(1)

Sporazum o pridružitvi med Unijo in Ukrajino (2), ki vključuje poglobljeno in celovito prostotrgovinsko območje, je začel veljati 1. septembra 2017. Ker je Evropski svet 23. junija 2022 priznal evropsko perspektivo Ukrajine in sklenil odobriti status države kandidatke Ukrajini, bi se Ukrajina morala šteti za upravičeno do prejemanja makrofinančne pomoči Unije.

(2)

Spomladi 2014 se je Ukrajina zavzela za ambiciozen program reform, katerega cilj je stabilizirati njeno gospodarstvo in izboljšati življenje njenih državljanov. Boj proti korupciji ter ustavne, volilne in pravosodne reforme so med najpomembnejšimi prednostnimi nalogami programa. Izvajanje teh reform je bilo podprto s šestimi zaporednimi programi makrofinančne pomoči, na podlagi katerih je Ukrajina prejela pomoč v obliki posojil v skupni višini 6,2 milijarde EUR. Z zadnjo nujno makrofinančno pomočjo, ki je bila dana na voljo v zvezi z vse večjimi napetostmi na meji z Rusijo na podlagi Sklepa (EU) 2022/313 Evropskega parlamenta in Sveta (3), je bilo zagotovljenih 1,2 milijarde EUR posojil Ukrajini, izplačanih v dveh obrokih po 600 milijonov EUR v marcu in maju leta 2022.

(3)

Neizzvana in neupravičena vojna agresija Rusije proti Ukrajini od 24. februarja 2022 je Ukrajini povzročila izgubo dostopa do trgov, javnofinančni prihodki pa so drastično upadli, medtem ko so se javnofinančni odhodki za obvladovanje humanitarnih razmer in ohranjanje kontinuitete državnih storitev izrazito povečali. V teh zelo negotovih in nestabilnih razmerah najboljše ocene Mednarodnega denarnega sklada (MDS) o potrebah Ukrajine po financiranju kažejo na izredno vrzel v financiranju v višini približno 39 milijard USD v letu 2022, od katere bi bilo mogoče približno polovico pokriti, če bi bila doslej obljubljena mednarodna podpora v celoti izplačana. Hitra zagotovitev makrofinančne pomoči Unije Ukrajini na podlagi tega sklepa kot prve faze izvajanja celotne izredne makrofinančne pomoči v višini do 9 milijard EUR se v sedanjih izrednih okoliščinah šteje za ustrezen kratkoročni odziv na neposredne in najnujnejše potrebe Ukrajine po financiranju in na znatna tveganja za makrofinančno stabilnost države. Z makrofinančno pomočjo Unije se podpira makrofinančno stabilizacijo Ukrajine in krepi odpornost države, s čimer se prispeva k vzdržnosti javnega dolga Ukrajine in njeni zmožnosti, da nazadnje poplača svoje finančne obveznosti.

(4)

Določitev zneska makrofinančne pomoči Unije na podlagi tega sklepa, pri čemer se hkrati upošteva načrtovana celotna izredna makrofinančna pomoč, temelji na kvantitativni oceni preostalih potreb Ukrajine po zunanjem financiranju, opravljeni v sodelovanju z MDS in drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami, ter upošteva sposobnost Ukrajine, da se financira z lastnimi sredstvi. Pri tej določitvi se upoštevajo tudi pričakovani finančni prispevki dvostranskih in večstranskih donatorjev, potreba po zagotavljanju pravične porazdelitve bremena med Unijo in drugimi donatorji, kot tudi drugi instrumenti Unije za zunanje financiranje, ki so že uvedeni v Ukrajini, in dodana vrednost celotne vključenosti Unije. Treba je prepoznati zavezanost ukrajinskih organov k tesnemu sodelovanju z MDS pri oblikovanju in izvajanju kratkoročnih nujnih ukrepov ter njihovo namero, da bodo sodelovali z MDS pri ustreznem gospodarskem programu, ko bodo razmere to dopuščale. Makrofinančna pomoč Unije bi morala biti namenjena ohranjanju makrofinančne stabilnosti in odpornosti v vojnih razmerah. Komisija bi morala zagotoviti, da je makrofinančna pomoč Unije pravno in vsebinsko skladna z glavnimi načeli in cilji ukrepov sprejetih na različnih področjih zunanjega delovanja in drugih ustreznih politik Unije.

(5)

Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zunanjo politiko Unije do Ukrajine. Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje bi morale v celotnem obdobju zagotavljanja makrofinančne pomoči tesno sodelovati, da bi usklajevale in zagotavljale doslednost zunanje politike Unije.

