencija, ter posebnih inšpekcijskih pregledov in presoj, ki so jih opravili nacionalni organi za letalstvo, so Agencija in države članice v vlogi pristojnih organov sprejele nekatere popravljalne in izvršilne ukrepe ter o njih obvestile Komisijo in Odbor EU za varnost v zračnem prometu.

(11)	Agencija in države članice v vlogi pristojnih organov so ponovno izrazile pripravljenost ustrezno ukrepati, kadar relevantne varnostne informacije kažejo na neposredna varnostna tveganja, do katerih pride, če letalski prevozniki Unije ne izpolnjujejo zadevnih varnostnih standardov.

Letalski prevozniki iz Armenije

(12)	Junija 2020 so bili letalski prevozniki, certificirani v Armeniji, z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/736 (6) vključeni v Prilogo A k Uredbi (ES) št. 474/2006.

(13)

Komisija in Agencija sta med 27. in 30. septembrom 2022 obiskali armenski odbor za civilno letalstvo (v nadaljnjem besedilu: CAC). Ob tej priložnosti je Komisija pregledala napredek CAC pri odpravljanju ugotovljenih varnostnih pomanjkljivosti, zaradi katerih je bila uvedena navedena prepoved za armenske letalske prevoznike. Del pregleda, izvedenega med obiskom, je bil posvečen že sprejetim in načrtovanim ukrepom za odpravo temeljnih vzrokov ugotovljenih varnostnih pomislekov, zlasti v zvezi z zmožnostjo CAC za učinkovito izvajanje nadzora nad letalskimi prevozniki, certificiranimi v Armeniji.

(14)

V zvezi s tem je Komisija pregledala ukrepe, ki jih je CAC že sprejel za izpolnjevanje svojih obveznosti v zvezi z izvajanjem državnega varnostnega programa, sistema poročanja o dogodkih, sistema upravljanja kakovosti in postopka certificiranja letalskih prevoznikov. Med obiskom ni bila pregledana le sposobnost CAC za izpolnjevanje zadevnih varnostnih predpisov in standardov, temveč tudi njegova sposobnost, da odkrije vsakršno znatno varnostno tveganje pri certificiranem letalskem prevozniku in učinkovito ukrepa za obvladovanje takega tveganja.

(15)

Na obisku je bilo potrjeno, da je CAC dosegel omejen napredek pri obravnavi ugotovljenih varnostnih pomanjkljivosti in pripomb, podanih med ocenjevalnim obiskom Unije na kraju samem leta 2020. Čeprav je bil opredeljen in sprejet načrt popravljalnih ukrepov, pa bi bilo treba o njem ponovno razpravljati, ga pregledati in vanj vključiti dodatne ukrepe, da bi ustrezal svojemu namenu. To bo ključna dejavnost v okviru projekta tehnične pomoči, ki ga zagotavlja Agencija.

(16)

Poleg tega je CAC ob tej priložnosti Komisijo obvestil, da je bil certificiran nov letalski prevoznik Fly Arna (AM AOC št. 075). Ker CAC ni dokazal zadostne sposobnosti za izvajanje in izvrševanje ustreznih varnostnih standardov, izdaja spričevala letalskega prevoznika navedenemu novemu letalskemu prevozniku ne zagotavlja zadostne skladnosti z zadevnimi mednarodnimi varnostnimi standardi.

(17)

Obisk je bil tudi priložnost, da se armenske pristojne organe in predstavnike vlade ponovno opozori, da se lahko ustrezen in učinkovit nadzor varnosti zagotovi le, če je CAC podprt z ustreznimi sredstvi in strokovnim znanjem, zlasti v smislu ustreznega števila usposobljenega osebja, in se zagotovi stabilnost višjega vodstva.

(18)	Komisija v skladu s skupnimi merili iz Priloge k Uredbi (ES) št. 2111/2005 meni, da bi bilo treba v zvezi z letalskimi prevozniki iz Armenije, za katere velja prepoved opravljanja letov v Uniji, spremeniti seznam letalskih prevoznikov, da se Fly Arna vključi v Prilogo A k Uredbi (ES) št. 474/2006.

(19)	Države članice bi morale v skladu z Uredbo (EU) št. 965/2012 s prednostno razvrstitvijo preverjanj na ploščadi letalskih prevoznikov, certificiranih v Armeniji, še naprej preverjati, ali navedeni prevozniki dejansko izpolnjujejo zadevne mednarodne varnostne standarde.

Letalski prevozniki iz Kazahstana

(20)

Decembra 2016 so bili letalski prevozniki, certificirani v Kazahstanu, z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/2214 (7) črtani iz Priloge A k Uredbi (ES) št. 474/2006, razen prevoznika Air Astana, ki je bil z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/2322 (8) iz Priloge B k Uredbi (ES) št. 474/2006 črtan že leta 2015.

(21)	Komisija, Agencija, države članice ter predstavniki kazahstanskega odbora za civilno letalstvo (v nadaljnjem besedilu: CAC KZ) in Letalske uprave Kazahstana d. d. (v nadaljnjem besedilu: AAK) so se 20. oktobra 2022 sestali na tehničnem sestanku.

(22)

Na tem sestanku sta CAC KZ in AAK predstavila napredek, ki sta ga dosegla v zvezi z izvajanjem in nadaljnjim razvojem svojega načrta popravljalnih ukrepov, in Komisiji predložila dokaze o ukrepih za obravnavo in/ali razrešitev številnih pripomb in priporočil, podanih med ocenjevalnim obiskom Unije na kraju samem leta 2021. Na sestanku sta imela CAC KZ in AAK tudi priložnost, da posredujeta najnovejše informacije o tekočem razvoju kazahstanskega zakonodajnega okvira na področju letalstva, zlasti v zvezi s spremembami kazahstanske primarne letalske zakonodaje, ki naj bi bile sprejete decembra 2022. AAK je poročal tudi o ukrepih, sprejetih za razvoj sekundarne letalske zakonodaje, ki bo lahko sprejeta šele po sprejetju primarne letalske zakonodaje.

(23)

Na podlagi pregleda načrta popravljalnih ukrepov, predloženega pred sestankom, ter razprav in dokazil, predloženih med sestankom, je bil ugotovljen napredek pri obravnavi pripomb in priporočil z ocenjevalnega obiska Unije na kraju samem leta 2021. Vse pripombe in priporočila so bila obravnavana, številna pa so bila tudi razrešena. Vendar je za zadovoljivo razrešitev preostalih pripomb treba sprejeti nadaljnje ukrepe in zagotoviti potrebna sredstva za ustrezen nadzor varnosti. Opredeljenih je bilo več dodatnih posebnih vprašanj, ki jih je treba nadalje obravnavati, vključno z razvojem in izvajanjem postopka za izvajanje nenajavljenih inšpekcijskih pregledov, zlasti za nosilce spričevala letalskega prevoznika in odobrene vzdrževalne organizacije, ter zaposlitvijo usposobljenega strokovnjaka, da se zagotovi nadzor nad imenovanimi izpraševalci praktične usposobljenosti za letenje.

(24)	Komisija v skladu s skupnimi merili iz Priloge k Uredbi (ES) št. 2111/2005 meni, da glede letalskih prevoznikov iz Kazahstana za zdaj ni razlogov za spremembo seznama letalskih prevoznikov, za katere velja prepoved opravljanja letov v Uniji.

(25)	Države članice bi morale v skladu z Uredbo (EU) št. 965/2012 s prednostno razvrstitvijo preverjanj na ploščadi vseh letalskih prevoznikov, certificiranih v Kazahstanu, še naprej preverjati, ali navedeni prevozniki dejansko izpolnjujejo zadevne mednarodne varnostne standarde.

(26)	Kadar je iz kakršnih koli pomembnih varnostnih informacij razvidno, da obstajajo neposredna varnostna tveganja zaradi neizpolnjevanja zadevnih mednarodnih varnostnih standardov, bo Komisija morda morala sprejeti nadaljnje ukrepe v skladu z Uredbo (ES) št. 2111/2005.

Letalski prevozniki iz Nepala

(27)	Decembra 2013 so bili letalski prevozniki, certificirani v Nepalu, z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1264/2013 (9) vključeni v Prilogo A k Uredbi (ES) št. 474/2006.

(28)

Komisija se je v okviru svojih dejavnosti stalnega spremljanja 14. septembra 2022 sestala s predstavniki nepalskega organa za civilno letalstvo (v nadaljnjem besedilu: CAAN). Ob tej priložnosti je CAAN Komisiji predložil informacije o nadzoru varnosti v Nepalu in zlasti revidirane razmisleke o funkcionalni ločitvi svoje regulativne vloge in vloge ponudnika storitev, kar je dolgoletna težava, ki je bila ugotovljena med posvetovanji Komisije z Nepalom kot tudi v okviru programa univerzalne presoje nadzora varnosti ICAO.

(29)

Po tem sestanku je CAAN 10. novembra 2022 Komisiji predložil informacije in dokumentarna dokazila o sprejetju novih predpisov CAAN, ki po mnenju CAAN zagotavljajo funkcionalno ločitev njegove regulativne vloge in vloge ponudnika storitev, zlasti s preprečevanjem premestitve osebja med regulativnim in storitvenim oddelkom CAAN. Glede na izvajanje teh novih predpisov in napredek pri usklajevanju nadzora varnosti, ki ga izvaja CAAN, z ustreznimi mednarodnimi varnostnimi standardi bi Komisija lahko preučila, ali bi bilo treba leta 2023 v Nepalu organizirati ocenjevalni obisk Unije na kraju samem. Na podlagi dokazov, zbranih med takšnim obiskom, bi Komisija lahko ocenila, ali bi bilo letalske prevoznike, certificirane v Nepalu, upravičeno črtati iz Priloge A k Uredbi (ES) št. 474/2006.

(30)	Komisija v skladu s skupnimi merili iz Priloge k Uredbi (ES) št. 2111/2005 meni, da glede letalskih prevoznikov iz Nepala za zdaj ni razlogov za spremembo seznama letalskih prevoznikov, za katere velja prepoved opravljanja letov v Uniji.

(31)	Države članice bi morale v skladu z Uredbo (EU) št. 965/2012 s prednostno razvrstitvijo preverjanj na ploščadi letalskih prevoznikov, certificiranih v Nepalu, še naprej preverjati, ali navedeni prevozniki dejansko izpolnjujejo zadevne mednarodne varnostne standarde.

Letalski prevozniki iz Nigerije

(32)	Maja 2017 je bil letalski prevoznik Med-View Airline z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/830 (10) vključen v Prilogo A k Uredbi (ES) št. 474/2006.

(33)	Nigerijski organ za civilno letalstvo (v nadaljnjem besedilu: NCAA) je v dopisu z dne 25. maja 2022 pisno potrdil prenehanje dejavnosti letalskega prevoznika Med-View Airline.

(34)

Komisija je v sodelovanju z Agencijo 7. novembra 2022 na zahtevo NCAA organizirala sestanek z njim, da bi se seznanila s ključnimi spremembami glede nadzora varnosti, ki so bile sprejete v Nigeriji med letoma 2019 in 2022, zlasti v zvezi s podporo pri nadzoru varnosti, ki jo je Agencija NCAA zagotovila leta 2019.

(35)	Na tem sestanku je NCAA celovito predstavil izboljšave nadzora varnosti, zlasti na področju primarne letalske zakonodaje, usposobljenosti tehničnega osebja in obveznosti glede nadzora.

(36)

Zlasti pomembne so spremembe nigerijskega zakona o civilnem letalstvu, reorganizacija regionalnih uradov, prizadevanja NCAA za pridobitev certifikata ISO 9001, priprave načrtov za digitalizacijo in avtomatizacijo postopkov NCAA, izboljšave v usposabljanju osebja in vzpostavitev sistema poročanja o dogodkih.

(37)

NCAA je poudaril svojo zavezanost stalnemu izboljševanju, tudi glede nadzora varnosti in rednega obveščanja Komisije in Agencije. Komisija je poudarila ta pozitiven razvoj in dejstvo, da bi bilo treba NCAA zagotoviti vso potrebno podporo in sredstva, da bo lahko izpolnil svoje obveznosti glede nadzora varnosti.

(38)	Komisija v skladu s skupnimi merili iz Priloge k Uredbi (ES) št. 2111/2005 meni, da bi bilo treba seznam letalskih prevoznikov, za katere velja prepoved opravljanja letov v Uniji, spremeniti tako, da se letalski prevoznik Med-View Airline črta iz Priloge A k Uredbi (ES) št. 474/2006.

(39)	Države članice bi morale v skladu z Uredbo (EU) št. 965/2012 s prednostno razvrstitvijo preverjanj na ploščadi letalskih prevoznikov, certificiranih v Nigeriji, še naprej preverjati, ali navedeni prevozniki dejansko izpolnjujejo zadevne mednarodne varnostne standarde.

(40)	Kadar je iz kakršnih koli pomembnih varnostnih informacij razvidno, da obstajajo neposredna varnostna tveganja zaradi neizpolnjevanja zadevnih mednarodnih varnostnih standardov, bo Komisija morda morala sprejeti nadaljnje ukrepe v skladu z Uredbo (ES) št. 2111/2005.

Letalski prevozniki iz Pakistana

(41)	Letalski prevoznik Pakistan International Airlines je bil marca 2007 vključen v Prilogo B k Uredbi (ES) št. 474/2006 z Uredbo Komisije (ES) št. 235/2007 (11), nato pa iz navedene priloge črtan novembra 2007 z Uredbo Komisije (ES) št. 1400/2007 (12).

(42)

Komisija je 1. julija 2020 v skladu s členom 3(2) Uredbe (ES) št. 473/2006 na podlagi začasnega odvzema dovoljenj TCO letalskima prevoznikoma Pakistan International Airlines in Vision Air in izjave pakistanskega ministra za promet o goljufivo pridobljenih pilotskih licencah v Pakistanu začela posvetovanja s pakistanskim organom za civilno letalstvo (v nadaljnjem besedilu: PCAA).

(43)

V okviru posvetovanj je Komisija v sodelovanju z Agencijo in državami članicami 9. julija in 25. septembra 2020, 15. in 16. marca 2021, 15. oktobra 2021 ter 16. marca 2022 organizirala več tehničnih in informativnih sestankov s PCAA. V središču razprav so bila prizadevanja PCAA pri obravnavanju pomislekov v zvezi z nadzorom varnosti, ki so jih predhodno izrazili strokovnjaki Komisije in Agencije, ter tistih, ki jih je izrazila ICAO med svojim obiskom v okviru programa univerzalne presoje nadzora varnosti med 29. novembrom in 10. decembrom 2021.

(44)

Komisija je v okviru svojih dejavnosti stalnega spremljanja 25. oktobra 2022 organizirala tehnični sestanek z Agencijo, državami članicami in predstavniki PCAA. Na tem sestanku je PCAA udeležence obvestil o že izvedenih in načrtovanih ukrepih za odpravo ugotovljenih pomislekov v zvezi z nadzorom varnosti.

(45)

Informacije in podatki, predstavljeni na sestanku, so pokazatelj zavezanosti in prizadevanj PCAA za rešitev razmer na področju nadzora varnosti v Pakistanu, zlasti s sprejetjem spremenjenega odloka organa za civilno letalstvo do konca leta 2022 in z njim povezane sekundarne zakonodaje, načrtovane za prvo četrtletje 2023. Na splošno se zdijo predlagani načrti, kot so bili predstavljeni na sestanku, ustrezni za namene izpolnjevanja in učinkovitega izvajanja zadevnih varnostnih standardov. Vendar bo to mogoče oceniti šele potem, ko bodo sprejeti ustrezni predpisi.

(46)

Na podlagi tega bo Komisija ob upoštevanju doslej sprejetih ukrepov še naprej spremljala sistem nadzora varnosti v Pakistanu, da določi, ali so potrebni nadaljnji ukrepi v skladu z Uredbo (ES) št. 2111/2005. V zvezi s tem namerava Komisija skupaj z Agencijo in državami članicami v letu 2023 v Pakistanu opraviti ocenjevalni obisk Unije na kraju samem.

(47)	Komisija v skladu s skupnimi merili iz Priloge k Uredbi (ES) št. 2111/2005 meni, da glede letalskih prevoznikov, certificiranih v Pakistanu, za zdaj ni razlogov za spremembo seznama letalskih prevoznikov, za katere velja prepoved opravljanja letov v Uniji.

(48)	Države članice bi morale v skladu z Uredbo (EU) št. 965/2012 s prednostno razvrstitvijo preverjanj na ploščadi letalskih prevoznikov, certificiranih v Pakistanu, še naprej preverjati, ali navedeni prevozniki dejansko izpolnjujejo zadevne mednarodne varnostne standarde.

(49)	Kadar je iz kakršnih koli pomembnih varnostnih informacij razvidno, da obstajajo neposredna varnostna tveganja zaradi neizpolnjevanja zadevnih mednarodnih varnostnih standardov, bo Komisija morda morala sprejeti nadaljnje ukrepe v skladu z Uredbo (ES) št. 2111/2005.

(50)	Uredbo (ES) št. 474/2006 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(51)

V členih 5 in 6 Uredbe (ES) št. 2111/2005 je zaradi posledic za varnost priznana potreba po hitrem sprejemanju odločitev, tudi po nujnem postopku, kadar je to potrebno. Zato je za zaščito občutljivih informacij in potnikov bistveno, da se kakršne koli odločitve, sprejete glede posodobitve seznama letalskih prevoznikov, za katere velja prepoved opravljanja letov ali omejitve opravljanja dejavnosti v Uniji, objavijo in začnejo veljati nemudoma po sprejetju.

(52)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora EU za varnost v zračnem prometu, ustanovljenega v skladu s členom 15 Uredbe (ES) št. 2111/2005 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 474/2006 se spremeni:

(1)	Priloga A se nadomesti z besedilom iz Priloge I k tej uredbi;

(2)	Priloga B se nadomesti z besedilom iz Priloge II k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. novembra 2022

Za Komisijo

v imenu predsednice

Adina VĂLEAN

članica Komisije

(1) UL L 344, 27.12.2005, str. 15.

(2) Uredba Komisije (ES) št. 474/2006 z dne 22. marca 2006 o vzpostavitvi seznama Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti iz poglavja II Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2111/2005 (UL L 84, 23.3.2006, str. 14).

(3) Uredba Komisije (ES) št. 473/2006 z dne 22. marca 2006 o določitvi izvedbenih pravil za seznam Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti iz poglavja II Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2111/2005 (UL L 84, 23.3.2006, str. 8).

(4) Uredba Komisije (EU) št. 452/2014 z dne 29. aprila 2014 o določitvi tehničnih zahtev in upravnih postopkov v zvezi z zračnimi operacijami operatorjev iz tretjih držav v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 133, 6.5.2014, str. 12).

(5) Uredba Komisije (EU) št. 965/2012 z dne 5. oktobra 2012 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalske operacije v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 296, 25.10.2012, str. 1).

(6) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/736 z dne 2. junija 2020 o spremembi Uredbe (ES) št. 474/2006 glede seznama letalskih prevoznikov, za katere velja prepoved opravljanja letov ali omejitve opravljanja dejavnosti v Uniji (UL L 172, 3.6.2020, str. 7).

(7) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/2214 z dne 8. decembra 2016 o spremembi Uredbe (ES) št. 474/2006 glede seznama letalskih prevoznikov, za katere velja prepoved opravljanja letov v Uniji (UL L 334, 9.12.2016, str. 6).

(8) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2322 z dne 10. decembra 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 474/2006 o vzpostavitvi seznama Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti (UL L 328, 12.12.2015, str. 67).

(9) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1264/2013 z dne 3. decembra 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 474/2006 o vzpostavitvi seznama Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti (UL L 326, 6.12.2013, str. 7).

(10) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/830 z dne 15. maja 2017 o spremembi Uredbe (ES) št. 474/2006 glede seznama letalskih prevoznikov, za katere velja prepoved opravljanja letov ali omejitve opravljanja dejavnosti v Uniji (UL L 124, 17.5.2017, str. 3).

(11) Uredba Komisije (ES) št. 235/2007 z dne 5. marca 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 474/2006 o vzpostavitvi seznama Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti (UL L 66, 6.3.2007, str. 3).

(12) Uredba Komisije (ES) št. 1400/2007 z dne 28. novembra 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 474/2006 o vzpostavitvi seznama Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti (UL L 311, 29.11.2007, str. 12).

PRILOGA I

„PRILOGA A

SEZNAM LETALSKIH PREVOZNIKOV, ZA KATERE VELJA PREPOVED OPRAVLJANJA LETOV V UNIJI Z IZJEMAMI (1)