(6)

Predpogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije bi moral biti, da Ukrajina spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom, in pravno državo, ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic. Sedanja vojna in zlasti trenutno vojno stanje, ne bi smela posegati v ta načela kljub koncentraciji moči v izvršilni veji oblasti.

(7)

Da bi zagotovili učinkovito zaščito finančnih interesov Unije, povezanih z izredno makrofinančno pomočjo Unije, bi morala Ukrajina sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje in boj proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nepravilnostim, povezanim s to pomočjo. Poleg tega bi bilo treba v sporazumu o posojilu sprejeti določbo, na podlagi katere bi Komisija izvajala nadzor, Računsko sodišče revizije, Evropsko javno tožilstvo pa svoje pristojnosti, v skladu s členoma 129 in 220 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (4) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba).

(8)

Makrofinančna pomoč Unije na podlagitega sklepa bi kot prva faza izvajanja načrtovane celotne izredne makrofinančne pomoči Ukrajini morala biti povezana s strogimi zahtevami glede poročanja, ki se določijo v memorandumu o soglasju. Te stroge zahteve glede poročanja bi morale v okviru sedanjih vojnih razmer zagotoviti, da so sredstva porabljena na učinkovit, pregleden in odgovoren način.. Prihodnji ukrepi makrofinančne pomoči bodo vključevali pogoje politike, katerih cilj bi moral biti okrepiti neposredno odpornost Ukrajine in dolgoročnejšo vzdržnost njenega dolga ter s tem zmanjšati tveganja, povezana z odplačevanjem njenih neporavnanih in prihodnjih finančnih obveznosti.

(9)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega sklepa bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(10)

Makrofinančna pomoč v višini do 1 milijarde EUR na podlagi tega sklepa predstavlja finančno obveznost Unije v okviru skupnega obsega jamstva za zunanje delovanje na podlagi Uredbe (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

(11)

V skladu s členom 210(3) finančne uredbe se pogojne obveznosti, ki izhajajo iz proračunskih jamstev ali finančne pomoči, ki bremeni proračun, štejejo kot vzdržne, če je njihov napovedani večletni razvoj združljiv z omejitvami, določenimi z Uredbo Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (7) in zgornjimi mejami letnih odobritev plačil, določenimi v členu 3(1) Sklepa Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 (8). Da bi Uniji omogočili, da na finančno varen način zagotovi znatno podporo Ukrajini prek makrofinančne pomoči, hkrati pa ohrani visoko bonitetno oceno Unije in s tem svojo sposobnost zagotavljanja učinkovitega financiranja v okviru tako notranjih kot zunanjih politik, je bistvenega pomena, da se proračun Unije ustrezno zaščiti pred nastankom teh pogojnih obveznosti in da se zagotovi njihova finančna vzdržnost v smislu člena 210(3) finančne uredbe.

(12)

V skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja je treba pred zagotavljanjem dodatnih posojil v okviru izredne makrofinančne pomoči Ukrajini okrepiti odpornost skupnega sklada za rezervacije s sredstvi, sorazmernimi s tveganji, ki izhajajo iz pogojnih obveznosti, povezanih z makrofinančno pomočjo Unije Ukrajini na podlagi tega sklepa. Brez takšne okrepitve proračun Unije ne bi mogel na finančno varen način zagotoviti pomoči, ki jo Ukrajina potrebuje zaradi vojne. Za zaščito proračuna Unije bi moralo na podlagi trenutne ocene predvideno kritje za posojila v okviru celotne izredne makrofinančne pomoči Unije Ukrajini v višini do 8,8 milijarde EUR, vključno s tem obrokom v višini 1 milijarde EUR, znašati 70 % vrednosti posojil.

(13)

Na podlagi tega bi bilo treba namesto uporabe splošnega pravila iz člena 31(5), tretji pododstavek, Uredbe (EU) 2021/947 za posojilo v znesku 1 milijarde EUR določiti stopnjo rezervacij v višini 70 % posojila. Ustrezni znesek v višini 700 milijonov EUR bi bilo treba financirati iz finančnih sredstev za geografske programe na podlagi Uredbe (EU) 2021/947. Za ta znesek bi bilo treba prevzeti obveznosti in ga vplačati v namenski oddelek skupnega sklada za rezervacije v obdobju do leta 2027.

(14)

Glede na višjo stopnjo rezervacij za ta obrok makrofinančne pomoči Unije je primerno, da se finančna obveznost iz naslova makrofinančne pomoči na podlagi tega sklepa upravlja ločeno od drugih finančnih obveznosti v okviru jamstva za zunanje delovanje. Poleg tega se predlaga, da se rezervacije, oblikovane v skupnem skladu za rezervacije za makrofinančno pomoč na podlagi tega sklepa, uporabijo izključno za finančne obveznosti na podlagi tega sklepa namesto v skladu s splošnim pravilom iz člena 31(6) Uredbe (EU) 2021/947. Temu bi morala slediti izključitev rezervacij, oblikovanih v zvezi z makrofinančno pomočjo, iz uporabe dejanske stopnje rezervacij izvedenih v skladu s členom 213 finančne uredbe.