Naziv pravne osebe letalskega prevoznika, kot je naveden na spričevalu letalskega prevoznika (in njegovo tržno ime, če je drugačno)	Številka spričevala letalskega prevoznika (AOC) ali številka operativne licence	Tričrkovni označevalnik ICAO	Država operatorja
AVIOR AIRLINES	ROI-RNR-011	ROI	Venezuela
BLUE WING AIRLINES	SRBWA-01/2002	BWI	Surinam
IRAN ASEMAN AIRLINES	FS-102	IRC	Iran
IRAQI AIRWAYS	001	IAW	Irak
AIR ZIMBABWE (PVT)	177/04	AZW	Zimbabve
Vsi letalski prevozniki, ki so jih certificirali afganistanski organi za regulativni nadzor, vključno z naslednjima			Afganistan
ARIANA AFGHAN AIRLINES	AOC 009	AFG	Afganistan
KAM AIR	AOC 001	KMF	Afganistan
Vsi letalski prevozniki, ki so jih certificirali angolski organi za regulativni nadzor, razen prevoznikov TAAG Angola Airlines in Heli Malongo, vključno z naslednjimi			Angola
AEROJET	AO-008/11-07/17 TEJ	TEJ	Angola
GUICANGO	AO-009/11-06/17 YYY	neznan	Angola
AIR JET	AO-006/11-08/18 MBC	MBC	Angola
BESTFLYA AIRCRAFT MANAGEMENT	AO-015/15-06/17YYY	neznan	Angola
HELIANG	AO 007/11-08/18 YYY	neznan	Angola
SJL	AO-014/13-08/18YYY	neznan	Angola
SONAIR	AO-002/11-08/17 SOR	SOR	Angola
Vsi letalski prevozniki, ki so jih certificirali armenski organi za regulativni nadzor, vključno z naslednjimi			Armenija
AIRCOMPANY ARMENIA	AM AOC 065	NGT	Armenija
ARMENIA AIRWAYS	AM AOC 063	AMW	Armenija
ARMENIAN HELICOPTERS	AM AOC 067	KAV	Armenija
FLY ARNA	AM AOC 075	ACY	Armenija
FLYONE ARMENIA	AM AOC 074	FIE	Armenija
NOVAIR	AM AOC 071	NAI	Armenija
SHIRAK AVIA	AM AOC 072	SHS	Armenija
SKYBALL	AM AOC 073	n. r.	Armenija
Vsi letalski prevozniki, ki so jih certificirali zahodnokongovski organi za regulativni nadzor, vključno z naslednjimi			Zahodni Kongo
CANADIAN AIRWAYS CONGO	CG-CTA 006	TWC	Zahodni Kongo
EQUAFLIGHT SERVICES	CG-CTA 002	EKA	Zahodni Kongo
EQUAJET	RAC06-007	EKJ	Zahodni Kongo
TRANS AIR CONGO	CG-CTA 001	TSG	Zahodni Kongo
SOCIETE NOUVELLE AIR CONGO	CG-CTA 004	neznan	Zahodni Kongo
Vsi letalski prevozniki, ki so jih certificirali organi za regulativni nadzor Demokratične republike Kongo (DRK), vključno z naslednjimi			Demokratična republika Kongo (DRK)
AIR FAST CONGO	AAC/DG/OPS-09/03	neznan	Demokratična republika Kongo (DRK)
AIR KATANGA	AAC/DG/OPS-09/08	neznan	Demokratična republika Kongo (DRK)
BUSY BEE CONGO	AAC/DG/OPS-09/04	neznan	Demokratična republika Kongo (DRK)
COMPAGNIE AFRICAINE D’AVIATION (CAA)	AAC/DG/OPS-09/02	neznan	Demokratična republika Kongo (DRK)
CONGO AIRWAYS	AAC/DG/OPS-09/01	neznan	Demokratična republika Kongo (DRK)
KIN AVIA	AAC/DG/OPS-09/10	neznan	Demokratična republika Kongo (DRK)
MALU AVIATION	AAC/DG/OPS-09/05	neznan	Demokratična republika Kongo (DRK)
SERVE AIR CARGO	AAC/DG/OPS-09/07	neznan	Demokratična republika Kongo (DRK)
SWALA AVIATION	AAC/DG/OPS-09/06	neznan	Demokratična republika Kongo (DRK)
MWANT JET	AAC/DG/OPS-09/09	neznan	Demokratična republika Kongo (DRK)
Vsi letalski prevozniki, ki so jih certificirali džibutijski organi za regulativni nadzor, vključno z naslednjim			Džibuti
DAALLO AIRLINES	neznan	DAO	Džibuti
Vsi letalski prevozniki, ki so jih certificirali ekvatorialnogvinejski organi za regulativni nadzor, vključno z naslednjima			Ekvatorialna Gvineja
CEIBA INTERCONTINENTAL	2011/0001/MTTCT/DGAC/SOPS	CEL	Ekvatorialna Gvineja
CRONOS AIRLINES	2011/0004/MTTCT/DGAC/SOPS	neznan	Ekvatorialna Gvineja
Vsi letalski prevozniki, ki so jih certificirali eritrejski organi za regulativni nadzor, vključno z naslednjima			Eritreja
ERITREAN AIRLINES	AOC 004	ERT	Eritreja
NASAIR ERITREA	AOC 005	NAS	Eritreja
Vsi letalski prevozniki, ki so jih certificirali kirgizistanski organi za regulativni nadzor, vključno z naslednjimi			Kirgizistan
AEROSTAN	08	BSC	Kirgizistan
AIR COMPANY AIR KG	50	KGC	Kirgizistan
AIR MANAS	17	MBB	Kirgizistan
AVIA TRAFFIC COMPANY	23	AVJ	Kirgizistan
FLYSKY AIRLINES	53	FSQ	Kirgizistan
HELI SKY	47	HAC	Kirgizistan
KAP.KG AIRCOMPANY	52	KGS	Kirgizistan
SKY KG AIRLINES	41	KGK	Kirgizistan
TEZ JET	46	TEZ	Kirgizistan
VALOR AIR	07	VAC	Kirgizistan
Vsi letalski prevozniki, ki so jih certificirali liberijski organi za regulativni nadzor			Liberija
Vsi letalski prevozniki, ki so jih certificirali libijski organi za regulativni nadzor, vključno z naslednjimi			Libija
AFRIQIYAH AIRWAYS	007/01	AAW	Libija
AIR LIBYA	004/01	TLR	Libija
AL MAHA AVIATION	030/18	neznan	Libija
BERNIQ AIRWAYS	032/21	BNL	Libija
BURAQ AIR	002/01	BRQ	Libija
GLOBAL AIR TRANSPORT	008/05	GAK	Libija
HALA AIRLINES	033/21	HTP	Libija
LIBYAN AIRLINES	001/01	LAA	Libija
LIBYAN WINGS AIRLINES	029/15	LWA	Libija
PETRO AIR	025/08	PEO	Libija
Vsi letalski prevozniki, ki so jih certificirali nepalski organi za regulativni nadzor, vključno z naslednjimi			Nepal
AIR DYNASTY HELI. S.	035/2001	neznan	Nepal
ALTITUDE AIR	085/2016	neznan	Nepal
BUDDHA AIR	014/1996	BHA	Nepal
FISHTAIL AIR	017/2001	neznan	Nepal
SUMMIT AIR	064/2010	neznan	Nepal
HELI EVEREST	086/2016	neznan	Nepal
HIMALAYA AIRLINES	084/2015	HIM	Nepal
KAILASH HELICOPTER SERVICES	087/2018	neznan	Nepal
MAKALU AIR	057A/2009	neznan	Nepal
MANANG AIR PVT	082/2014	neznan	Nepal
MOUNTAIN HELICOPTERS	055/2009	neznan	Nepal
PRABHU HELICOPTERS	081/2013	neznan	Nepal
NEPAL AIRLINES CORPORATION	003/2000	RNA	Nepal
SAURYA AIRLINES	083/2014	neznan	Nepal
SHREE AIRLINES	030/2002	SHA	Nepal
SIMRIK AIR	034/2000	neznan	Nepal
SIMRIK AIRLINES	052/2009	RMK	Nepal
SITA AIR	033/2000	neznan	Nepal
TARA AIR	053/2009	neznan	Nepal
YETI AIRLINES	037/2004	NYT	Nepal
Naslednji letalski prevozniki, ki so jih certificirali ruski organi za regulativni nadzor			Rusija
AURORA AIRLINES	486	SHU	Rusija
AVIACOMPANY „AVIASTAR-TU“ CO. LTD	458	TUP	Rusija
IZHAVIA	479	IZA	Rusija
DELNIŠKA DRUŽBA „LETALSKI PREVOZNIK YAKUTIA“	464	SYL	Rusija
DELNIŠKA DRUŽBA „RUSJET“	498	RSJ	Rusija
DELNIŠKA DRUŽBA „UVT AERO“	567	UVT	Rusija
DELNIŠKA DRUŽBA „SIBERIA AIRLINES“	31	SBI	Rusija
DELNIŠKA DRUŽBA „SMARTAVIA AIRLINES“	466	AUL	Rusija
DELNIŠKA DRUŽBA „IRAERO AIRLINES“	480	IAE	Rusija
DELNIŠKA DRUŽBA „URAL AIRLINES“	18	SVR	Rusija
DELNIŠKA DRUŽBA „ALROSA AIR COMPANY“	230	DRU	Rusija
DELNIŠKA DRUŽBA „NORDSTAR AIRLINES“	452	TYA	Rusija
LETALSKA DELNIŠKA DRUŽBA „RUSLINE“	225	RLU	Rusija
JSC YAMAL AIRLINES	142	LLM	Rusija
LLC „NORD WIND“	516	NWS	Rusija
LLC „AIRCOMPANY IKAR“	36	KAR	Rusija
LTD. I FLY	533	RSY	Rusija
DRUŽBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO „POBEDA AIRLINES“	562	PBD	Rusija
JAVNA DELNIŠKA DRUŽBA „AEROFLOT – RUSSIAN AIRLINES“	1	AFL	Rusija
DELNIŠKA DRUŽBA „ROSSIYA AIRLINES“	2	SDM	Rusija
SKOL AIRLINE LLC	228	CDV	Rusija
DELNIŠKA DRUŽBA „UTAIR AVIATION“	6	UTA	Rusija
Vsi letalski prevozniki, ki so jih certificirali svetotomaški in prinški organi za regulativni nadzor, vključno z naslednjima			Sveti Tomaž in Princ
AFRICA'S CONNECTION	10/AOC/2008	ACH	Sveti Tomaž in Princ
STP AIRWAYS	03/AOC/2006	STP	Sveti Tomaž in Princ
Vsi letalski prevozniki, ki so jih certificirali sierraleonski organi za regulativni nadzor			Sierra Leone
Vsi letalski prevozniki, ki so jih certificirali sudanski organi, odgovorni za regulativni nadzor, vključno z naslednjimi			Sudan
ALFA AIRLINES SD	54	AAJ	Sudan
BADR AIRLINES	35	BDR	Sudan
BLUE BIRD AVIATION	11	BLB	Sudan
ELDINDER AVIATION	8	DND	Sudan
GREEN FLAG AVIATION	17	GNF	Sudan
HELEJETIC AIR	57	HJT	Sudan
KATA AIR TRANSPORT	9	KTV	Sudan
KUSH AVIATION CO.	60	KUH	Sudan
NOVA AIRWAYS	46	NOV	Sudan
SUDAN AIRWAYS CO.	1	SUD	Sudan
SUN AIR	51	SNR	Sudan
TARCO AIR	56	TRQ	Sudan

“

(1) Letalskim prevoznikom iz Priloge A se lahko dovoli uveljavljanje prometnih pravic, če uporabljajo skupaj s posadko zakupljene zrakoplove letalskega prevoznika, za katerega ne velja prepoved opravljanja letov, pod pogojem, da so izpolnjeni ustrezni varnostni standardi.

PRILOGA II

„PRILOGA B

SEZNAM LETALSKIH PREVOZNIKOV, ZA KATERE VELJAJO OMEJITVE OPRAVLJANJA DEJAVNOSTI V UNIJI (1)

Naziv pravne osebe letalskega prevoznika, kot je naveden na spričevalu letalskega prevoznika (in njegovo tržno ime, če je drugačno)	Številka spričevala letalskega prevoznika (AOC)	Tričrkovni označevalnik ICAO	Država operatorja	Tip zrakoplovov z omejeno dejavnostjo	Registrske oznake in serijske številke, če so na voljo, zrakoplovov, za katere veljajo omejitve	Država registracije
IRAN AIR	FS100	IRA	Iran	Vsi zrakoplovi tipa Fokker F100 in tipa Boeing B747	Zrakoplovi tipa Fokker F100, kot je navedeno na AOC; zrakoplovi tipa Boeing B747, kot je navedeno na AOC	Iran
AIR KORYO	GAC-AOC/KOR-01	KOR	Severna Koreja	Vsa flota razen: 2 zrakoplovov tipa TU-204	Vsa flota razen: P-632, P-633	Severna Koreja

(1) Letalskim prevoznikom iz Priloge B se lahko dovoli uveljavljanje prometnih pravic, če uporabljajo skupaj s posadko zakupljene zrakoplove letalskega prevoznika, za katerega ne velja prepoved opravljanja letov, pod pogojem, da so izpolnjeni ustrezni varnostni standardi“.

24.11.2022

Uradni list Evropske unije

L 304/67

SKLEP SVETA (EU) 2022/2296

z dne 21. novembra 2022

o smernicah za politike zaposlovanja držav članic

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 148(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

po posvetovanju z Odborom regij,

ob upoštevanju mnenja Odbora za zaposlovanje (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Države članice in Unija si prizadevajo za razvoj usklajene strategije zaposlovanja ter zlasti za spodbujanje kvalificirane, usposobljene in prilagodljive delovne sile in trgov dela, ki so usmerjeni v prihodnost in se odzivajo na gospodarske spremembe, da bi dosegle cilje polne zaposlenosti in socialnega napredka, uravnoteženo rast, visoko raven varstva in izboljšanje kakovosti okolja, kot določa člen 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). Države članice ob upoštevanju nacionalnih praks glede odgovornosti socialnih partnerjev obravnavajo spodbujanje zaposlovanja kot zadevo skupnega pomena in usklajujejo svoje delovanje v zvezi s tem v okviru Sveta.

(2)

Unija se bori proti socialni izključenosti in diskriminaciji ter spodbuja socialno pravičnost in varstvo, enakost žensk in moških, solidarnost med generacijami in varstvo pravic otrok, kot določa člen 3 PEU. Pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti Unija upošteva zahteve, ki so povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti revščini in socialni izključenosti, visoko stopnjo izobraževanja in usposabljanja ter varovanjem človekovega zdravja, kot določa člen 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(3)

Unija je v skladu s PDEU razvila in uvedla instrumente za usklajevanje ekonomskih politik in politik zaposlovanja. Kot del navedenih instrumentov smernice za politike zaposlovanja držav članic (v nadaljnjem besedilu: smernice), določene v Prilogi k temu sklepu, skupaj s širšimi smernicami ekonomskih politik držav članic in Unije, določenimi v Priporočilu Sveta (EU) 2015/1184 (4), sestavljajo integrirane smernice. Države članice in Unijo usmerjajo pri izvajanju politik, pri tem pa odražajo soodvisnost držav članic. Nastali sklop usklajenih evropskih in nacionalnih politik in reform naj bi zagotavljal ustrezno splošno trajnostno kombinacijo ekonomskih in socialnih politik ter politik zaposlovanja, s katero bi morali doseči pozitivne učinke prelivanja za trge dela in družbo na splošno ter se učinkovito odzvati na posledice pandemije COVID-19, vojno agresijo Rusije proti Ukrajini in naraščajoče življenjske stroške.

(4)

Za pospešitev gospodarskega in socialnega napredka, lažji zeleni in digitalni prehod ter zagotovitev vključujočih, konkurenčnih in odpornih trgov dela v Uniji bi morale države članice spodbujati kakovostno izobraževanje, usposabljanje, izpopolnjevanje in preusposabljanje, pa tudi vseživljenjsko učenje, v prihodnost usmerjeno poklicno izobraževanje in usposabljanje ter boljše poklicne priložnosti s krepitvijo povezav med izobraževalnim sistemom in trgom dela ter priznavanjem spretnosti, znanja in kompetenc, pridobljenih z neformalnim in priložnostnim učenjem.

(5)

Smernice so skladne s Paktom za stabilnost in rast, obstoječo zakonodajo Unije in različnimi pobudami Unije, vključno z Direktivo Sveta 2001/55/ES (5), priporočili Sveta z dne 10. marca 2014 (6), 15. februarja 2016 (7), 19. decembra 2016 (8), 15. marca 2018 (9), 22. maja 2018 (10), 22. maja 2019 (11), 8. novembra 2019 (12), 30. oktobra 2020 (13), 24. novembra 2020 (14), 29. novembra 2021 (15) in 16. junija 2022 (16), Priporočilom Komisije (EU) 2021/402 (17), Priporočilom Sveta (EU) 2021/1004 (18), Resolucijo Sveta z dne 26. februarja 2021 (19), Sporočilom Komisije z dne 9. decembra 2021 z naslovom „Ustvarjanje gospodarstva po meri ljudi: akcijski načrt za socialno gospodarstvo“, Sklepom (EU) 2021/2316 Evropskega parlamenta in Sveta (20), Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta (EU) 2022/2041 z dne 19. oktobra 2022 o ustreznih minimalnih plačah v Evropski uniji (21) in Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji družb in s tem povezanih ukrepih.

(6)

Evropski semester združuje različne instrumente v krovni okvir za integrirano večstransko usklajevanje in nadzor ekonomskih politik in politik zaposlovanja v Uniji. Ob prizadevanju za okoljsko trajnostnost, produktivnost, pravičnost in makroekonomsko stabilnost evropski semester vključuje načela evropskega stebra socialnih pravic in njegovo orodje za spremljanje, in sicer pregled socialnih kazalnikov, ter določa tesno sodelovanje s socialnimi partnerji, civilno družbo in drugimi deležniki. Podpira uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja. Ekonomske politike in politike zaposlovanja Unije in držav članic bi morale biti povezane s pravičnim prehodom Evrope na podnebno nevtralno, okoljsko trajnostno in digitalno gospodarstvo, krepiti konkurenčnost, zagotavljati ustrezne delovne pogoje, spodbujati inovacije, socialno pravičnost in enake možnosti ter navzgor usmerjeno socialno-ekonomsko konvergenco ter preprečevati neenakosti in regionalne razlike.

(7)

Podnebne spremembe in drugi z okoljem povezani izzivi, potreba po pospešitvi energetske neodvisnosti, socialno pravičen in pošten zeleni prehod ter zagotovitev odprte strateške avtonomije Evrope, globalizacija, digitalizacija, umetna inteligenca, povečanje dela na daljavo, platformno gospodarstvo in demografske spremembe korenito preobražajo evropska gospodarstva in družbe. Unija in njene države članice bi morale med seboj sodelovati, da bi učinkovito in proaktivno obravnavale te strukturne spremembe, ter po potrebi prilagoditi obstoječe sisteme in povezane politike, pri tem pa bi se morale zavedati tesne soodvisnosti gospodarstev in trgov dela držav članic. Za to so potrebni usklajeni, ambiciozni in učinkoviti ukrepi politik tako na ravni Unije kot na nacionalni ravni ob priznavanju vloge socialnih partnerjev, in sicer v skladu s PDEU in določbami Unije o ekonomskem upravljanju ter ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic. Taki ukrepi bi morali zajemati spodbujanje trajnostnih naložb, obnovljeno zavezanost reformam, ki se izvajajo v ustreznem zaporedju in pospešujejo trajnostno in vključujočo gospodarsko rast, ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, spodbujanje produktivnosti, ustreznih delovnih pogojev, socialne in teritorialne kohezije, navzgor usmerjene socialno-ekonomske konvergence, odpornosti ter uresničevanje fiskalne odgovornosti, in sicer ob podpori iz obstoječih programov financiranja Unije, zlasti mehanizma za okrevanje in odpornost vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta (22) in skladov kohezijske politike, vključno z Evropskim socialnim skladom plus, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/1057 Evropskega parlamenta in Sveta (23) in Evropskim skladom za regionalni razvoj, ki ga ureja Uredba (EU) 2021/1058 Evropskega parlamenta in Sveta (24), ter Sklada za pravični prehod, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/1056 Evropskega parlamenta in Sveta (25). Ukrepi politike bi morali združevati ukrepe na strani ponudbe in povpraševanja, pri tem pa upoštevati njihov učinek na gospodarstvo, okolje in zaposlovanje ter socialni učinek.

(8)

Evropski parlament, Svet in Komisija so razglasili evropski steber socialnih pravic (26). Steber določa dvajset načel in pravic v podporo dobro delujočim in pravičnim trgom dela ter sistemom socialnega varstva, ki so razvrščeni v tri kategorije: enake možnosti in dostop do trga dela, pravični delovni pogoji ter socialna zaščita in vključevanje. Načela in pravice usmerjajo strategijo Unije in zagotavljajo, da so prehod na podnebno nevtralnost in okoljsko trajnostnost, digitalizacija in demografske spremembe socialno pravični in pošteni ter ohranjajo teritorialno kohezijo. Evropski steber socialnih pravic je s spremljajočim pregledom socialnih kazalnikov referenčni okvir za spremljanje uspešnosti držav članic na področju zaposlovanja in socialnih zadev, za pospeševanje reform na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter za usklajevanje „socialne“ in „tržne“ razsežnosti v današnjem sodobnem gospodarstvu, vključno s spodbujanjem socialnega gospodarstva. Komisija je 4. marca 2021 predložila akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic (v nadaljnjem besedilu: akcijski načrt), ki vključuje ambiciozne, a dosegljive krovne cilje in dopolnilne podcilje za leto 2030 na področjih zaposlovanja, znanj in spretnosti, izobraževanja in zmanjšanja revščine ter revidirani pregled socialnih kazalnikov.

(9)

Voditelji držav ali vlad so 8. maja 2021 na socialnem vrhu v Portu priznali, da je evropski steber socialnih pravic temeljni del okrevanja, pri čemer so navedli, da bo njegovo izvajanje okrepilo prizadevanja Unije za digitalni, zeleni in pravični prehod ter prispevalo k doseganju navzgor usmerjene socialne in ekonomske konvergence ter reševanju demografskih izzivov. Poudarili so, da so socialna razsežnost, socialni dialog in dejavna udeležba socialnih partnerjev bistveni del visoko konkurenčnega socialnega tržnega gospodarstva. Menili so, da akcijski načrt določa koristne smernice za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic, med drugim na področjih zaposlovanja, znanj in spretnosti, zdravja in socialne zaščite. Pozdravili so nove krovne cilje Unije za leto 2030 v zvezi z zaposlovanjem (zaposlenega naj bi bilo vsaj 78 % prebivalstva v starosti od 20 do 64 let), znanji in spretnostmi (vsako leto naj bi se vsaj 60 % vseh odraslih udeležilo usposabljanj) in zmanjšanjem revščine (za vsaj 15 milijonov oseb, vključno s petimi milijoni otrok) ter revidirani pregled socialnih kazalnikov, saj bodo pripomogli k spremljanju napredka pri izvajanju načel evropskega stebra socialnih pravic znotraj okvira za usklajevanje politik v kontekstu evropskega semestra. Poleg tega so bile v Socialni zavezi iz Porta države članice pozvane k določitvi ambicioznih nacionalnih ciljev, ki bi morali ob upoštevanju izhodiščnega položaja posamezne države ustrezno prispevati k doseganju krovnih ciljev Unije za leto 2030. V Portu so voditelji držav ali vlad navedli, da bo v času, ko bo Evropa postopoma okrevala po pandemiji COVID-19, prednostna naloga premik z zaščite obstoječih delovnih mest na ustvarjanje novih delovnih mest in izboljšanje njihove kakovosti, hkrati pa so poudarili, da bo izvajanje načel evropskega stebra socialnih pravic bistveno za zagotovitev številnejših in boljših delovnih mest za vse v okviru vključujočega okrevanja.

Poudarili so zavezanost enotnosti in solidarnosti, s čimer je mišljeno tudi zagotavljanje enakih možnosti za vse in skrb, da nihče ne ostane prezrt. Potrdili so svojo odločenost, izraženo v strateški agendi Evropskega sveta 2019–2024, glede nadaljnjega poglabljanja izvajanja evropskega stebra socialnih pravic na ravni Unije in na nacionalni ravni ob ustreznem upoštevanju delitve pristojnosti ter načel subsidiarnosti in sorazmernosti. Poleg tega so poudarili, da je treba tudi na najvišji ravni pozorno spremljati napredek pri izvajanju evropskega stebra socialnih pravic in doseganju krovnih ciljev Unije za leto 2030.

(10)

Po ruski invaziji na Ukrajino je Evropski svet v sklepih z dne 24. februarja 2022 obsodil dejanja Rusije, katerih namen je ogrožanje evropske in svetovne varnosti in stabilnosti, ter izrazil solidarnost z ukrajinskim prebivalstvom, pri čemer je poudaril kršitve mednarodnega prava in načel Ustanovne listine Združenih narodov. V sedanjih razmerah je glede na obseg prihoda beguncev in razseljenih oseb potrebna začasna zaščita, kot jo zagotavlja Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2022/382 (27), s katerim se aktivira Direktiva 2001/55/ES. To razseljenim osebam iz Ukrajine omogoča, da po vsej Uniji uživajo harmonizirane pravice, ki zagotavljajo ustrezno raven varstva. Z udeležbo na evropskih trgih dela lahko prispevajo h krepitvi gospodarstva Unije ter pomagajo svoji državi in ljudem doma. V prihodnosti lahko pridobljene izkušnje ter znanja in spretnosti prispevajo k obnovi Ukrajine. Začasna zaščita otrokom in najstnikom brez spremstva zagotavlja pravico do zakonitega skrbništva ter dostop do vzgoje in izobraževanja. Države članice bi morale v oblikovanje, izvajanje in ocenjevanje ukrepov politik, namenjenih reševanju izzivov s področja zaposlovanja ter znanj in spretnosti, med drugim glede priznavanja kvalifikacij, ki so posledica vojne agresije Rusije proti Ukrajini, vključiti socialne partnerje. Socialni partnerji imajo ključno vlogo pri blaženju posledic vojne v smislu ohranjanja zaposlenosti in proizvodnje.

(11)

Pri reformah trga dela, ki vključujejo tudi nacionalne mehanizme določanja plač, bi bilo treba upoštevati nacionalne prakse socialnega dialoga in avtonomijo socialnih partnerjev, da bi zagotovili pravične plače, ki omogočajo dostojen življenjski standard in trajnostno rast ter navzgor usmerjeno socialno-ekonomsko konvergenco. Poleg tega bi morale reforme omogočiti potreben manevrski prostor za široko obravnavo socialno-ekonomskih dejavnikov, vključno z napredkom glede trajnostnosti, konkurenčnosti, inovacij, ustvarjanja kakovostnih delovnih mest, delovnih pogojev, revščine zaposlenih, izobraževanja, usposabljanja, znanj in spretnosti, javnega zdravja in socialnega vključevanja ter realnih dohodkov. V tem smislu mehanizem za okrevanje in odpornost ter drugi skladi Unije podpirajo države članice pri izvajanju reform in naložb, ki so v skladu s prednostnimi nalogami Unije, s čimer povečujejo trajnostnost in odpornost evropskih gospodarstev in družb ter njihovo pripravljenost na zeleni in digitalni prehod in na razmere po pandemiji COVID-19. Vojna agresija Rusije proti Ukrajini je dodatno zaostrila že obstoječe socialno-ekonomske izzive, ki jih je povzročila kriza zaradi pandemije COVID-19. Države članice in Unija bi morale še naprej zagotavljati blažitev socialnih posledic ter posledic za zaposlovanje in gospodarstvo ter socialno pravičen in pošten prehod, tudi ob upoštevanju, da bosta okrepljena odprta strateška avtonomija in pospešen zeleni prehod pomagala zmanjšati odvisnost od uvoza energije in drugih strateških proizvodov in tehnologij, zlasti iz Rusije. Bistvena sta krepitev odpornosti ter zagotavljanje vključujoče in odporne družbe, v kateri so ljudje zaščiteni in sposobni predvideti in obvladati spremembe ter lahko aktivno sodelujejo v družbi in gospodarstvu.

Kot je poudarjeno v Priporočilu Komisije (EU) 2021/402 in v Priporočilu Sveta z dne 16. junija 2022 o zagotavljanju pravičnega prehoda na podnebno nevtralnost, je za podporo prehajanju na trgu dela, tudi v luči zelenega in digitalnega prehoda, potreben skladen sklop aktivnih politik trga dela, ki ga sestavljajo začasne spodbude za zaposlovanje in prehajanje, politike znanj in spretnosti ter izboljšane službe za zaposlovanje. Spodbujati bi bilo treba dostojne delovne pogoje, vključno z zdravjem in varnostjo pri delu, ter telesno in duševno zdravje delavcev.

(12)

Odpraviti bi bilo treba vse oblike diskriminacije, zagotoviti enakost spolov in podpreti zaposlovanje mladih. Zagotoviti bi bilo treba enak dostop in priložnosti za vse ter zmanjšati revščino in socialno izključenost, zlasti med otroki, invalidi in Romi, predvsem z zagotavljanjem učinkovitega delovanja trgov dela ter ustreznih in vključujočih sistemov socialne zaščite, kot so določeni v Priporočilu Sveta z dne 8. novembra 2019, pa tudi z odpravo ovir za udeležbo v vključujočem in v prihodnost usmerjenem izobraževanju, usposabljanju, vseživljenjskem učenju in na trgu dela, med drugim z naložbami v vzgojo in varstvo predšolskih otrok v skladu z evropskim jamstvom za otroke ter v digitalna in zelena znanja in spretnosti. Še zlasti pomemben je pravočasen in enak dostop do cenovno dostopne dolgotrajne oskrbe in zdravstvenih storitev, vključno s preventivnimi ukrepi in spodbujanjem zdravja, tudi v luči pandemije COVID-19, ki je izbruhnila leta 2020, in glede na staranje družbe. Še bolj bi bilo treba izkoristiti potencial invalidov, da prispevajo h gospodarski rasti in socialnemu razvoju. Na delovnih mestih po vsej Uniji se pojavljajo novi ekonomski in poslovni modeli, spreminjajo pa se tudi delovna razmerja. Države članice bi morale zagotoviti, da se z delovnimi razmerji, ki izvirajo iz novih oblik dela, evropski socialni model ohrani in še okrepi.

(13)

Integrirane smernice bi morale biti podlaga za priporočila za posamezne države, ki jih Svet lahko naslovi na države članice. Države članice morajo v celoti izkoristiti svoje vire REACT-EU, vzpostavljene z Uredbo (EU) 2020/2221 Evropskega parlamenta in Sveta (28), ki krepi sklade kohezijske politike za obdobje 2014–2020 in Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD) do leta 2023. Uredba (EU) 2020/2221 je bila zaradi trenutne ukrajinske krize še dodatno dopolnjena z Uredbo (EU) 2022/562 Evropskega parlamenta in Sveta (29) in z dodatno spremembo Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (30) glede večjega predfinanciranja za REACT-EU ter z novim stroškom na enoto, da bi se pripomoglo k hitrejšemu vključevanju ljudi, ki zapuščajo Ukrajino in vstopajo v Unijo, kot določa Uredba (EU) 2022/613 Evropskega parlamenta in Sveta (31).

Poleg tega bi morale države članice v programskem obdobju 2021–2027 v celoti izkoristiti Evropski socialni sklad plus, Evropski sklad za regionalni razvoj, mehanizem za okrevanje in odpornost, in druge sklade Unije, vključno s Skladom za pravični prehod, ter programom InvestEU, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta (32), da bi spodbudile kakovostno zaposlovanje in socialne naložbe, se borile proti revščini, socialni izključenosti in diskriminaciji ter zagotovile dostopnost, možnosti za izpopolnjevanje in preusposabljanje delovne sile, vseživljenjsko učenje ter visokokakovostno izobraževanje in usposabljanje za vse, vključno z digitalno pismenostjo, znanji in spretnostmi, da bi jih opremili z znanjem in kvalifikacijami, potrebnimi za digitalno in zeleno gospodarstvo. Države članice morajo prav tako v celoti izkoristiti Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji za presežne delavce, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/691 Evropskega parlamenta in Sveta (33), in tako podpreti delavce, ki so postali presežni zaradi velikih prestrukturiranj, povezanih na primer s pandemijo COVID-19, socialno-ekonomskih preobrazb, ki so posledica globalnih trendov, ter tehnoloških in okoljskih sprememb. Čeprav so integrirane smernice naslovljene na države članice in Unijo, bi se morale izvajati v partnerstvu z vsemi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi ter tesnem sodelovanju s parlamenti, socialnimi partnerji in predstavniki civilne družbe.

(14)

Odbor za zaposlovanje in Odbor za socialno zaščito morata v skladu s svojimi pooblastili na podlagi Pogodb spremljati izvajanje zadevnih politik glede na smernice za politike zaposlovanja. Navedena odbora in druga pripravljalna telesa Sveta, vključena v usklajevanje ekonomskih in socialnih politik, morajo tesno sodelovati. Ohraniti bi bilo treba dialog med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o politikah, zlasti v zvezi s smernicami za politike zaposlovanja držav članic.

(15)	Opravljeno je bilo posvetovanje z Odborom za socialno zaščito –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sprejmejo se smernice za politike zaposlovanja držav članic (v nadaljnjem besedilu: smernice), kot so določene v Prilogi. Smernice so del integriranih smernic.

Člen 2

Države članice upoštevajo smernice pri svojih politikah zaposlovanja in reformnih programih, o katerih poročajo v skladu s členom 148(3) PDEU.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 21. novembra 2022

Za Svet

predsednik

Z. NEKULA

(1) Mnenje z dne 18. oktobra 2022 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2) Mnenje z dne 21. septembra 2022 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3) Mnenje z dne 21. oktobra 2022 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(4) Priporočilo Sveta (EU) 2015/1184 z dne 14. julija 2015 o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Evropske unije (UL L 192, 18.7.2015, str. 27).

(5) Direktiva Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (UL L 212, 7.8.2001, str. 12).

(6) Priporočilo Sveta z dne 10. marca 2014 o okviru za kakovost pripravništev (UL C 88, 27.3.2014, str. 1).

(7) Priporočilo Sveta z dne 15. februarja 2016 o vključevanju dolgotrajno brezposelnih na trg dela (UL C 67, 20.2.2016, str. 1).

(8) Priporočilo Sveta z dne 19. decembra 2016 z naslovom „Poti izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle“ (UL C 484, 24.12.2016, str. 1).

(9) Priporočilo Sveta z dne 15. marca 2018 o evropskem okviru za kakovostna in učinkovita vajeništva (UL C 153, 2.5.2018, str. 1).

(10) Priporočilo Sveta z dne 22. maja 2018 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (UL C 189, 4.6.2018, str. 1).

(11) Priporočilo Sveta z dne 22. maja 2019 o visokokakovostnih sistemih vzgoje in varstva predšolskih otrok (UL C 189, 5.6.2019, str. 4).

(12) Priporočilo Sveta z dne 8. novembra 2019 o dostopu delavcev in samozaposlenih oseb do socialne zaščite (UL C 387, 15.11.2019, str. 1).

(13) Priporočilo Sveta z dne 30. oktobra 2020 o Mostu do delovnih mest – okrepitev jamstva za mlade in nadomestitvi Priporočila Sveta z dne 22. aprila 2013 o vzpostavitvi jamstva za mladino (UL C 372, 4.11.2020, str. 1).

(14) Priporočilo Sveta z dne 24. novembra 2020 o poklicnem izobraževanju in usposabljanju (PIU) za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost (UL C 417, 2.12.2020, str. 1).

(15) Priporočilo Sveta z dne 29. novembra 2021 o pristopih kombiniranega učenja za visokokakovostno in vključujoče primarno in sekundarno izobraževanje (UL C 504, 14.12.2021, str. 21).

(16) Priporočilo Sveta z dne 16. junija 2022 o evropskem pristopu k mikrodokazilom za vseživljenjsko učenje in zaposljivost (UL C 243, 27.6.2022, str. 10), Priporočilo Sveta z dne 16. junija 2022 o individualnih učnih računih 2022/C 243/03 (UL C 243, 27.6.2022, str. 26) in Priporočilo Sveta z dne 16. junija 2022 o zagotavljanju pravičnega prehoda na podnebno nevtralnost (UL C 243, 27.6.2022, str. 35).

(17) Priporočilo Komisije (EU) 2021/402 z dne 4. marca 2021 o učinkoviti aktivni podpori zaposlovanju (EASE) po krizi zaradi COVID-19 (UL L 80, 8.3.2021, str. 1).

(18) Priporočilo Sveta (EU) 2021/1004 z dne 14. junija 2021 o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke (UL L 223, 22.6.2021, str. 14).

(19) Resolucija Sveta o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše (2021–2030) (UL C 66, 26.2.2021, str. 1).

(20) Sklep (EU) 2021/2316 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. decembra 2021 o evropskem letu mladih (2022) (UL L 462, 28.12.2021, str. 1).

(21) UL L 275, 25.10.2022.

(22) Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L 57, 18.2.2021, str. 17).

(23) Uredba (EU) 2021/1057 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o vzpostavitvi Evropskega socialnega sklada plus (ESS+) in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1296/2013 (UL L 231, 30.6.2021, str. 21).

(24) Uredba (EU) 2021/1058 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu (UL L 231, 30.6.2021, str. 60).

(25) Uredba (EU) 2021/1056 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o vzpostavitvi Sklada za pravični prehod (UL L 231, 30.6.2021, str. 1).

(26) Medinstitucionalna razglasitev evropskega stebra socialnih pravic (UL C 428, 13.12.2017, str. 10).

(27) Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2022/382 z dne 4. marca 2022 o ugotovitvi obstoja množičnega prihoda razseljenih oseb iz Ukrajine v smislu člena 5 Direktive 2001/55/ES in z učinkom uvedbe začasne zaščite (UL L 71, 4.3.2022, str. 1).

(28) Uredba (EU) 2020/2221 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. decembra 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013, kar zadeva dodatne vire in ureditev izvrševanja, da se zagotovi pomoč za spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter za pripravo zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja družbe in gospodarstva (REACT-EU) (UL L 437, 28.12.2020, str. 30).

(29) Uredba (EU) 2022/562 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. aprila 2022 o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 223/2014 v zvezi s kohezijskim ukrepom za begunce v Evropi (CARE) (UL L 109, 8.4.2022, str. 1).

(30) Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (UL L 231, 30.6.2021, str. 159).

(31) Uredba (EU) 2022/613 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. aprila 2022 o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 223/2014 v zvezi z večjim predhodnim financiranjem iz virov REACT-EU in uvedbo stroškov na enoto (UL L 115, 13.4.2022, str. 38).

(32) Uredba (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. marca 2021 o vzpostavitvi Programa InvestEU in spremembi Uredbe (EU) 2015/1017 (UL L 107, 26.3.2021, str. 30).

(33) Uredba (EU) 2021/691 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji za presežne delavce (ESPG) in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1309/2013 (UL L 153, 3.5.2021, str. 48).

PRILOGA

Smernica 5: Spodbujanje povpraševanja po delovni sili

Države članice bi morale dejavno spodbujati trajnostno socialno tržno gospodarstvo ter olajševati in podpirati naložbe v ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, tudi z izkoriščanjem potenciala v zvezi z digitalnim in zelenim prehodom, glede na krovni cilj Unije za leto 2030 v zvezi z zaposlovanjem. V ta namen bi morale zmanjšati ovire, s katerimi se podjetja soočajo pri zaposlovanju, spodbujati odgovorno podjetništvo in resnično samozaposlovanje ter zlasti podpirati ustanavljanje in rast mikro, malih in srednjih podjetij, med drugim z dostopom do financiranja. Države članice bi morale dejavno spodbujati razvoj socialnega gospodarstva in v celoti izkoristiti njegov potencial, pospeševati socialne inovacije in socialna podjetja ter podpirati poslovne modele, ki ustvarjajo kakovostne zaposlitvene možnosti in socialne koristi, predvsem na lokalni ravni, zlasti v krožnem gospodarstvu in na območjih, ki jih je zaradi njihove sektorske specializacije najbolj prizadel prehod na zeleno gospodarstvo.

Po pandemiji COVID-19 bi morale tudi dobro zasnovane sheme skrajšanega delovnega časa in podobne ureditve olajšati in podpreti procese prestrukturiranja, poleg ohranjanja zaposlenosti, kadar je to ustrezno, ter s tem prispevati k modernizaciji gospodarstva, med drugim z razvojem povezanih znanj in spretnosti. Razmisliti bi bilo treba o dobro zasnovanih spodbudah za zaposlovanje in prehajanje ter ukrepih za izpopolnjevanje in preusposabljanje, da se podprejo ustvarjanje delovnih mest in prehajanja v celotnem delovnem življenju ter reši problem pomanjkanja delovne sile ter znanj in spretnosti, tudi glede na digitalni in zeleni prehod, demografske spremembe, ter vpliv vojne agresije Rusije proti Ukrajini.

Obdavčitev bi bilo treba z dela preusmeriti na druge vire, ki bolj podpirajo zaposlovanje in vključujočo rast ter so usklajeni s podnebnimi in okoljskimi cilji, ob upoštevanju prerazdelitvenega učinka davčnega sistema in njegovih učinkov na udeležbo žensk na trgu dela, obenem pa zavarovati prihodke za ustrezno socialno zaščito in odhodke, ki pospešujejo rast.

Države članice, tudi tiste z zakonsko določenimi minimalnimi plačami, bi morale spodbujati kolektivna pogajanja pri določanju plač in zagotoviti učinkovito vključenost socialnih partnerjev na pregleden in predvidljiv način ter tako omogočiti ustrezno prilagajanje plač spremembam produktivnosti in spodbujati pravične plače za dostojen življenjski standard, pri čemer bi morale posebno pozornost nameniti skupinam z nižjimi in srednjimi dohodki, da se okrepi navzgor usmerjena socialno-ekonomska konvergenca. Mehanizmi določanja plač bi morali upoštevati socialno-ekonomske razmere, vključno z rastjo zaposlovanja, konkurenčnostjo ter razvojem v regijah in sektorjih. Države članice in socialni partnerji bi morali ob spoštovanju nacionalnih praks in avtonomije socialnih partnerjev zagotoviti, da bodo imeli vsi delavci ustrezne plače, tako da bodo neposredno ali posredno zaščiteni na podlagi kolektivnih pogodb ali ustreznih zakonsko določenih minimalnih plač, pri čemer je treba upoštevati njihov vpliv na konkurenčnost, ustvarjanje delovnih mest in revščino zaposlenih.

Smernica 6: Krepitev ponudbe delovne sile in izboljšanje dostopa do zaposlitve ter vseživljenjskega pridobivanja znanj in spretnosti ter kompetenc

V kontekstu digitalnega in zelenega prehoda, demografskih sprememb in vojne agresije Rusije proti Ukrajini bi morale države članice spodbujati trajnostnost, produktivnost, zaposljivost in človeški kapital, pri tem pa si prizadevati za vseživljenjsko pridobivanje znanj in spretnosti ter kompetenc ter se odzivati na sedanje in prihodnje potrebe trga dela, glede na krovni cilj Unije za leto 2030 v zvezi s znanji in spretnostmi. Države članice bi morale prav tako posodobiti svoje sisteme izobraževanja in usposabljanja ter vlagati vanje, da bi zagotovile visokokakovostno in vključujoče izobraževanje, vključno s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, ter dostop do digitalnega učenja, jezikovnega usposabljanja (na primer v primeru beguncev, tudi iz Ukrajine) in pridobivanja podjetniških znanj in spretnosti. Sodelovati bi morale s socialnimi partnerji, izvajalci izobraževanja in usposabljanja, podjetji in drugimi deležniki, da se odpravijo strukturne pomanjkljivosti sistemov izobraževanja in usposabljanja ter izboljšata njihova kakovost in ustreznost glede na potrebe trga dela, tudi zaradi omogočanja zelenega in digitalnega prehoda ter odprave obstoječih neskladij v znanjih in spretnostih ter preprečevanja novih pomanjkanj znanj in spretnosti, zlasti za dejavnosti, povezane z načrtom REPowerEU, kot so uvajanje energije iz obnovljivih virov ali prenova stavb.

Posebno pozornost bi bilo treba nameniti izzivom učiteljskega poklica, med drugim z vlaganjem v digitalne kompetence učiteljev in mentorjev. Sistemi izobraževanja in usposabljanja bi morali vsem učečim se zagotavljati ključne kompetence, vključno z osnovnimi in digitalnimi znanji in spretnostmi ter prečnimi kompetencami, saj se jih tako opremi za prilagodljivost in odpornost za celotno življenje, obenem pa zagotoviti, da bodo učitelji usposobljeni za spodbujanje teh kompetenc pri učečih. Države članice bi morale delovno sposobne odrasle podpirati pri dostopu do usposabljanja ter povečati spodbujanje posameznikov in njihovo motivacijo za iskanje usposabljanj, po potrebi tudi z individualnimi pravicami do usposabljanja, kot so individualni učni računi, in zagotavljanjem njihove prenosljivosti med poklicnimi prehodi ter z zanesljivim sistemom ocenjevanja kakovosti usposabljanja. Preučiti bi morale uporabo mikrodokazil v podporo vseživljenjskemu učenju in zaposljivosti. Vsem bi morale omogočiti, da predvidijo potrebe trga dela in se jim bolje prilagodijo, zlasti s stalnim izpopolnjevanjem in preusposabljanjem ter zagotavljanjem integriranega svetovalnega dela, da bi podprle pravičen in pošten prehod za vse, okrepile družbene rezultate, obravnavale pomanjkanje delovne sile in neskladja v znanjih in spretnostih, izboljšale splošno odpornost gospodarstva na pretrese in olajšale morebitne prilagoditve.

Države članice bi morale spodbujati enake možnosti za vse z odpravo neenakosti v sistemih izobraževanja in usposabljanja. Zlasti bi bilo treba otrokom zagotoviti dostop do cenovno dostopne in kakovostne vzgoje in varstva predšolskih otrok v skladu z evropskim jamstvom za otroke. Države članice bi morale na splošno zvišati ravni izobrazbe, zmanjšati število mladih, ki zgodaj opustijo izobraževanje in usposabljanje, podpirati dostop otrok iz prikrajšanih skupin in oddaljenih območij do izobraževanja, povečati privlačnost poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter podpirati dostop do terciarnega izobraževanja in dosego terciarne izobrazbe, mladim olajšati prehod iz izobraževanja v zaposlitev s kakovostnimi pripravništvi in vajeništvi ter povečati udejstvovanje odraslih v nenehnem učenju, predvsem tistih iz prikrajšanih okolij in najmanj usposobljenih. Ob upoštevanju novih zahtev digitalnih, zelenih in starajočih se družb bi države članice morale okrepiti učenje na delovnem mestu v svojih sistemih poklicnega izobraževanja in usposabljanja, tudi s kakovostnim in učinkovitim vajeništvom, ter povečati število diplomantov, zlasti žensk, s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike tako na ravni poklicnega izobraževanja in usposabljanja kot v terciarnem izobraževanju. Države članice bi morale poleg tega povečati ustreznost terciarnega izobraževanja in po potrebi raziskav za trg dela, izboljšati spremljanje znanj in spretnosti ter napovedovanje potreb po znanjih in spretnostih, povečati preglednost znanj in spretnosti ter omogočiti primerljivost kvalifikacij, vključno s tistimi, ki so bile pridobljene v tujini, ter zagotoviti več priložnosti za priznavanje in vrednotenje znanj in spretnosti ter kompetenc, pridobljenih zunaj formalnega izobraževanja in usposabljanja, tudi za begunce in osebe s statusom začasne zaščite. Nadgraditi in povečati bi morale ponudbo prožnega nadaljnjega poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter udeležbo v njem. Države članice bi prav tako morale podpirati nizko usposobljene odrasle, da bi ti ostali ali postali dolgoročno zaposljivi, tako da poskrbijo za boljši dostop do kakovostnih učnih možnosti in za to, da se te možnosti tudi izkoristijo, in sicer z izvajanjem Priporočila Sveta z dne 19. decembra 2016 o poteh izpopolnjevanja, kar vključuje oceno znanj in spretnosti, ponudbo izobraževanja in usposabljanja, ki je usklajena s priložnostmi na trgu dela, ter vrednotenje in priznavanje pridobljenih znanj in spretnosti.

Države članice bi morale brezposelnim in neaktivnim osebam zagotoviti učinkovito, pravočasno, usklajeno in prilagojeno pomoč, ki temelji na podpori pri iskanju zaposlitve, usposabljanju, prekvalifikaciji in dostopu do drugih podpornih storitev, pri čemer bi morale posebno pozornost nameniti ranljivim skupinam in ljudem, ki sta jih še posebej prizadela zeleni in digitalni prehod ali pretresi na trgu dela. Da se znatno zmanjša in prepreči dolgotrajna in strukturna brezposelnost, bi bilo treba čim hitreje in najpozneje po 18 mesecih brezposelnosti izvajati celovite strategije, ki zajemajo poglobljene individualne ocene brezposelnih oseb. Problem brezposelnosti mladih in mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, bi bilo treba še naprej reševati s preprečevanjem zgodnjega opuščanja izobraževanja in usposabljanja ter strukturnimi izboljšavami prehoda iz šolanja v zaposlitev, med drugim s polnim izvajanjem okrepljenega jamstva za mlade, ki bi moralo tudi podpreti kakovostne zaposlitvene možnosti za mlade v obdobju okrevanja po pandemiji. Poleg tega bi morale države članice okrepiti prizadevanja ter zlasti poudarjati, kako zeleni in digitalni prehod prinašata obnovljeno perspektivo za prihodnost ter priložnosti za zmanjševanje negativnega vpliva pandemije na mlade.

Države članice bi si morale prizadevati za odpravo ovir in odvračilnih dejavnikov za udeležbo na trgu dela ter zagotoviti spodbude zanjo, predvsem za osebe z nizkimi dohodki, prejemnike drugega dohodka v gospodinjstvu (pogosto ženske) in najbolj oddaljene od trga dela, vključno z osebami z migrantskim poreklom in marginaliziranimi Romi. Glede na veliko pomanjkanje delovne sile v nekaterih poklicih in sektorjih bi morale države članice prispevati h krepitvi ponudbe delovne sile, zlasti s spodbujanjem ustreznih plač in dostojnih delovnih pogojev ter učinkovitimi aktivnimi politikami trga dela, pri tem pa upoštevati vlogo socialnih partnerjev. Države članice bi morale tudi podpirati delovno okolje, prilagojeno invalidom, vključno s ciljno usmerjeno finančno podporo in storitvami, ki invalidom omogočajo udeležbo na trgu dela in v družbi.

Obravnavati bi bilo treba vrzel v stopnji delovne aktivnosti in plačilno vrzel med spoloma ter spolne stereotipe. Države članice bi morale zagotoviti enakost spolov in večjo udeležbo žensk na trgu dela, med drugim z zagotavljanjem enakih možnosti in poklicnega napredovanja ter odpravo ovir za dostop do vodstvenih položajev na vseh ravneh odločanja, pa tudi z obravnavo nasilja in nadlegovanja pri delu, ki je problem, ki prizadene predvsem ženske. Zagotoviti bi bilo treba enako plačilo za enako delo ali delo enake vrednosti ter preglednost plač. Spodbujati bi bilo treba usklajevanje poklicnega, družinskega in zasebnega življenja tako žensk kot moških, predvsem z omogočanjem cenovno dostopnih in kakovostnih storitev dolgotrajne oskrbe ter vzgoje in varstva predšolskih otrok. Države članice bi morale staršem in drugim osebam z obveznostmi oskrbe omogočiti dostop do ustreznega dopusta iz družinskih razlogov in prožnih ureditev dela, da bi lahko usklajevali poklicno, družinsko in zasebno življenje, ter spodbujati uravnoteženo uveljavljanje teh pravic med staršema.

Smernica 7: Izboljšanje delovanja trgov dela in učinkovitosti socialnega dialoga

Da bi imeli koristi od dinamične in produktivne delovne sile ter novih delovnih vzorcev in poslovnih modelov, bi morale države članice sodelovati s socialnimi partnerji v zvezi s pravičnimi, preglednimi in predvidljivimi delovnimi pogoji, pri tem pa uravnotežiti pravice in obveznosti. Zmanjšati in preprečiti bi morale segmentacijo trgov dela, se boriti proti neprijavljenemu delu in navidezni samozaposlitvi ter spodbujati prehod na zaposlitve za nedoločen čas. Predpisi o varstvu zaposlitve, delovno pravo in pristojne institucije bi morali zagotavljati ustrezno okolje za zaposlovanje in potrebno prožnost za delodajalce, da se lahko hitro prilagodijo spremembam v gospodarstvu, hkrati pa varovati pravice delavcev in zagotavljati socialno zaščito, ustrezno raven varnosti ter zdravo, varno in dobro prilagojeno delovno okolje za vse delavce. Spodbujanje uporabe prožnih ureditev dela, kot je delo na daljavo, lahko prispeva k višjim stopnjam zaposlenosti in bolj vključujočim trgom dela v kontekstu popandemičnega okolja. Hkrati je treba zagotoviti spoštovanje pravic delavcev v zvezi z delovnim časom, delovnimi pogoji, duševnim zdravjem na delovnem mestu ter usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja. Preprečiti bi bilo treba delovna razmerja, ki vodijo do prekarnih delovnih pogojev, tudi v primeru platformnih delavcev, zlasti nizko usposobljenih, in z bojem proti zlorabi atipičnih pogodb. V primeru nezakonite odpovedi bi bilo treba zagotoviti dostop do učinkovitega in nepristranskega reševanja sporov ter pravico do pravnega sredstva, vključno z ustrezno odškodnino, kadar je to ustrezno.

Cilj politik bi moral biti izboljšati in podpreti udeležbo na trgu dela, usklajevanje ponudbe in povpraševanja na njem ter prehode znotraj njega, tudi v prikrajšanih regijah. Države članice bi morale učinkovito aktivirati vse, ki lahko sodelujejo na trgu dela, in jim to udeležbo omogočiti, zlasti ranljive skupine, kot so nižje usposobljene osebe, invalidi, osebe z migrantskim poreklom, vključno z osebami, ki imajo status začasne zaščite, in marginalizirani Romi. Države članice bi morale povečati obseg in učinkovitost aktivnih politik trga dela, tako da bi jih bolje usmerile, povečale njihov domet in obseg ter jih bolje povezale s socialnimi storitvami, usposabljanjem in dohodkovno podporo za brezposelne med iskanjem zaposlitve na podlagi njihovih pravic in odgovornosti. Države članice bi morale povečati zmogljivost javnih služb za zaposlovanje, da bi zagotavljale pravočasno in prilagojeno pomoč iskalcem zaposlitve, se odzivale na sedanje in prihodnje potrebe trga dela ter izvajale upravljanje na podlagi uspešnosti, tudi s pomočjo digitalizacije.

Države članice bi morale brezposelnim zagotavljati ustrezna denarna nadomestila za brezposelnost za razumno obdobje ter v skladu z njihovimi prispevki in nacionalnimi pravili o upravičenosti. Denarna nadomestila za brezposelnost ne bi smela odvračati od hitre ponovne zaposlitve, dopolnjevati pa bi jih morale aktivne politike trga dela.

Ustrezno bi bilo treba podpreti mobilnost učečih se in delavcev, da se okrepijo njihova znanja in spretnosti ter poveča njihova zaposljivost ter izkoristi celoten potencial evropskega trga dela, hkrati pa tudi zagotoviti pravične pogoje za vse, ki opravljajo čezmejno dejavnost, in okrepiti upravno sodelovanje med nacionalnimi upravami v zvezi z mobilnimi delavci ob podpori Evropskega organa za delo. Mobilnost delavcev v kritičnih poklicih ter čezmejnih, sezonskih in napotenih delavcev bi bilo treba podpreti v primeru začasnega zaprtja meja iz javnozdravstvenih razlogov.

Države članice bi si morale tudi prizadevati za ustvarjanje ustreznih pogojev za nove oblike dela, tako da izkoristijo njihov potencial za ustvarjanje delovnih mest, hkrati pa zagotovijo njihovo skladnost z obstoječimi socialnimi pravicami. Zato bi morale poskrbeti za svetovanje o pravicah in obveznostih, ki se uporabljajo pri atipičnih pogodbah in novih oblikah dela, kot je delo prek digitalnih platform. V zvezi s tem imajo lahko ključno vlogo socialni partnerji, ki bi jih morale države članice podpreti pri doseganju in zastopanju ljudi, ki opravljajo atipično in platformno delo. Države članice bi morale razmisliti tudi o zagotavljanju podpore pri izvrševanju (na primer v obliki smernic ali posebnega usposabljanja za delovne inšpektorate) v zvezi z izzivi, ki izhajajo iz novih oblik organizacije dela, kot so algoritemsko upravljanje, nadziranje podatkov ter stalno ali polstalno delo na daljavo.

Na podlagi obstoječih nacionalnih praks ter za učinkovitejši socialni dialog in boljše socialno-ekonomske rezultate, tudi v času krize, kot v primeru vojne agresije Rusije proti Ukrajini in višanja življenjskih stroškov, bi morale države članice zagotoviti pravočasno in tehtno vključenost socialnih partnerjev v oblikovanje in izvajanje zaposlitvenih, socialnih in, kjer je primerno, gospodarskih reform in politik, ter podpreti krepitev njihovih zmogljivosti. Države članice bi morale spodbujati socialni dialog in kolektivna pogajanja. Socialne partnerje bi bilo treba spodbujati k pogajanjem za kolektivne pogodbe in sklepanju takih pogodb v zadevah, ki so zanje relevantne, pri tem pa v celoti spoštovati njihovo avtonomijo in pravico do kolektivnih ukrepov.

Države članice bi morale po potrebi in na podlagi obstoječih nacionalnih praks upoštevati ustrezne izkušnje organizacij civilne družbe na področju zaposlovanja in socialnih vprašanj.

Smernica 8: Spodbujanje enakih možnosti za vse, krepitev socialne vključenosti in boj proti revščini

Države članice bi morale spodbujati trge dela, ki so vključujoči in odprti za vse, tako da uvedejo učinkovite ukrepe za boj proti vsem oblikam diskriminacije in spodbujanje enakih možnosti za vse, zlasti za skupine, ki so na trgu dela premalo zastopane, ob tem pa ustrezno upoštevajo regionalno in teritorialno razsežnost. Zagotoviti bi morale enako obravnavo pri zaposlovanju, socialni zaščiti, zdravstvenem varstvu, otroškem varstvu, dolgotrajni oskrbi, izobraževanju ter dostopu do blaga in storitev, tudi do stanovanj, ne glede na spol, raso ali etnično poreklo, vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost.

Države članice bi morale posodobiti sisteme socialne zaščite, da bi zagotovile ustrezno, uspešno, učinkovito in trajnostno socialno zaščito za vse v vseh življenjskih obdobjih ter tako povečale socialno vključenost in navzgor usmerjeno družbeno mobilnost, spodbudile udeležbo na trgu dela, podpirale socialne naložbe, se borile proti revščini in socialni izključenosti ter odpravljale neenakosti, tudi z oblikovanjem sistemov obdavčitve in sistemov socialnih prejemkov ter ocenjevanjem distribucijskega učinka politik. Z dopolnjevanjem splošnih pristopov s ciljno usmerjenimi se bo povečala učinkovitost sistemov socialne zaščite. Pri posodobitvi sistemov socialne zaščite bi si morali prizadevati tudi za izboljšanje njihove odpornosti na večplastne izzive. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti najranljivejšim gospodinjstvom, ki čutijo posledice zelenega in digitalnega prehoda ter naraščajočih stroškov energije.