(15)

Ker cilja tega sklepa, in sicer zagotavljanja makrofinančne pomoči Unije Ukrajini za podpiranje zlasti njene gospodarske odpornosti in stabilnosti, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(16)

Zaradi nujnosti, ki jo narekujejo izjemne okoliščine, ki jih je povzročila neizzvana in neupravičena vojna agresija Rusije, je primerno določiti izjemo od roka osmih tednov iz člena 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen PEU, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

(17)

Glede na težak položaj Ukrajine, ki ga je povzročila ruska vojna agresija, in da bi jo podprli na poti dolgoročne stabilnosti, je primerno odstopati od člena 220(5), točka (e), finančne uredbe in Uniji omogočiti, da krije stroške obrestne mere v zvezi s posojilom na podlagi tega sklepa in ne zaračuna upravnih stroškov, ki bi jih drugače krila Ukrajina. Subvencijo obrestne mere bi bilo treba izjemoma odobriti kot instrument, ki se šteje za ustreznega za zagotovitev učinkovitosti podpore v smislu člena 220(1) finančne uredbe, in bi jo bilo treba kriti iz proračuna Unije. V obdobju večletnega finančnega okvira 2021–2027 bi se subvencija obrestne mere morala kriti iz finančnih sredstev iz člena 6(2), točka (a), prva alinea, Uredbe (EU) 2021/947. Ukrajini bi bilo treba omogočiti, da lahko vsako leto do konca marca zaprosi za subvencijo obrestne mere in oprostitev upravnih stroškov. Za zagotavljanje prožnosti pri odplačilu glavnice bi bilo treba z odstopanjem od člena 220(2) finančne uredbe omogočiti tudi obnovitev povezanih posojil, sklenjenih v imenu Unije.

(18)

Glede na razmere v Ukrajini bi moral ta sklep nujno začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

(1)

Komisija je preučila vlogo za odobritev spremembe specifikacije proizvoda za zaščiteno geografsko označbo „Bouches-du-Rhône“, ki jo je Francija poslala v skladu s členom 105 Uredbe (EU) št. 1308/2013. Ta sprememba vključuje spremembo imena „Bouches-du-Rhône“ v „Pays des Bouches-du-Rhône“.

(2)

Komisija je objavila vlogo za odobritev spremembe specifikacije proizvoda v Uradnem listu Evropske unije (2), kot zahteva člen 97, odstavek 3, Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(3)

Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(4)

Spremembo specifikacije proizvoda bi bilo zato treba odobriti v skladu s členom 99 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

(1)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1141 (2) vzpostavlja seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo (v nadaljnjem besedilu: seznam Unije), ki se po potrebi posodablja v skladu s členom 4(2) Uredbe (EU) št. 1143/2014.

(2)

Komisija je na podlagi razpoložljivih dokazov in ocen tveganja, opravljenih v skladu s členom 5(1) Uredbe (EU) št. 1143/2014, ugotovila, da so izpolnjena vsa merila iz člena 4(3) navedene uredbe za naslednje invazivne tujerodne vrste: Ameiurus melas (Rafinesque, 1820), Axis axis (Erxleben, 1777), Callosciurus finlaysonii (Horsfield, 1823), Celastrus orbiculatus Thunb., Channa argus (Cantor, 1842), Faxonius rusticus (Girard, 1852), Fundulus heteroclitus (Linnaeus, 1766), Gambusia affinis (Baird & Girard, 1853), Gambusia holbrooki Girard, 1859, Hakea sericea Schrad. & J.C.Wendl., Koenigia polystachya (Wall. ex Meisn.) T.M.Schust. & Reveal, Lampropeltis getula (Linnaeus, 1766), Limnoperna fortunei (Dunker, 1857), Morone americana (Gmelin, 1789), Pistia stratiotes L., Pycnonotus cafer (Linnaeus, 1766), Rugulopteryx okamurae (E.Y.Dawson) I.K.Hwang, W.J.Lee & H.S.Kim, 2009, Solenopsis geminata (Fabricius, 1804), Solenopsis invicta Buren, 1972, Solenopsis richteri Forel, 1909, Wasmannia auropunctata (Roger, 1863) in Xenopus laevis (Daudin, 1802).

(3)

Komisija je ugotovila, da so bili za vse navedene invazivne tujerodne vrste ustrezno upoštevani vsi elementi, določeni v členu 4(6) Uredbe (EU) št. 1143/2014.