Države članice bi morale razviti in povezati tri razsežnosti aktivnega vključevanja: ustrezno dohodkovno podporo, vključujoče trge dela in dostop do kakovostnih podpornih storitev, prilagojenih individualnim potrebam. Sistemi socialne zaščite bi morali zagotavljati ustrezno socialno pomoč v obliki minimalnega dohodka za vse osebe z nezadostnimi sredstvi ter krepiti socialno vključenost s podpiranjem in spodbujanjem ljudi, da aktivno sodelujejo na trgu dela in v družbi, med drugim s ciljno usmerjenimi socialnimi storitvami.

Razpoložljivost cenovno ugodnih, dostopnih in kakovostnih storitev, kot so vzgoja in varstvo predšolskih otrok, zunajšolsko varstvo, izobraževanje, usposabljanje, stanovanja ter zdravstvo in dolgotrajna oskrba, je temeljni pogoj za zagotavljanje enakih možnosti. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti boju proti revščini in socialni izključenosti, vključno z revščino zaposlenih, v skladu s krovnim ciljem Unije za leto 2030 v zvezi z zmanjšanjem revščine. Še posebej bi bilo treba s celovitimi in celostnimi ukrepi obravnavati revščino in socialno izključenost otrok, tudi z doslednim izvajanjem evropskega jamstva za otroke.

Države članice bi morale zagotoviti, da ima vsakdo, tudi otroci, dostop do kakovostnih osnovnih storitev. Ljudem v stiski ali v ranljivem položaju bi morale zagotoviti dostop do ustreznih socialnih stanovanj ali stanovanjske pomoči. Države članice bi morale zagotoviti čist in pravičen energetski prehod ter obravnavati energetsko revščino kot vse izrazitejšo obliko revščine, ki jo povzroča naraščanje cen energije, kar je delno povezano z vojno agresijo Rusije proti Ukrajini, med drugim, kadar je to ustrezno, s ciljno usmerjenimi začasnimi ukrepi dohodkovne podpore ali prilagoditvijo obstoječih ukrepov podpore. Izvajati bi morale tudi vključujoče politike obnove stanovanj. Pri teh storitvah bi morale upoštevati specifične potrebe invalidov, vključno z dostopnostjo. Posebej bi se morale posvetiti problematiki brezdomstva. Države članice bi morale zagotoviti pravočasen dostop do cenovno dostopnega preventivnega in kurativnega kakovostnega zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe ter pri tem ohraniti dolgoročno vzdržnost.

V skladu z aktivacijo Direktive Sveta 2001/55/ES (1) bi morale države članice razseljenim osebam iz Ukrajine zagotoviti ustrezno raven varstva. Države članice bi morale za mladoletnike brez spremstva izvajati potrebne ukrepe. Otrokom bi bilo treba zagotoviti dostop do vzgoje in izobraževanja ter osnovnih storitev v skladu z evropskim jamstvom za otroke.

Glede na vse daljšo življenjsko dobo in demografske spremembe bi morale države članice zagotoviti ustreznost in vzdržnost pokojninskih sistemov za delavce in samozaposlene, ter ob tem ženskam in moškim zagotoviti enake možnosti za pridobivanje in kopičenje pokojninskih pravic, tudi v okviru dodatnih pokojninskih shem, in jim tako zagotoviti ustrezne prihodke v starosti. Pokojninske reforme bi bilo treba podpreti s politikami, katerih cilj je zmanjšati razlike v pokojninah med spoloma, in ukrepi za podaljšanje poklicnega življenja, na primer z dvigom dejanske upokojitvene starosti, zlasti z olajšanjem udeležbe starejših na trgu dela, ter zagotoviti, da so skladne s strategijami aktivnega staranja. Države članice bi morale vzpostaviti konstruktiven dialog s socialnimi partnerji in drugimi zadevnimi deležniki ter omogočiti ustrezno postopno uvajanje reform.

(1) Direktiva Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (UL L 212, 7.8.2001, str. 12).

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/2292 z dne 6. septembra 2022 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevami za vstop pošiljk živali za proizvodnjo živil in nekaterih vrst blaga, namenjenega za prehrano ljudi, v Unijo ( 1 )	1
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2293 z dne 18. novembra 2022 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2021/405 glede seznama tretjih držav z odobrenim načrtom nadzora uporabe farmakološko aktivnih snovi, mejnih vrednosti ostankov farmakološko aktivnih snovi in pesticidov ter mejnih vrednosti onesnaževal ( 1 )	31
	*	Uredba Komisije (EU) 2022/2294 z dne 23. novembra 2022 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1338/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede statističnih podatkov o ustanovah zdravstvenega varstva, človeških virih na področju zdravstvenega varstva in koriščenju zdravstvenega varstva ( 1 )	42
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2295 z dne 23. novembra 2022 o spremembi Uredbe (ES) št. 474/2006 glede seznama letalskih prevoznikov, za katere velja prepoved opravljanja letov ali omejitve opravljanja dejavnosti v Uniji ( 1 )	53
		SKLEPI
	*	Sklep Sveta (EU) 2022/2296 z dne 21. novembra 2022 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic	67
	*	Izvedbeni sklep Komisije (E/U) 2022/2297 z dne 19. oktobra 2022 o vzpostavitvi Evropske raziskovalne infrastrukture za koncentrirano sončno energijo (EU-SOLARIS ERIC) (notificirano pod dokumentarno številko C(2022) 7351) ( 1 )	78
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2022/2298 z dne 23. novembra 2022 o odložitvi datuma izteka odobritve propikonazola za uporabo v biocidnih proizvodih vrste proizvodov 8 v skladu z Uredbo (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 )	85

	Popravki
*	Popravek Sklepa Sveta (EU) 2022/1994 z dne 17. oktobra 2022 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Pododboru za geografske označbe, ustanovljenem s Celovitim in okrepljenim sporazumom o partnerstvu med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Armenijo na drugi strani, glede sprejetja njegovega poslovnika ( UL L 273, 21.10.2022 )	87
*	Popravek Uredbe Komisije (EU) 2022/1439 z dne 31. avgusta 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 283/2013 glede informacij, ki jih je treba predložiti za aktivne snovi, in posebnih zahtev po podatkih za mikroorganizme ( UL L 227, 1.9.2022 )	94
*	Popravek Uredbe Komisije (EU) 2022/1440 z dne 31. avgusta 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 284/2013 glede informacij, ki jih je treba predložiti za fitofarmacevtska sredstva, in posebnih zahtev po podatkih za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo mikroorganizme ( UL L 227, 1.9.2022 )	97
*	Popravek Uredbe Komisije (EU) 2022/1441 z dne 31. avgusta 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 546/2011 glede posebnih enotnih načel za ocenjevanje in registracijo fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo mikroorganizme ( UL L 227, 1.9.2022 )	100
*	Popravek Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2022/1860 z dne 10. junija 2022 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov za uporabo Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s standardi, oblikami, pogostostjo ter metodami in ureditvami za poročanje ( UL L 262, 7.10.2022 )	102
*	Popravek Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/2236 z dne 20. junija 2022 o spremembi prilog I, II, IV in V k Uredbi (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta glede tehničnih zahtev za vozila, izdelana v neomejenih serijah, vozila, izdelana v majhnih serijah, popolnoma avtomatizirana vozila, izdelana v majhnih serijah, in vozila za posebne namene ter glede posodobitve programske opreme ( UL L 296, 16.11.2022 )	103
*	Popravek Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/1299 z dne 24. marca 2022 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo vsebino nadziranja upravljanja pozicij s strani mest trgovanja ( UL L 197, 26.7.2022 )	104
*	Popravek Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/2059 z dne 14. junija 2022 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo tehnične podrobnosti testiranja za nazaj ter zahteve po pripisu dobičkov in izgub v skladu s členoma 325bf in 325bg Uredbe (EU) št. 575/2013 ( UL L 276, 26.10.2022 )	105
*	Popravek Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2020/353 z dne 3. marca 2020 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz jeklenih koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ( UL L 65, 4.3.2020 )	108

„SAima	=	kapitalske zahteve za tržna tveganja, izračunane v skladu z alternativnim standardiziranim pristopom iz dela 3, naslov IV, poglavje 1a, Uredbe (EU) št. 575/2013, za portfelj vseh pozicij, dodeljenih trgovalnim enotam, za katere institucija izračuna kapitalske zahteve za tržna tveganja v skladu z alternativnim pristopom notranjih modelov iz dela 3, naslov IV, poglavje 1b, Uredbe (EU) št. 575/2013;
IMAima	=	kapitalske zahteve za tržna tveganja, izračunane v skladu z alternativnim pristopom notranjih modelov iz dela 3, naslov IV, poglavje 1b, Uredbe (EU) št. 575/2013, za portfelj vseh pozicij, dodeljenih trgovalnim enotam, za katere institucija izračuna kapitalske zahteve v skladu z delom 3, naslov IV, poglavje 1b, Uredbe (EU) št. 575/2013.“

„SAima	=	kapitalske zahteve za tržno tveganje, izračunane v skladu z alternativnim standardiziranim pristopom iz dela 3, naslov IV, poglavje 1a, Uredbe (EU) št. 575/2013, za portfelj vseh pozicij, dodeljenih trgovalnim enotam, za katere institucija izračuna kapitalske zahteve za tržno tveganje v skladu z alternativnim pristopom notranjih modelov iz dela 3, naslov IV, poglavje 1b, Uredbe (EU) št. 575/2013;
IMAima	=	kapitalske zahteve za tržno tveganje, izračunane v skladu z alternativnim pristopom notranjih modelov iz dela 3, naslov IV, poglavje 1b, Uredbe (EU) št. 575/2013, za portfelj vseh pozicij, dodeljenih trgovalnim enotam, za katere institucija izračuna kapitalske zahteve v skladu z delom 3, naslov IV, poglavje 1b, Uredbe (EU) št. 575/2013.“.

„SA i	=	kapitalske zahteve za tržna tveganja, izračunane v skladu z alternativnim standardiziranim pristopom iz dela 3, naslov IV, poglavje 1a, Uredbe (EU) št. 575/2013, za vse pozicije, dodeljene trgovalni enoti ‚i‘;
i є NG	=	indeksi vseh trgovalnih enot, ki so bile v skladu s členom 9 te uredbe razvrščene kot enote v rdeči, oranžni ali rumeni coni in za katere se kapitalske zahteve za tržna tveganja izračunajo v skladu z alternativnim pristopom notranjih modelov iz dela 3, naslov IV, poglavje 1b, Uredbe (EU) št. 575/2013;
i є ima	=	indeksi vseh trgovalnih enot, za katere se kapitalske zahteve za tržno tveganje izračunajo v skladu z alternativnim pristopom notranjih modelov iz dela 3, naslov IV, poglavje 1b, Uredbe (EU) št. 575/2013.“

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 304

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 65 24. november 2022

IMAima	=	IMAima kot je določeno v členu 10 te uredbe;
SAima	=	SAima kot je določeno v členu 10 te uredbe;
kapitalski pribitek	=	kapitalski pribitek, izračunan v skladu s členom 10 te uredbe;
C U	=	kapitalske zahteve, izračunane v skladu z delom 3, naslov IV, poglavje 1a, Uredbe (EU) št. 575/2013, za portfelj pozicij, ki niso dodeljene trgovalnim enotam, za katere institucije izračunajo kapitalske zahteve za tržna tveganja v skladu z alternativnim pristopom notranjih modelov iz dela 3, naslov IV, poglavje 1b, Uredbe (EU) št. 575/2013;
SAall desks	=	kapitalske zahteve za tržna tveganja vseh pozicij iz trgovalne knjige in vseh pozicij iz netrgovalne knjige, ki ustvarjajo valutna tveganja ali blagovna tveganja, v skladu z alternativnim pristopom notranjih modelov iz dela 3, naslov IV, poglavje 1a, Uredbe (EU) št. 575/2013.“


	(1) Besedilo velja za EGP.