(4)

Vrsti Xenopus laevis (Daudin, 1802) in Fundulus heteroclitus (Linnaeus, 1766) se uporabljata za znanstvene raziskave, ki se jih ne sme prekiniti. Vključitev navedenih vrst na seznam Unije bi bilo treba odložiti, da bi imele države članice dovolj časa za pripravo na izdajo dovoljenj iz člena 8(1) Uredbe (EU) št. 1143/2014, preden začne veljati uvrstitev teh vrst na seznam.

(5)

Ob upoštevanju dolgoročnih naložb pridelovalcev vrst Pistia stratiotes L. in Celastrus orbiculatus Thunb. v nekaterih državah članicah, bi moralo za vključitev teh vrst na seznam Unije veljati prehodno obdobje.

(6)

Izvedbeno uredbo (EU) 2016/1141 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za invazivne tujerodne vrste –

(1)

Belgija, Španija, Francija, Latvija in Portugalska so Komisiji predložile vlogo za ustanovitev Raziskovalne infrastrukture mikrobnih virov – Konzorcija evropske raziskovalne infrastrukture (MIRRI-ERIC) (v nadaljnjem besedilu: vloga).

(2)

Vlagateljice so se dogovorile, da bo Portugalska država članica gostiteljica MIRRI-ERIC.

(3)

Uredba (ES) št. 723/2009 je bila vključena v Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 72/2015 (2).

(4)

Komisija je v skladu s členom 5(2) Uredbe (ES) št. 723/2009 ocenila vlogo in ugotovila, da izpolnjuje zahteve iz navedene uredbe. Komisija je med ocenjevanjem pridobila mnenja neodvisnih strokovnjakov v zvezi z Raziskovalno infrastrukturo mikrobnih virov.

(5)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 20 Uredbe (ES) št. 723/2009 –

(1)

Člen 10 Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa, da se lestvica Unije za razvrščanje prašičjih trupov uporablja v skladu s točko B Priloge IV k navedeni uredbi. Oddelek B.IV, točka 1, Priloge IV k navedeni uredbi določa, da se za razvrščanje prašičjih trupov delež pustega mesa oceni z metodami za ocenjevanje, ki jih odobri Komisija, da se odobrijo le statistično potrjene metode za oceno, ki temeljijo na fizikalnih meritvah enega ali več anatomskih delov prašičjega trupa, in da mora biti za odobritev metod za ocenjevanje statistična napaka pri oceni znotraj najvišjega dovoljenega odstopanja. Navedeno odstopanje je opredeljeno v delu A, točka 1, pododstavek 2, Priloge V k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2017/1182 (2).

(2)

Z Odločbo Komisije 2009/12/ES (3) je bila odobrena uporaba sedmih metod za ocenjevanje prašičjih trupov na Danskem.

(3)

Spremembe metod ali naprav za ocenjevanje ne bi smele biti dovoljene, razen če se izrecno ne dovolijo z izvedbenim sklepom Komisije.

(4)

Danska je Komisijo prosila, naj umakne odobritev metod „Klassificeringscenter (KC)“, „Uni-Fat-O-Meater (Unifom)“, „Fully automatic ultrasonic equipment (AutoFOM 1)“ in „Updated fully automatic ultrasonic equipment (AutoFOM DK)“.

(5)

Poleg tega je Komisijo prosila, naj odobri dve novi metodi, in sicer „Fully automatic ultrasonic equipment (AutoFOM IV)“ in „ročna metoda (ZP)“. Danska je v ta namen v protokolu, kot je določen v členu 11(3) Delegirane uredbe (EU) 2017/1182, predložila podroben opis preskusa z razkosanjem in navedla načela, na katerih temeljijo te nove metode, rezultate preskusa z razkosanjem in enačbe za ocenjevanje deleža pustega mesa.

(6)

Danska je Komisijo prosila tudi, naj odobri posodobljene enačbe za tri metode („Fat-O-Meater/Manuel Klassificering (FOM/MK)“, „Fat-O-Meater II (FOM II)“ in „Automatic ultrasound instrument (AutoFOM III)“), ki so že odobrene z Odločbo 2009/12/ES za ocenjevanje prašičjih trupov na njenem ozemlju.

(7)

Pregled navedene prošnje je pokazal, da so izpolnjeni pogoji in minimalne zahteve za odobritev dveh novih metod za ocenjevanje in posodobitev enačb za druge tri, kot je določeno v delu A Priloge V k Delegirani uredbi (EU) 2017/1182. Zato bi bilo treba na Danskem te metode in enačbe za ocenjevanje odobriti.

(8)

Zaradi jasnosti in pravne varnosti bi bilo treba Odločbo 2009/12/ES razveljaviti.

(9)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –