ISSN 1977-0804

Uradni list

Evropske unije

L 185

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Letnik 65
12. julij 2022


Vsebina

 

I   Zakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Uredba (EU) 2022/1190 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2022 o spremembi Uredbe (EU) 2018/1862 glede vnosa informativnih ukrepov v schengenski informacijski sistem (SIS) za državljane tretjih držav v interesu Unije

1

 

 

II   Nezakonodajni akti

 

 

UREDBE

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/1191 z dne 5. julija 2022 o odobritvi spremembe specifikacije proizvoda za ime, vpisano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb, ki ni manjša (Pimiento de Gernika / Gernikako Piperra (ZGO))

10

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/1192 z dne 11. julija 2022 o uvedbi ukrepov za izkoreninjenje in preprečevanje širjenja Globodera pallida (Stone) Behrens in Globodera rostochiensis (Wollenweber) Behrens

12

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/1193 z dne 11. julija 2022 o uvedbi ukrepov za izkoreninjenje in preprečevanje širjenja bakterije Ralstonia solanacearum (Smith 1896) Yabuuchi et al. 1996 emend. Safni et al. 2014

27

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/1194 z dne 11. julija 2022 o uvedbi ukrepov za izkoreninjenje in preprečevanje širjenja Clavibacter sepedonicus (Spieckermann & Kotthoff 1914) Nouioui et al. 2018

47

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/1195 z dne 11. julija 2022 o uvedbi ukrepov za izkoreninjenje in preprečevanje širjenja Synchytrium endobioticum (Schilbersky) Percival

65

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/1196 z dne 11. julija 2022 o spremembi Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605 o določitvi posebnih ukrepov za obvladovanje afriške prašičje kuge ( 1 )

77

 

*

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/1197 z dne 11. julija 2022 o spremembi prilog V in XIV k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/404 glede vnosov za Kanado, Združeno kraljestvo in Združene države Amerike na seznamih tretjih držav, iz katerih je dovoljen vstop pošiljk perutnine, zarodnega materiala perutnine ter svežega mesa perutnine in pernate divjadi v Unijo ter o popravku Priloge XIV glede vnosa za Združeno kraljestvo ( 1 )

117

 

 

SKLEPI

 

*

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2022/1198 z dne 16. junija 2022 o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2019/570 glede zmogljivosti rescEU za oskrbo z električno energijo v izrednih razmerah (notificirano pod dokumentarno številko C(2022) 4246)  ( 1 )

129

 

*

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2022/1199 z dne 11. julija 2022 o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2021/76 glede harmoniziranih standardov za poševna dvigala in popravku navedenega sklepa glede harmoniziranih standardov za jeklene žične vrvi ( 1 )

133

 

*

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2022/1200 z dne 11. julija 2022 o spremembi Priloge k Izvedbenemu sklepu (EU) 2021/641 glede ukrepov v nujnih primerih zaradi izbruhov visokopatogene aviarne influence v nekaterih državah članicah (notificirano pod dokumentarno številko C(2022) 5015)  ( 1 )

138

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP.

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Zakonodajni akti

UREDBE

12.7.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 185/1


UREDBA (EU) 2022/1190 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 6. julija 2022

o spremembi Uredbe (EU) 2018/1862 glede vnosa informativnih ukrepov v schengenski informacijski sistem (SIS) za državljane tretjih držav v interesu Unije

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 88(2), točka (a), Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Schengenski informacijski sistem (SIS) je pomembno orodje za ohranjanje visoke stopnje varnosti na območju svobode, varnosti in pravice Unije, saj podpira operativno sodelovanje med pristojnimi nacionalnimi organi, zlasti mejno policijo, policijo, carinskimi organi, organi za priseljevanje ter organi, pristojnimi za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje ali pregon kaznivih dejanj oziroma izvrševanje kazenskih sankcij. Uredba (EU) 2018/1862 Evropskega parlamenta in Sveta (2) predstavlja pravno podlago za SIS glede zadev, ki spadajo na področje uporabe poglavij 4 in 5 naslova V tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(2)

Razpisi ukrepov v SIS vsebujejo informacije o zadevni osebi ali predmetu in tudi navodila za organe o tem, kaj storiti, ko je ta oseba ali predmet izsleden. Razpisi ukrepov za osebe in predmete, vneseni v SIS, so v realnem času neposredno na voljo vsem končnim uporabnikom pri pristojnih nacionalnih organih držav članic, ki so na podlagi Uredbe (EU) 2018/1862 pooblaščeni za opravljanje poizvedb v SIS. Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol), ustanovljena z Uredbo (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta (3), nacionalni člani Agencije Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust), ustanovljene z Uredbo (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta (4), ter skupine evropske mejne in obalne straže, ustanovljene z Uredbo (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta (5), so tudi pooblaščeni za dostop do podatkov v SIS in opravljanje poizvedb v njih, in sicer na podlagi svojih mandatov ter v skladu z Uredbo (EU) 2018/1862.

(3)

Europol ima pomembno vlogo v boju proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu, saj izdeluje analize in ocene ogroženosti, ki so pristojnim nacionalnim organom v podporo pri preiskavah. Europol to vlogo izpolnjuje tudi z uporabo SIS in izmenjavo dopolnilnih informacij z državami članicami o razpisih ukrepov v SIS. Države članice bi se morale v okviru boja proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu stalno usklajevati glede obdelave podatkov in vnosa razpisov ukrepov v SIS.

(4)

Glede na globalno naravo hudih kaznivih dejanj in terorizma so informacije, ki jih tretje države in mednarodne organizacije pridobivajo o storilcih hudih kaznivih in terorističnih dejanj ter osebah, ki so hudih kaznivih ali terorističnih dejanj osumljene, čedalje pomembnejše za notranjo varnost Unije. Nekatere od teh informacij, zlasti kadar je zadevna oseba državljan tretje države, se izmenjujejo le z Europolom, ki jih obdela in rezultate svoje analize deli z državami članicami.

(5)

Na splošno je priznano, da uradniki na terenu, zlasti mejna policija in policisti, potrebujejo za operativne namene preverjene informacije iz tretjih držav. In vendar ustrezni končni uporabniki v državah članicah nimajo vedno dostopa do teh koristnih informacij, med drugim ker države članice zaradi nacionalnega prava ne morejo vedno vnašati razpisov ukrepov v SIS na podlagi takih informacij.

(6)

Za premostitev vrzeli pri izmenjavi informacij o hudih kaznivih dejanjih in terorizmu, zlasti v zvezi s tujimi terorističnimi bojevniki, pri katerih je spremljanje njihovega gibanja bistvenega pomena, je treba zagotoviti, da lahko države članice na predlog Europola in v interesu Unije v SIS vnesejo informativne ukrepe za državljane tretjih držav ter tako dajo zadevne informacije, ki so jih zagotovile tretje države in mednarodne organizacije, neposredno in v realnem času na voljo uradnikom na terenu v državah članicah.

(7)

V ta namen bi bilo treba v SIS ustvariti posebno kategorijo informativnih ukrepov za državljane tretjih držav v interesu Unije (v nadaljnjem besedilu: informativni ukrepi). Take informativne ukrepe za državljane tretjih držav naj bi v SIS na predlog Europola in v interesu Unije po lastni presoji vnašale države članice, potem ko bi jih preverile in analizirale, da bi bili končni uporabniki ob opravljanju poizvedbe v SIS obveščeni, da je zadevna oseba osumljena vpletenosti v kaznivo dejanje, za katero je pristojen Europol, ter da bi države članice in Europol dobili potrditev, da je bila oseba, za katero je bil izdan informativni ukrep, izsledena, in da bi pridobili dodatne informacije v skladu z Uredbo (EU) 2018/1862, kot je spremenjena s to uredbo.

(8)

Da bi država članica, ki ji je Europol predlagal vnos informativnega ukrepa, ocenila, ali je konkreten primer ustrezen, relevanten in dovolj pomemben, da je vnos tega informativnega ukrepa v SIS upravičen, ter da bi potrdili zanesljivost vira informacij in točnost informacij o zadevni osebi, bi moral Europol dati na voljo vse informacije o primeru, s katerimi razpolaga, razen informacij, za katere je jasno, da so bile pridobljene z očitno kršitvijo človekovih pravic. Europol bi moral deliti zlasti rezultate navzkrižnega preverjanja podatkov s podatki iz svojih podatkovnih zbirk, informacije o točnosti in zanesljivosti podatkov ter svojo analizo tega, ali obstajajo zadostni razlogi za ugotovitev, da je zadevna oseba storila kaznivo dejanje, za katero je pristojen Europol, da je pri takem dejanju sodelovala ali ga namerava storiti.

(9)

Kadar ima Europol ustrezne dodatne ali spremenjene podatke v zvezi s svojim predlogom za vnos informativnega ukrepa v SIS ali dokaze, da so podatki iz njegovega predloga netočni ali da so bili shranjeni nezakonito, o tem brez odlašanja obvesti države članice, da zagotovi zakonitost, popolnost in točnost podatkov v SIS. Europol bi moral državi članici izdajateljici brez odlašanja posredovati tudi dodatne ali spremenjene podatke v zvezi z informativnim ukrepom, ki je bil v SIS vnesen na njegov predlog, da bi ga lahko država članica dopolnila ali spremenila. Europol bi moral zlasti ukrepati, če ugotovi, da so bile informacije, ki jih je prejel od organov tretje države ali mednarodne organizacije, nepravilne ali so mu bile sporočene za nezakonite namene, na primer če je bila izmenjava informacij o osebi politično motivirana.

(10)

Za obdelavo osebnih podatkov, ki jo Europol izvaja pri izvrševanju svojih pristojnosti na podlagi te uredbe, bi se morali uporabljati uredbi (EU) 2016/794 in (EU) 2018/1725 (6) Evropskega parlamenta in Sveta.

(11)

Priprave na izvajanje informativnih ukrepov ne bi smele vplivati na uporabo SIS.

(12)

Ker ciljev te uredbe, in sicer uvedbe in ureditve posebne kategorije razpisov ukrepov, ki jih države članice vnesejo v SIS na predlog Europola in v interesu Unije za izmenjavo informacij o osebah, vpletenih v huda kazniva dejanja ali v terorizem, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, temveč jih je zaradi njihove narave lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(13)

Ta uredba v celoti spoštuje temeljne pravice in upošteva načela iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) in PEU. Ta uredba zlasti v celoti spoštuje varstvo osebnih podatkov v skladu s členom 16 PDEU, členom 8 Listine ter veljavnimi pravili o varstvu podatkov. Namen te uredbe je tudi zagotoviti varno okolje za vse osebe, ki prebivajo na ozemlju Unije.

(14)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Ker ta uredba nadgrajuje schengenski pravni red, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme to uredbo, odloči, ali jo bo prenesla v svoje nacionalno pravo.

(15)

Irska sodeluje pri tej uredbi v skladu s členom 5(1) Protokola št. 19 o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije, ki je priložen PEU in PDEU, in členom 6(2) Sklepa Sveta 2002/192/ES (7) ter Izvedbenim sklepom Sveta (EU) 2020/1745 (8).

(16)

Ta uredba za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (9), ki spadajo na področje iz člena 1, točka G, Sklepa Sveta 1999/437/ES (10).

(17)

Ta uredba za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (11), ki spadajo na področje iz člena 1, točka G, Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/149/PNZ (12).

(18)

Ta uredba za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (13), ki spadajo na področje iz člena 1, točka G, Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/349/EU (14).

(19)

Ta uredba za Bolgarijo in Romunijo predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005 ter bi ga bilo treba brati v povezavi s sklepoma Sveta 2010/365/EU (15) in (EU) 2018/934 (16).

(20)

Ta uredba za Hrvaško predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2011 ter bi ga bilo treba brati v povezavi s Sklepom Sveta (EU) 2017/733 (17).

(21)

Ta uredba za Ciper predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu ali je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003.

(22)

V skladu s členom 41(2) Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.

(23)

Uredbo (EU) 2018/1862 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) 2018/1862 se spremeni:

(1)

člen 3 se spremeni:

(a)

točka 8 se nadomesti z naslednjim:

„(8)

‚označitev‘ pomeni začasno odložitev veljavnosti razpisa ukrepa na nacionalni ravni, ki se lahko doda razpisom ukrepov za prijetje, razpisom ukrepov za pogrešane in ranljive osebe, razpisom ukrepov za prikrito, poizvedovalno ali namensko kontrolo ter informativnim ukrepom;“;

(b)

doda se naslednja točka:

„(22)

‚državljan tretje države‘ pomeni vsako osebo, ki ni državljan Unije v smislu člena 20(1) PDEU, razen oseb, ki imajo v skladu z Direktivo 2004/38/ES ali v skladu s sporazumom med Unijo oziroma Unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter tretjo državo na drugi strani pravico do prostega gibanja znotraj Unije.“;

(2)

člen 20 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Brez poseganja v člen 8(1) ali v določbe te uredbe, ki urejajo shranjevanje dodatnih podatkov, SIS vsebuje samo tiste kategorije podatkov, ki jih zagotovi vsaka država članica, kot se zahteva za namene iz členov 26, 32, 34, 36, 37a, 38 in 40.“;

(b)

v odstavku 2 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)

informacije o predmetih iz členov 26, 32, 34, 36, 37a in 38.“;

(3)

v členu 24 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Kadar država članica meni, da izvršitev razpisanega ukrepa, vnesenega v skladu s členom 26, 32, 36 ali 37a, ni v skladu z njenim nacionalnim pravom, njenimi mednarodnimi obveznostmi ali temeljnimi državnimi interesi, lahko zahteva, da se razpisu ukrepa doda označitev, ki pomeni, da ukrep, predlagan v razpisu, na njenem ozemlju ne bo izveden. Označitev doda urad SIRENE države članice izdajateljice.“;

(4)

vstavi se naslednje poglavje:

POGLAVJE IXa

Informativni ukrepi za državljane tretjih držav v interesu Unije

Člen 37a

Cilji in pogoji za vnos razpisov ukrepov

1.   Države članice lahko v interesu Unije v SIS vnesejo informativne ukrepe (v nadaljnjem besedilu: informativni ukrepi) za državljane tretjih držav, kot je navedeno v členu 4(1), točka (t), Uredbe (EU) 2016/794, če Europol predlaga vnos informativnega ukrepa na podlagi informacij, prejetih od organov tretjih držav ali mednarodnih organizacij. Europol uradno obvesti svojo pooblaščeno osebo za varstvo podatkov, kadar poda tak predlog.

2.   Informativni ukrepi se vnesejo v SIS zaradi obveščanja končnih uporabnikov, ki v SIS opravljajo poizvedbo, o domnevni vpletenosti državljanov tretjih držav v teroristična ali druga huda kazniva dejanja iz Priloge I k Uredbi (EU) 2016/794, da se pridobijo informacije iz člena 37b te uredbe.

3.   Europol vnos informativnih ukrepov v SIS predlaga le v naslednjih primerih in pod pogojem, da je preveril, da so izpolnjeni pogoji iz odstavka 4:

(a)

kadar obstajajo dejanski indici, da oseba namerava storiti ali izvršuje katero koli kaznivo dejanje iz odstavka 2;

(b)

kadar je mogoče na podlagi celostne ocene osebe, zlasti na podlagi kaznivih dejanj, ki jih je storila v preteklosti, sklepati, da bi lahko storila kaznivo dejanje iz odstavka 2.

4.   Europol predlaga vnos informativnih ukrepov v SIS šele po tem, ko ugotovi, da je ta nujen in utemeljen, pri čemer zagotovi, da sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)

analiza informacij, zagotovljenih v skladu s členom 17(1)(b) Uredbe (EU) 2016/794, je potrdila zanesljivost vira informacij in točnost informacij o zadevni osebi, na podlagi česar lahko Europol ugotovi, kadar je to potrebno in po tem, ko je izvedel nadaljnje izmenjave informacij s pošiljateljem podatkov v skladu s členom 25 Uredbe (EU) 2016/794, da se uporablja vsaj eden od primerov iz odstavka 3;

(b)

poizvedba v SIS, izvedena v skladu s členom 48, ni razkrila, da bi bil za zadevno osebo razpisan ukrep.

5.   Europol da državam članicam na voljo informacije o določenem primeru in rezultate ocene iz odstavkov 3 in 4 ter predlaga, da ena ali več držav članic vnese informativni ukrep v SIS.

Kadar ima Europol ustrezne dodatne ali spremenjene podatke v zvezi s svojim predlogom za vnos informativnega ukrepa ali kadar ima dokaze, da so podatki iz njegovega predloga za vnos informativnega ukrepa netočni ali da so bili shranjeni nezakonito, o tem brez odlašanja obvesti države članice.

6.   Predlog Europola za vnos informativnih ukrepov preveri in analizira država članica, ki ji je Europol predlagal vnos takih ukrepov. Taki informativni ukrepi se v SIS vnesejo po presoji te države članice.

7.   Kadar se informativni ukrepi vnesejo v SIS v skladu s tem členom, država članica izdajateljica o tem z izmenjavo dopolnilnih informacij obvesti druge države članice in Europol.

8.   Kadar se države članice odločijo, da informativnega ukrepa, ki ga je predlagal Europol, ne bodo vnesle, se lahko odločijo za vnos druge vrste razpisa ukrepa za isto osebo, kadar so za to izpolnjeni ustrezni pogoji.

9.   Države članice obvestijo druge države članice in Europol o rezultatu preverjanja in analizi podatkov iz Europolovega predloga, kot je navedeno v odstavku 6, ter o tem, ali so bili podatki vneseni v SIS ali ne, in sicer v roku 12 mesecev po tem, ko je Europol predlagal vnos informativnega ukrepa.

Za namene prvega pododstavka države članice vzpostavijo mehanizem rednega poročanja.

10.   Kadar ima Europol ustrezne dodatne ali spremenjene podatke v zvezi z informativnim ukrepom, jih z izmenjavo dopolnilnih informacij brez odlašanja posreduje državi članici izdajateljici, da ji omogoči dopolnitev, spremembo ali izbris informativnega ukrepa.

11.   Kadar ima Europol dokaze, da so podatki, vneseni v SIS v skladu z odstavkom 1, netočni ali da so bili shranjeni nezakonito, o tem z izmenjavo dopolnilnih informacij obvesti državo članico izdajateljico takoj, ko je to mogoče, vendar najpozneje v dveh delovnih dneh po tem, ko se je seznanil s temi dokazi. Država članica izdajateljica preveri informacije in po potrebi brez odlašanja popravi ali izbriše zadevne podatke.

12.   Kadar obstajajo jasni indici, da so predmeti iz člena 38(2), točke (a), (b), (c), (e), (g), (h), (j) in (k), ali negotovinska plačilna sredstva povezani z osebo, za katero velja informativni ukrep na podlagi odstavka 1 tega člena, se lahko vnesejo razpisi ukrepov za te predmete, da se ta oseba izsledi. V takih primerih se informativni ukrep in razpis ukrepa za predmet povežeta v skladu s členom 63.

13.   Države članice vzpostavijo ustrezne postopke za vnašanje, posodabljanje in brisanje informativnih ukrepov v SIS v skladu s to uredbo.

14.   Europol vodi evidence o svojih predlogih za vnos informativnih ukrepov v SIS v skladu s tem členom in državam članicam vsakih šest mesecev poroča o informativnih ukrepih, vnesenih v SIS, in primerih, ko jih države članice niso vnesle.

15.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi in oblikuje pravila za vnašanje, posodabljanje in brisanje podatkov ter za opravljanje poizvedb o njih iz odstavka 11 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 76(2).

Člen 37b

Izvršitev ukrepa na podlagi informativnega ukrepa

1.   V primeru zadetka v zvezi z informativnim ukrepom država članica izvršiteljica zbere in državi članici izdajateljici posreduje vse ali nekatere od naslednjih informacij:

(a)

dejstvo, da je bila oseba, za katero je bil izdan informativni ukrep, izsledena;

(b)

kraj, čas in razlog kontrole;

(c)

pot in namembni kraj potovanja;

(d)

osebe, ki spremljajo osebo, za katero je bil izdan informativni ukrep, in za katere je mogoče utemeljeno domnevati, da so z njo povezane;

(e)

predmeti, ki jih ima oseba s seboj, vključno s potovalnimi dokumenti;

(f)

okoliščine, v katerih je bila oseba izsledena.

2.   Država članica izvršiteljica informacije iz odstavka 1 posreduje državi članici izdajateljici z izmenjavo dopolnilnih informacij.

3.   Odstavek 1 tega člena se uporablja tudi, kadar se oseba, za katero je bil izdan informativni ukrep, nahaja na ozemlju države članice, ki je v SIS vnesla informativni ukrep za namene obveščanja Europola v skladu s členom 48(8), točka (b).

4.   Država članica izvršiteljica zagotovi, da se med rutinskimi dejavnostmi, ki jih izvajajo pristojni nacionalni organi, na prikrit način zbere čim več informacij iz odstavka 1. Zbiranje takih informacij ne sme ogroziti prikrite narave kontrol, pri čemer se osebe, za katero je bil izdan informativni ukrep, nikakor ne sme obvestiti o obstoju takega ukrepa.“;

(5)

v členu 43 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   Poizvedbe na podlagi daktiloskopskih podatkov v SIS v zvezi z razpisi ukrepov, vnesenimi v skladu s členi 26, 32, 36, 37a in 40, se lahko opravijo tudi s popolnimi ali nepopolnimi nizi prstnih odtisov ali odtisov dlani, odkritimi na kraju hudega kaznivega dejanja ali terorističnega kaznivega dejanja, ki se preiskuje, kadar je mogoče z visoko stopnjo verjetnosti domnevati, da ti nizi odtisov pripadajo storilcu kaznivega dejanja, in pod pogojem, da se sočasno opravi poizvedba v ustreznih podatkovnih zbirkah prstnih odtisov države članice.“;

(6)

člen 48 se spremeni:

(a)

odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:

„8.   Države članice prek izmenjave dopolnilnih informacij Europol obvestijo o:

(a)

vseh zadetkih v zvezi z informativnimi ukrepi, vnesenimi v SIS na podlagi člena 37a;

(b)

tem, da je bila oseba, za katero je bil izdan informativni ukrep, izsledena na ozemlju države članice izdajateljice v skladu s členom 37b(3), in

(c)

vseh zadetkih v zvezi z razpisi ukrepov za teroristična dejanja, ki niso vneseni v SIS na podlagi člena 37a.

Države članice lahko izjemoma ne obvestijo Europola o zadetkih za razpise ukrepov iz točke (c) tega odstavka, če bi to ogrozilo tekoče preiskave in varnost posameznika ali če bi bilo v nasprotju z bistvenimi varnostnimi interesi države članice izdajateljice.“;

(b)

odstavek 9 se črta;

(7)

člen 53 se spremeni:

(a)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.   Država članica lahko vnese razpis ukrepa za osebo za namene člena 32(1), točke (c), (d) in (e), ter člena 36 in člena 37a za obdobje enega leta. Država članica izdajateljica v enem letu preveri, ali je treba razpis ukrepa ohraniti.“;

(b)

odstavka 6 in 7 se nadomestita z naslednjim:

„6.   Država članica izdajateljica se lahko v roku za preverjanje iz odstavkov 2, 3, 4 in 5 na podlagi celostne posamične ocene, ki se zabeleži, odloči, da bo razpis ukrepa za osebo ohranila dalj časa, kot je rok za preverjanje, če se izkaže, da je to potrebno in sorazmerno za namene, za katere je bil vnesen razpis ukrepa. V teh primerih se odstavki 2, 3, 4 in 5 uporabijo tudi za podaljšanje. Vsako tako podaljšanje se sporoči CS-SIS.

7.   Razpisi ukrepov za osebe se samodejno izbrišejo po roku za preverjanje iz odstavkov 2, 3, 4 in 5 tega člena, razen kadar je država članica izdajateljica obvestila CS-SIS o podaljšanju na podlagi odstavka 6 tega člena. CS-SIS štiri mesece vnaprej samodejno obvesti državo članico izdajateljico, v zvezi z informativnimi ukrepi, vnesenimi v SIS v skladu s členom 37a, pa tudi Europol, o predvidenem času izbrisa podatkov. V zvezi z informativnimi ukrepi, vnesenimi v SIS v skladu s členom 37a, Europol državi članici izdajateljici brez odlašanja pomaga pri celostni posamični oceni iz odstavka 6 tega člena.“;

(8)

v členu 54 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   Razpisi ukrepov za predmete, vneseni v skladu s členi 26, 32, 34, 36 in 37a, ki so povezani z razpisi ukrepov za osebe, se preverijo na podlagi člena 53. Taki razpisi ukrepov se ohranijo le toliko časa, kot se hrani zadevni razpis ukrepa za osebo.“;

(9)

člen 55 se spremeni:

(a)

vstavi se naslednji odstavek:

„4a.   Informativni ukrepi se na podlagi člena 37a izbrišejo:

(a)

po izteku veljavnosti razpisa ukrepa v skladu s členom 53 ali

(b)

ko pristojni organ države članice izdajateljice izda odločbo o njihovem izbrisu, po potrebi tudi na predlog Europola;“;

(b)

odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:

„7.   Razpis ukrepa za predmet, vnesen v skladu s členi 26, 32, 34, 36 in 37a, ki je povezan z razpisom ukrepa za osebo, se izbriše, ko se v skladu s tem členom izbriše zadevni razpis ukrepa za osebo.“;

(10)

člen 56 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Države članice lahko podatke iz člena 20 obdelujejo samo za namene, ki so določeni za vsako kategorijo razpisov ukrepov iz členov 26, 32, 34, 36, 37a, 38 in 40.“;

(b)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.   Kar zadeva razpise ukrepov iz členov 26, 32, 34, 36, 37a, 38 in 40, mora biti obdelava informacij v SIS iz teh razpisov ukrepov za namene, ki so drugačni od namenov, zaradi katerih so bili vneseni v SIS, povezana s specifičnim primerom in utemeljena s potrebo po tem, da se prepreči neposredna in resna grožnja za javni red in varnost, ki temelji na resnih razlogih, povezanih z državno varnostjo, ali da se preprečijo huda kazniva dejanja. V ta namen se pridobi predhodno dovoljenje države članice izdajateljice.“;

(11)

v členu 74 se vstavi naslednji odstavek:

„5a.   Države članice, Europol in eu-LISA Komisiji zagotovijo potrebne informacije, da prispevajo k ocenjevanju in poročilom iz člena 68 Uredbe (EU) 2016/794.“;

(12)

v členu 79 se doda naslednji odstavek:

„7.   Komisija sprejme sklep, v katerem določi datum, od katerega lahko države članice začnejo vnašati, posodabljati in brisati informativne ukrepe v SIS v skladu s členom 37a te uredbe, potem ko preveri, ali so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

izvedbeni akti, sprejeti na podlagi te uredbe, so bili spremenjeni v obsegu, potrebnem za uporabo te uredbe, kot je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2022/1190 Evropskega parlamenta in Sveta (*1);

(b)

države članice in Europol so Komisijo uradno obvestili, da so sprejeli potrebne tehnične in postopkovne ureditve za obdelavo podatkov SIS in izmenjavo dopolnilnih informacij na podlagi te uredbe, kot je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2022/1190;

(c)

eu-LISA je Komisijo uradno obvestila o uspešnem zaključku vseh testiranj CS-SIS in interakcije med CS-SIS in N.SIS.

Navedeni sklep Komisije se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(*1)  Uredba (EU) 2022/1190 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2022 o spremembi Uredbe (EU) 2018/1862 glede vnosa informativnih ukrepov v schengenski informacijski sistem (SIS) za državljane tretjih držav v interesu Unije (UL L 185, 12.7.2022, str. 1).“"

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od datuma, določenega v skladu s členom 79(7) Uredbe (EU) 2018/1862, razen člena 1, točka 12, te uredbe, ki se uporablja od 1. avgusta 2022.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Strasbourgu, 6. julija 2022

Za Evropski parlament

predsednica

R. METSOLA

Za Svet

predsednik

M. BEK


(1)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2022 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 27. junija 2022.

(2)  Uredba (EU) 2018/1862 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, o spremembi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1986/2006 Evropskega parlamenta in Sveta in Sklepa Komisije 2010/261/EU (UL L 312, 7.12.2018, str. 56).

(3)  Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53).

(4)  Uredba (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) ter nadomestitvi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2002/187/PNZ (UL L 295, 21.11.2018, str. 138).

(5)  Uredba (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2019 o evropski mejni in obalni straži ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1052/2013 in (EU) 2016/1624 (UL L 295, 14.11.2019, str. 1).

(6)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(7)  Sklep Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7.3.2002, str. 20).

(8)  Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2020/1745 z dne 18. novembra 2020 o začetku izvajanja določb schengenskega pravnega reda o varstvu podatkov in začetku začasnega izvajanja nekaterih določb schengenskega pravnega reda na Irskem (UL L 393, 23.11.2020, str. 3).

(9)  UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(10)  Sklep Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (UL L 176, 10.7.1999, str. 31).

(11)  UL L 53, 27.2.2008, str. 52.

(12)  Sklep Sveta 2008/149/PNZ z dne 28. januarja 2008 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske unije (UL L 53, 27.2.2008, str. 50).

(13)  UL L 160, 18.6.2011, str. 21.

(14)  Sklep Sveta 2011/349/EU z dne 7. marca 2011 o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, v zvezi zlasti s pravosodnim sodelovanjem v kazenskih zadevah in policijskim sodelovanjem, v imenu Evropske unije (UL L 160, 18.6.2011, str. 1).

(15)  Sklep Sveta 2010/365/EU z dne 29. junija 2010 o uporabi določb schengenskega pravnega reda, ki se navezujejo na schengenski informacijski sistem, v Republiki Bolgariji in Romuniji (UL L 166, 1.7.2010, str. 17).

(16)  Sklep Sveta (EU) 2018/934 z dne 25. junija 2018 o izvajanju preostalih določb schengenskega pravnega reda, ki se nanašajo na schengenski informacijski sistem, v Republiki Bolgariji in Romuniji (UL L 165, 2.7.2018, str. 37).

(17)  Sklep Sveta (EU) 2017/733 z dne 25. aprila 2017 o uporabi določb schengenskega pravnega reda v zvezi s schengenskim informacijskim sistemom v Republiki Hrvaški (UL L 108, 26.4.2017, str. 31).


II Nezakonodajni akti

UREDBE

12.7.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 185/10


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/1191

z dne 5. julija 2022

o odobritvi spremembe specifikacije proizvoda za ime, vpisano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb, ki ni manjša („Pimiento de Gernika / Gernikako Piperra“ (ZGO))

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (1) ter zlasti člena 52(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Komisija je v skladu s prvim pododstavkom člena 53(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 proučila zahtevek Španije za odobritev spremembe specifikacije proizvoda za zaščiteno geografsko označbo „Pimiento de Gernika / Gernikako Piperra“, registrirano na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 1107/2010 (2).

(2)

Ker zadevna sprememba ni manjša v smislu člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012, je Komisija v skladu s členom 50(2), točka (a), navedene uredbe zahtevek za spremembo objavila v Uradnem listu Evropske unije (3).

(3)

Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba spremembo specifikacije proizvoda odobriti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Sprememba specifikacije proizvoda, objavljena v Uradnem listu Evropske unije v zvezi z imenom „Pimiento de Gernika / Gernikako Piperra“ (ZGO), se odobri.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 5. julija 2022

Za Komisijo

v imenu predsednice

Janusz WOJCIECHOWSKI

član Komisije


(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2)  Uredba Komisije (EU) št. 1107/2010 z dne 30. novembra 2010 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Pimiento de Gernika ou Gernikako Piperra (ZGO)) (UL L 315, 1.12.2010, str. 18).

(3)  UL C 122, 17.3.2022, str. 38.


12.7.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 185/12


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/1192

z dne 11. julija 2022

o uvedbi ukrepov za izkoreninjenje in preprečevanje širjenja Globodera pallida (Stone) Behrens in Globodera rostochiensis (Wollenweber) Behrens

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES (1) ter zlasti člena 28(1), točke (a) do (h), Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) 2016/2031 zagotavlja podlago za zakonodajo Unije o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin. Ker navedena uredba vzpostavlja nov sklop pravil, z učinkom od 1. januarja 2022 razveljavlja več aktov, ki so temeljili na prejšnjih pravilih za sektor.

(2)

Eden od teh razveljavljenih aktov je Direktiva Sveta 2007/33/ES (2), ki je določala ukrepe proti krompirjevima ogorčicama Globodera pallida (Stone) Behrens (evropske populacije) in Globodera rostochiensis (Wollenweber) Behrens (evropske populacije), ki sta škodljiva organizma (v nadaljnjem besedilu: zadevna škodljiva organizma).

(3)

Poleg tega je bil od sprejetja navedene direktive dosežen nov tehnični in znanstveni razvoj v zvezi z biologijo in porazdelitvijo zadevnih škodljivih organizmov, razvite pa so bile tudi nove testne metode za njuno odkrivanje in prepoznavanje ter metode za njuno izkoreninjenje in preprečevanje njunega širjenja.

(4)

Zato je primerno sprejeti nove ukrepe za rastline Solanum tuberosum L., razen semen (v nadaljnjem besedilu: zadevne rastline), za izkoreninjenje zadevnih škodljivih organizmov na napadenih enotah pridelave, če se ugotovi njuna navzočnost na ozemlju Unije, in za preprečitev njunega širjenja na tem ozemlju. Vendar so nekateri ukrepi iz Direktive 2007/33/ES, zlasti ukrepi v zvezi z odkrivanjem in preprečevanjem širjenja zadevnih škodljivih organizmov, še vedno ustrezni in bi zato morali biti določeni.

(5)

Pristojni organi bi morali kot prvi korak izvesti uradne preiskave za odkrivanje navzočnosti zadevnih škodljivih organizmov na enoti pridelave, na kateri se bodo zadevne rastline, namenjene za ponovno saditev, ali krompir, namenjen za pridelavo gomoljev krompirja za saditev, sadile ali skladiščile. Namen pravil o takih preiskavah je zagotoviti identifikacijo in po potrebi izkoreninjenje zadevnih škodljivih organizmov, če se ugotovi njuna navzočnost.

(6)

Primerno je, da pravila o uradnih preiskavah za odkrivanje vključujejo določbe o vzorčenju in testiranju na navzočnost zadevnih škodljivih organizmov, ki se izvajata v skladu z najnovejšim tehničnim in znanstvenim razvojem.

(7)

Države članice bi morale imeti možnost odstopanja od pravil o uradnih preiskavah za odkrivanje pod posebnimi pogoji in na območjih, ki jih opredeli pristojni organ, če je ustrezno tudi za celotno ozemlje zadevne države članice.

(8)

Na enotah pridelave, ki se uporabljajo za pridelavo krompirja, razen tistih, namenjenih pridelavi gomoljev krompirja za saditev, bi bilo treba izvajati uradne preiskave za spremljanje, da bi določili porazdelitev zadevnih škodljivih organizmov. Take preiskave bi bilo treba izvesti na najmanj 0,5 % površine, ki se je v zadevnem letu uporabljala za pridelavo krompirja, razen površine, ki je namenjena pridelavi gomoljev krompirja za saditev. Navedena stopnja preiskave je potrebna za najučinkovitejši pregled stanja zadevnih škodljivih organizmov ter za sprejetje preventivnih ukrepov za njuno izkoreninjenje in preprečevanje njunega širjenja na ozemlju Unije.

(9)

Enote pridelave, na katerih se je odkrilo, da so napadene z zadevnima škodljivima organizmoma, bi bilo treba uradno evidentirati, napadene rastline pa uradno označiti kot take, da se omogočita pregleden nadzor nad njimi in izvajanje ustreznih ukrepov.

(10)

Zato je primerno sprejeti ukrepe v zvezi z napadenimi enotami pridelave in napadenimi rastlinami, da se zagotovi izkoreninjenje zadevnih škodljivih organizmov in prepreči njuno nadaljnje širjenje. Da bi bili navedeni ukrepi sorazmerni in učinkoviti, morajo biti različni glede na to, ali so zadevne rastline namenjene ponovni saditvi ali industrijski predelavi.

(11)

Primerno je, da ukrepi vključujejo program uradnega nadzora, pri čemer se med drugim upoštevajo posebni sistemi pridelave in trženja za gostiteljske rastline zadevnih škodljivih organizmov v zadevni državi članici, značilnosti populacije navzočih zadevnih škodljivih organizmov, uporaba odpornih sort krompirja z najvišjimi razpoložljivimi stopnjami odpornosti in druge agronomske možnosti za zatiranje škodljivih organizmov, kot je navedeno v točki 1 Priloge III k Direktivi 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(12)

Da bi Komisija zagotovila pregled ukrepov, ki so jih sprejele države članice v Uniji, in da bi države članice po potrebi prilagodile svoje ustrezne ukrepe, bi morale države članice Komisiji in drugim državam članicam vsako leto do 31. januarja predložiti seznam vseh novih sort krompirja, za katere so z uradnim testiranjem v predhodnem letu ugotovile, da so odporne proti zadevnima škodljivima organizmoma.

(13)

Kadar navzočnost zadevnih škodljivih organizmov na enoti pridelave ni več potrjena na podlagi določenih zahtev glede vzorčenja, bi bilo treba ukrepe na taki enoti preklicati, saj bi bilo fitosanitarno tveganje v takem primeru zanemarljivo.

(14)

V nekaterih državah članicah se uporablja metoda izolacije ogorčic iz odpadkov, ki ji sledita odkrivanje in identifikacija vrst s PCR v realnem času na podlagi Beniers et al. 2014 (4), vendar postopek njenega potrjevanja še poteka. Da bi se v teh državah članicah izognili motnjam pri odkrivanju in identifikaciji ogorčic, je primerno dovoliti nadaljnjo uporabo navedene metode v prehodnem obdobju do njene potrditve, saj v teh državah članicah alternative za zdaj niso na voljo.

(15)

Ta uredba bi morala začeti veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije, da se zagotovi njena čimprejšnja uporaba po razveljavitvi Direktive 2007/33/ES.

(16)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PREDMET UREJANJA IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa ukrepe za izkoreninjenje Globodera pallida (Stone) Behrens in Globodera rostochiensis (Wollenweber) Behrens ter preprečevanje njunega širjenja na ozemlju Unije.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„zadevni škodljivi organizem“ pomeni osebek vrste Globodera pallida (Stone) Behrens ali vrste Globodera rostochiensis (Wollenweber) Behrens;

(2)

„odporna sorta krompirja“ pomeni sorto, ki pri gojenju znatno zavira razvoj določene populacije zadevnih škodljivih organizmov;

(3)

„zadevne rastline“ pomeni:

(a)

rastline Solanum tuberosum L. (krompir), razen semen, ali

(b)

rastline iz Priloge I;

(4)

„preiskava za ugotavljanje navzočnosti“ pomeni metodološki postopek za ugotavljanje navzočnosti zadevnih škodljivih organizmov na določenem območju;

(5)

„preiskava za spremljanje“ pomeni metodološki postopek, ki se izvaja v določenem časovnem obdobju za določitev razširjenosti zadevnih škodljivih organizmov v določeni državi članici ali v določenem delu države članice.

POGLAVJE II

URADNE PREISKAVE ZA ODKRIVANJE

Člen 3

Uradne preiskave za ugotavljanje navzočnosti

1.   Pristojni organi izvedejo uradno preiskavo za ugotavljanje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma na enotah pridelave, kjer bodo rastline iz Priloge I, namenjene za ponovno saditev, ali krompir, namenjen za pridelavo gomoljev krompirja za saditev, posajeni ali skladiščeni v pogojih, pri katerih so korenine ali drugi deli rastline v neposrednem stiku z zemljo enote pridelave.

2.   Uradne preiskave za ugotavljanje navzočnosti se izvedejo v obdobju med spravilom zadnjega posevka in sajenjem rastlin ali gomoljev krompirja za saditev iz odstavka 1.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se lahko uradna preiskava za ugotavljanje navzočnosti izvede:

(a)

pred navedenim obdobjem pod pogojem, da pristojni organ hrani evidenco listinskih dokazov o rezultatih te uradne preiskave za ugotavljanje navzočnosti, ki potrjuje, da zadevna škodljiva organizma nista bila odkrita ter da krompir in druge gostiteljske rastline iz točke 1 Priloge I v času preiskave za ugotavljanje navzočnosti niso bili prisotni in se od izvedbe te preiskave niso pridelovali, ali

(b)

v obdobju, ko se posevki, ki se ne pobirajo, kot so posevki za zeleno gnojenje, ali naknadni posevki, gojijo na zadevni enoti pridelave.

3.   Uradna preiskava za ugotavljanje navzočnosti se ne zahteva za:

(a)

sajenje rastlin iz Priloge I, namenjenih za ponovno saditev na istem mestu pridelave znotraj območja, ki so ga opredelili pristojni organi;

(b)

sajenje krompirja, namenjenega za pridelavo gomoljev krompirja za saditev, ki bodo uporabljeni na istem mestu pridelave znotraj območja, ki so ga opredelili pristojni organi;

(c)

sajenje rastlin iz točk 2 in 3 Priloge I, namenjenih za ponovno saditev, kadar se za pobrane rastline uporabljajo uradno odobreni ukrepi iz točke 1 Priloge II.

4.   Države članice uradno evidentirajo rezultate uradnih preiskav za ugotavljanje navzočnosti in jih na zahtevo dajo na voljo Komisiji v skladu s predlogo iz Priloge IV.

Člen 4

Vzorčenje in testiranje za uradne preiskave za ugotavljanje navzočnosti

1.   V primeru enot pridelave, na katerih naj bi se sadili ali skladiščili gomolji krompirja za saditev ali rastline iz točke 1 Priloge I, namenjene za pridelavo rastlin za saditev, uradna preiskava za ugotavljanje navzočnosti vključuje vzorčenje in testiranje na navzočnost zadevnega škodljivega organizma, ki se izvedeta v skladu s Prilogo III.

2.   V primeru enot pridelave, na katerih naj bi se sadile ali skladiščile rastline iz točk 2 in 3 Priloge I, namenjene za pridelavo rastlin za saditev, uradna preiskava za ugotavljanje navzočnosti vključuje vzorčenje in testiranje za zadevni škodljivi organizem, ki se izvedeta v skladu s Prilogo III.

3.   Z odstopanjem od odstavka 2 se vzorčenje in testiranje za zadevni škodljivi organizem na enoti predelave ne zahtevata, če:

(a)

na zadevni enoti na podlagi rezultatov ustreznega uradno odobrenega testiranja v zadnjih 12 letih ni bila ugotovljena navzočnost zadevnega škodljivega organizma ali

(b)

je znano, da se na zadevni enoti pridelave v zadnjih 12 letih ni prideloval krompir ali druge gostiteljske rastline iz točke 1 Priloge I.

Člen 5

Določitev napadenih enot pridelave in napadenih zadevnih rastlin

1.   Kadar se med uradno preiskavo za ugotavljanje navzočnosti ali uradno preiskavo za spremljanje iz člena 6 na enoti pridelave ugotovi navzočnost zadevnih škodljivih organizmov in je bila navzočnost uradno potrjena s testi iz člena 4 in člena 7(2), pristojni organi enoto določijo za napadeno.

2.   Zadevne rastline, ki izvirajo z enote pridelave, ki je bila določena za napadeno v skladu z odstavkom 1, ali rastline, ki so bile v stiku z zemljo, v kateri sta bila odkrita zadevna škodljiva organizma, se določijo za napadene.

POGLAVJE III

URADNE PREISKAVE ZA SPREMLJANJE

Člen 6

Uradne preiskave za spremljanje

1.   Na enotah pridelave, ki se uporabljajo za pridelavo krompirja, razen enot, namenjenih pridelavi gomoljev krompirja za saditev, bi bilo treba izvajati letne uradne preiskave za spremljanje na podlagi tveganja, da se določi porazdelitev zadevnih škodljivih organizmov na njih.

2.   Države članice Komisiji in drugim državam članicam vsako leto do 30. aprila sporočijo rezultate preiskav za spremljanje iz odstavka 1, ki so bile izvedene v predhodnem letu, v skladu s predlogo iz Priloge IV.

Člen 7

Vzorčenje in testiranje za uradne preiskave za spremljanje

1.   Uradne preiskave za spremljanje se izvedejo na najmanj 0,5 % površine, ki se je v zadevnem letu uporabljala za pridelavo krompirja, razen krompirja, namenjenega pridelavi gomoljev krompirja za saditev.

2.   Navedene uradne preiskave za spremljanje vključujejo vzorčenje in testiranje na navzočnost zadevnih škodljivih organizmov v skladu s točko 2 Priloge III.

3.   Kadar države članice uporabijo velikost vzorca iz točke 6 Priloge III, Komisiji in drugim državam članicam sporočijo podrobnosti o območjih, na katerih je bila uporabljena ta velikost vzorca.

POGLAVJE IV

UKREPI

Člen 8

Ukrepi za izkoreninjenje

1.   Na enoti pridelave, ki je bila uradno določena za napadeno v skladu s členom 5(1), pristojni organi ali izvajalci poslovnih dejavnosti pod uradnim nadzorom pristojnih organov za namene izkoreninjenja zadevnih škodljivih organizmov uporabijo vse naslednje ukrepe:

(a)

krompir, namenjen pridelavi gomoljev krompirja za saditev, se ne sadi;

(b)

rastline iz Priloge I, namenjene pridelavi rastlin za saditev, se ne sadijo ali skladiščijo, razen zadevnih rastlin iz točke 2 ali 3 Priloge I, pod pogojem, da za te rastline po spravilu veljajo uradno odobreni ukrepi iz točke 1 Priloge II, tako da ni prepoznavnega tveganja za širjenje zadevnega škodljivega organizma, in

(c)

s strojev se pred premikom z navedene enote pridelave ali neposredno po njem in pred vstopom na katero koli enoto pridelave na drugi lokaciji, ki ni bila določena za napadeno v skladu s členom 5(1), očistijo zemlja in rastlinski ostanki.

2.   Če so enote pridelave, ki se bodo uporabile za pridelavo krompirja, ki ni namenjen pridelavi gomoljev krompirja za saditev, uradno določene za napadene v skladu s členom 5(1), se zanje izvaja program uradnega nadzora, s katerim se zagotovi, da se z njih ne širita zadevna škodljiva organizma.

V programu uradnega nadzora iz prvega pododstavka se, če je ustrezno, upoštevajo vsi naslednji elementi:

(a)

podrobni sistemi pridelave in trženja za gostiteljske rastline zadevnih škodljivih organizmov v zadevni državi članici;

(b)

značilnosti populacije navzočih zadevnih škodljivih organizmov;

(c)

uporaba odpornih sort krompirja z najvišjimi razpoložljivimi stopnjami odpornosti (ocena odpornosti 8 ali 9, kot je določeno v točki 1 Priloge V, če je na voljo);

(d)

druge agronomske možnosti za zatiranje škodljivih organizmov, kot so navedene v točki 1 Priloge III k Direktivi 2009/128/ES, in

(e)

ukrepi, opisani v členu 12(1), točka (b).

Države članice obvestijo Komisijo in druge države članice o programu uradnega nadzora.

3.   Stopnja odpornosti sort krompirja se ovrednoti v skladu s tabelo standardnih ocen iz točke 1 Priloge V.

Odpornost se testira v skladu s protokolom iz točke 2 Priloge V.

Člen 9

Ukrepi za napadene rastline

1.   Pristojni organi ali izvajalci poslovnih dejavnosti pod uradnim nadzorom pristojnih organov uporabijo za namene izkoreninjenja zadevnih škodljivih organizmov vse naslednje ukrepe za zadevne rastline, ki so bile določene za napadene v skladu s členom 5:

(a)

krompir, namenjen pridelavi gomoljev krompirja, se ne sadi;

(b)

za krompir, namenjen industrijski predelavi ali sortiranju, veljajo uradno odobreni ukrepi v skladu s točko 2 Priloge II in

(c)

rastline iz točke 2 ali 3 Priloge I se ne sadijo, razen če so se zanje izvedli uradno odobreni ukrepi iz točke 1 Priloge II, tako da niso več napadene.

2.   Pri ukrepih, sprejetih v skladu z odstavkom 1, točka (b), se upoštevajo posebni sistemi pridelave in trženja gostiteljskih rastlin zadevnega škodljivega organizma v zadevni državi članici ter značilnosti populacije zadevnega škodljivega organizma.

POGLAVJE V

OBVESTILA O ZADEVNIH ŠKODLJIVIH ORGANIZMIH IN SORTAH TER PREKLIC UKREPOV

Člen 10

Obvestilo o potrjeni navzočnosti zadevnega škodljivega organizma na odporni sorti krompirja

1.   Izvajalci poslovnih dejavnosti in katere koli druge osebe, ki odkrijejo kakršne koli simptome zadevnega škodljivega organizma zaradi zmanjšane ali spremenjene učinkovitosti odporne sorte krompirja v povezavi z nenavadno spremembo sestave vrste ogorčic, patotipa ali skupine virulence, o tem obvestijo pristojne organe.

2.   Pristojni organi v vseh primerih, sporočenih v skladu z odstavkom 1, in ko izvejo za take primere, raziščejo zadevno vrsto krompirjeve ogorčice in, če je ustrezno, zadevni patotip ali skupino virulence ter njihovo navzočnost potrdijo z ustreznimi metodami.

3.   Države članice vsako leto do 31. januarja obvestijo Komisijo in druge države članice o podrobnostih potrditev iz odstavka 2 za predhodno leto.

Člen 11

Obveščanje o sortah, odpornih proti zadevnima škodljivima organizmoma

Države članice Komisiji in drugim državam članicam vsako leto do 31. januarja predložijo seznam vseh novih sort krompirja, za katere so v predhodnem letu odobrile trženje in za katere so z uradnimi testi iz Priloge V ugotovile, da so odporne proti zadevnima škodljivima organizmoma. Sorte navedejo skupaj z vrstami, patotipi, skupinami virulence ali populacijami zadevnih škodljivih organizmov, proti katerim so odporne, in relativno občutljivostjo.

Člen 12

Uradno ponovno vzorčenje in testiranje z namenom preklica ukrepov na napadeni enoti pridelave

1.   Pristojni organi lahko izvedejo ponovno vzorčenje enote pridelave, ki je določena za napadeno v skladu s členom 5(1), in testiranje v skladu z eno od naslednjih metod:

(a)

uradnim ponovnim vzorčenjem enote pridelave in testiranjem z uporabo ene od metod iz Priloge III, izvedenim po obdobju najmanj šestih let, ki se šteje od potrjenega pojava zadevnega škodljivega organizma ali od zadnjega posevka krompirja, ali

(b)

uradnim ponovnim vzorčenjem enote pridelave in testiranjem z uporabo ene od metod iz Priloge III, izvedenim po poplavljanju v skladu z naslednjimi pogoji:

(i)

poplavljanje traja neprekinjeno 12 tednov pri temperaturi zemlje vsaj 16 °C v globini 15 cm in plasti vode, ki je vsaj 5 cm nad tlemi;

(ii)

odtekanje vode s poplavljenega območja zaradi naklona terena je izključeno;

(iii)

poplavljanje ni dovoljeno na enotah pridelave, ki so pod uradnim nadzorom zaradi navzočnosti Synchytrium endobioticum;

(iv)

če se poplavljanje izvaja na prostem ali če se uporablja površinska voda iz vira, pri katerem ni mogoče izključiti kontaminacije z Ralstonia solanacearum, se na tretirani enoti pridelave vsaj v rastni sezoni, ki sledi poplavljanju, ne sadijo rastline Solanum tuberosum ali Solanum lycopersicum.

Obdobje iz odstavka 1, točka (a), se lahko skrajša na najmanj tri leta, če so bili izvedeni učinkoviti in uradno odobreni nadzorni ukrepi.

2.   Če navzočnost zadevnih škodljivih organizmov po uradnem ponovnem vzorčenju in testiranju iz odstavka 1 ni potrjena, pristojni organi posodobijo uradno evidenco iz člena 3(4) in člena 5(1) ter nemudoma prekličejo vse omejitve, uvedene za zadevno enoto pridelave.

POGLAVJE VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 13

Prehodni ukrepi v zvezi s testnimi metodami

Z odstopanjem od člena 4(1) in (2) ter člena 7(2) in do 15. julija 2024 se lahko testiranje izvede z metodo izolacije ogorčic iz odpadkov, ki ji sledita detekcija in identifikacija vrst s PCR v realnem času na podlagi Beniers et al. 2014, namesto z metodami v zvezi z detekcijo in identifikacijo zadevnih škodljivih organizmov iz točke 1(b) Priloge III.

Člen 14

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. julija 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 317, 23.11.2016, str. 4.

(2)  Direktiva Sveta 2007/33/ES z dne 11. junija 2007 o obvladovanju krompirjevih ogorčic in razveljavitvi Direktive 69/465/EGS (UL L 156, 16.6.2007, str. 12).

(3)  Direktiva 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov (UL L 309, 24.11.2009, str. 71).

(4)  Beniers JE, Been TH, Mendes O, van Gent-Pelzer MPE & van der Lee TAJ (2014): Quantification of viable eggs of the potato cyst nematodes (Globodera spp.) using either trehalose or RNA-specific Real-Time PCR. Nematology, 16, 1219–1232.


PRILOGA I

Seznam zadevnih rastlin iz člena 2, točka 3(b)

1.   

Gostiteljske rastline s koreninami:

 

Solanum lycopersicum L.

 

Solanum melongena L.

2.   

Druge rastline s koreninami:

 

Allium porrum L.

 

Asparagus officinalis L.

 

Beta vulgaris L.

 

Brassica spp.

 

Capsicum spp.

 

Fragaria L.

3.   

Čebulice, gomolji in korenike, za katere ne veljajo uradno odobreni ukrepi iz točke 1(a) Priloge II, gojeni v zemlji in namenjeni ponovni saditvi, pri katerih iz njihovega pakiranja ali drugih oznak ni razvidno, da so namenjeni prodaji končnim uporabnikom, ki se s pridelavo rastlin ali rezanega cvetja ne ukvarjajo poklicno:

 

Allium ascalonicum L.

 

Allium cepa L.

 

Dahlia spp.

 

Gladiolus Tourn. Ex L.

 

Hyacinthus spp.

 

Iris spp.

 

Lilium spp.

 

Narcissus L.

 

Tulipa L.


PRILOGA II

Uradni ukrepi iz člena 3(3), točka (c), člena 9, prvi odstavek, točki (b) in (c), ter točke 3 Priloge I

1.   

Uradno odobreni ukrepi iz člena 3(3), točka (c), člena 9, prvi odstavek, točka (c), in točke 3 Priloge I so naslednji:

(a)

dezinsekcija z ustreznimi metodami, tako da ni prepoznavnega tveganja za širjenje zadevnega škodljivega organizma, ali

(b)

odstranitev zemlje s pranjem ali krtačenjem, dokler je praktično ni več, tako da ni prepoznavnega tveganja za širjenje zadevnega škodljivega organizma, in odstranitev odpadne zemlje v skladu s postopkom, za katerega je bilo ugotovljeno, da ne predstavlja tveganja za širjenje zadevnega škodljivega organizma.

2.   

Uradno odobreni ukrepi iz člena 9, prvi odstavek, točka (b), so dostava v obrat za predelavo ali sortiranje z ustreznimi in uradno odobrenimi postopki za odstranjevanje odpadkov, vključno z odpadno zemljo, za katere je bilo ugotovljeno, da ne predstavljajo tveganja za širjenje zadevnega škodljivega organizma.


PRILOGA III

Vzorčenje in testiranje iz členov 4 in 7

1.   

Vzorčenje in testiranje za uradne preiskave za ugotavljanje navzočnosti iz člena 4(1) in (2) se izvajata na naslednji način:

Vzorčenje vključuje vzorec zemlje standardne velikosti, ki zajema najmanj 1 500 ml zemlje/ha in je sestavljen iz vsaj 100 vbodov/ha, po možnosti vzetih v obliki pravokotne mreže širine najmanj 5 m in dolžine največ 20 m med točkami vzorčenja, ki pokriva celotno enoto pridelave. Celotni vzorec se uporabi za nadaljnji pregled, tj. ekstrakcijo cist, identifikacijo vrste in če je ustrezno, določitev patotipa/skupine virulence.

Testiranje z uporabo naslednjih metod za ekstrakcijo zadevnega škodljivega organizma, ki so opisane v ustreznih potrjenih in mednarodno priznanih diagnostičnih protokolih:

(a)

ekstrakcija: metode, ki temeljijo na Fenwickovi napravi, Schuilingovi centrifugi, Seinhorstovem elutriatorju ali Kortovem elutriatorju;

(b)

odkrivanje in identifikacija: eno od naslednjega:

(i)

izolacija cist Globodera iz odpadkov na podlagi morfologije cist, ki ji sledi identifikacija vrste na podlagi morfologije posameznih cist in ličink v kombinaciji s konvencionalnim testom PCR na podlagi Bulman in Marshall, 1997 (1) (v primeru dvoma o navzočnosti G. tabacum se lahko dodatno izvede konvencionalni test PCR na podlagi Skantar et al., 2007 (2);

(ii)

izolacija cist Globodera iz odpadkov na podlagi morfologije cist, ki ji sledi identifikacija vrste na podlagi morfologije posameznih cist in ličink v kombinaciji s PCR v realnem času na podlagi Gamel et al., 2017 (3);

(iii)

izolacija cist ogorčic iz odpadkov, ki ji sledi odkrivanje vrste s PCR v realnem času na podlagi Gamel et al., 2017 (3).

2.   

Vzorčenje za uradno spremljanje iz člena 7 se izvaja v skladu z enim od naslednjega:

(a)

vzorčenjem iz točke 1 z vzorcem zemlje najmanj 400 ml/ha;

(b)

ciljnim vzorčenjem najmanj 400 ml zemlje po vizualnem pregledu korenin, kadar so simptomi vidni, ali

(c)

vzorčenjem najmanj 400 ml zemlje, ki se drži krompirja po spravilu, če se lahko izsledi, na kateri enoti predelave je bil posajen krompir.

Testiranje za uradno preiskavo za spremljanje iz člena 7 se izvaja v skladu s točko 1.

3.   

Z odstopanjem od točke 1 se lahko standardna velikost vzorca zmanjša na najmanj 400 ml zemlje/ha v vsakem od naslednjih primerov:

(a)

obstajajo listinski dokazi, da se na enoti pridelave šest let pred uradno preiskavo za ugotavljanje navzočnosti niso pridelovali ali niso bili prisotni krompir ali rastline iz točke 1 Priloge I;

(b)

med zadnjima dvema zaporednima uradnima preiskavama za ugotavljanje navzočnosti v vzorcih velikosti 1 500 ml zemlje/ha ni bil odkrit primerek zadevnega škodljivega organizma, in po prvi uradni preiskavi za ugotavljanje navzočnosti ni bilo pridelave krompirja ali rastlin iz točke 1 Priloge I, razen tistih, za katere se zahteva uradna preiskava za ugotavljanje navzočnosti v skladu s členom 4(1);

(c)

v zadnji uradni preiskavi za ugotavljanje navzočnosti, ki je morala zajemati vzorec velikosti vsaj 1 500 ml/ha, niso bili odkriti primerki zadevnega škodljivega organizma ali ciste zadevnega škodljivega organizma brez žive vsebine, na enoti pridelave pa od zadnje uradne preiskave za ugotavljanje navzočnosti ni bilo pridelave krompirja ali rastlin iz točke 1 Priloge I, razen tistih, za katere se zahteva uradna preiskava za ugotavljanje navzočnosti v skladu s členom 4(1).

4.   

Velikost vzorca se lahko zmanjša za polja, večja od 8 ha oziroma 4 ha, v vsakem od naslednjih primerov:

(a)

v primeru standardne velikosti iz točke 1 se prvi 8 ha vzorčijo, kakor je opredeljeno v tej točki, vendar se lahko ta velikost za vsak dodatni hektar zmanjša do najmanj 400 ml zemlje/ha;

(b)

v primeru manjše velikosti iz točke 3 se prvi 4 ha vzorčijo, kakor je opredeljeno v tej točki, vendar se lahko ta velikost za vsak dodatni hektar še dodatno zmanjša do najmanj 200 ml zemlje/ha.

5.   

Vzorec zmanjšane velikosti iz točk 3 in 4 se lahko še naprej uporablja pri naslednji uradni preiskavi za ugotavljanje navzočnosti iz člena 3(1), dokler zadevna škodljiva organizma na zadevni enoti pridelave še nista bila odkrita .

6.   

Standardna velikost vzorca zemlje se lahko zmanjša na najmanj 200 ml zemlje/ha, če je enota pridelave na območju, razglašenem za prostega zadevnega škodljivega organizma, ter je enota pridelave določena, vzdrževana in pregledana v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe (ISPM št. 4) (4).

7.   

Najmanjša velikost vzorca zemlje v vseh primerih je 200 ml zemlje na enoto pridelave.


(1)  Bulman, S.R. & Marshall, J.W. (1997). Differentiation of Australasian potato cyst nematode (PCN) populations using the Polymerase Chain Reaction (PCR). New Zealand Journal of Crop and Horticultural Science 25, 123–129.

(2)  Skantar, A.M., Handoo, Z.A., Carta, L.K., Chitwood, D.J. (2007). Morphological and molecular identification of Globodera pallida associated with Potato in Idaho. Journal of Nematology 39(2), 133–144.

(3)  Gamel, S., Letort A., Fouville D., Folcher L., Grenier E. (2017). Development and validation of real-time PCR assays based on novel molecular markers for the simultaneous detection and identification of Globodera pallida, G. rostochiensis and Heterodera schachtii. Nematology 19 (7):789–804.

(4)  ISPM 4. 1995. Requirements for the establishment of pest free areas. Rim, IPPC, FAO. https://www.ippc.int/en/publications/614/.


PRILOGA IV

Predloga za preiskavo iz členov 3 in 6

Predloga za predstavitev rezultatov preiskave krompirjeve ogorčice pri spravilu krompirja iz predhodnega leta.

To tabelo uporabite samo za krompir, pridelan v vaši državi.

Država članica

ali

območje

Vrsta preiskave (ugotavljanje navzočnosti/spremljanje)

Celotna pridelovalna površina (ha)

Vzorčeno območje  (1)

Stopnja vzorčenja

Napadena površina po laboratorijskem testiranju

Druge informacije

Samo G. p.  (2)

Samo G. r.  (3)

G. p.  (2) in G. r.  (3) skupaj na istem mestu pridelave

Celotna napadena površina

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


(1)  Upoštevno samo v primeru preiskav za spremljanje.

(2)  G. p. = Globodera pallida.

(3)  G. r. = Globodera rostochiensis.


PRILOGA V

Ovrednotenje stopnje odpornosti sort krompirja in protokol za testiranje odpornosti iz člena 8(3)

1.

Stopnja odpornosti

Relativna občutljivost dane sorte krompirja se pripiše v skladu z ocenami, navedenimi v tabeli, in formulo iz točke 2.16. Ocena 9 ustreza najvišji stopnji odpornosti.

Standardne ocene v zvezi z relativno občutljivostjo sort krompirja za zadevna škodljiva organizma

Relativna občutljivost (%) (relative susceptibility – RS)

Ocena

≤ 1

9

1 < RD ≤ 3

8

3 < RD ≤ 5

7

5 < RD ≤ 10

6

10 < RD ≤ 15

5

15 < RD ≤ 25

4

25 < RD ≤ 50

3

50 < RD ≤ 100

2

> 100

1

2.

Protokol za testiranje odpornosti

2.1

Test se opravi v objektih za karanteno ali na prostem, v rastlinjakih ali klimatskih komorah.

2.2

Test se opravi v lončkih, ki vsebujejo najmanj en liter zemlje ali drugega ustreznega substrata.

2.3

Temperatura zemlje v testnih vsebnikih med celotnim trajanjem testa ne sme preseči 25 °C in zagotoviti je treba ustrezno oskrbo z vodo.

2.4

Pri sajenju testne ali kontrolne sorte se uporabi en izrezek očes krompirja vsake testne ali kontrolne sorte.

2.5

Pri vseh testih se kot kontrolna sorta s standardno občutljivostjo uporabi sorta „désirée“. Za notranje kontrole se lahko dodatno uporabijo močno občutljive kontrolne sorte lokalnega pomena.

2.6

Pri testih odpornosti proti patotipom Globodera rostochiensis Ro1, Ro5 in patotipom Globodera pallida Pa1 in Pa3 se uporabijo naslednje standardne populacije zadevnega škodljivega organizma:

 

Ro1: populacija Ecosse

 

Ro5: populacija Harmerz

 

Pa1: populacija Scottish

 

Pa3: populacija Chavornay

Uporabijo se lahko tudi druge populacije lokalnega pomena. Za te populacije so na voljo evidence o tem, kako je bil njihov patotip določen. Dodajo se lahko nove virulentne populacije, pri čemer se upošteva, če take populacije morda še niso stabilne in patotipi še niso določeni.

2.7

Identiteta uporabljene standardne populacije se preveri z ustreznimi metodami. Priporočljivo je, da se pri testiranju uporabita vsaj dve odporni sorti ali dva različna standardna klona z znano stopnjo odpornosti.

2.8

Inokulum zadevnega škodljivega organizma (Pi) vsebuje skupno pet infektivnih jajčec in ličink na ml zemlje. Zadevni škodljivi organizem se lahko inokulira kot ciste ali v obliki suspenzije jajčec in ličink.

2.9

Viabilnost vsebnosti cist zadevnega škodljivega organizma, od koder izvira inokulum, je najmanj 70 %. Priporočljivo je, da se uporabijo ciste, stare 6–24 mesecev, ki se najmanj štiri mesece pred uporabo hranijo pri temperaturi 4 °C.

2.10

Za vsako kombinacijo populacije testirane sorte zadevnega škodljivega organizma in sorte krompirja se pripravijo najmanj štirje replikati (lončki).

2.11

Test traja najmanj tri mesece in pred koncem preskusa se preveri zrelost samic, ki se razvijajo.

2.12

Ciste zadevnega škodljivega organizma iz štirih replikatev se ekstrahirajo in preštejejo ločeno za vsak lonček.

2.13

Končna populacija (Pf) pri kontrolni sorti s standardno občutljivostjo se na koncu testa odpornosti določi tako, da se preštejejo vse ciste iz vseh replikatov ter jajčeca in ličinke iz najmanj štirih replikatov.

2.14

Pri kontrolni sorti s standardno občutljivostjo je treba doseči stopnjo razmnoževanja vsaj 20 × (Pf/Pi).

2.15

Koeficient variacije (CV) za kontrolno sorto s standardno občutljivostjo ne sme presegati 35 %. Drugi statistični testi se lahko uporabijo pozneje, če obstajajo dokazi, da bodo povečali natančnost rezultatov testa.

2.16

Relativna občutljivost testirane sorte krompirja v primerjavi s kontrolno sorto s standardno občutljivostjo se določi s pomočjo naslednje formule in se izrazi v odstotkih:

Pftestna sorta/Pfkontrolna sorta s standardno občutljivostjo × 100 %.

2.17

Če je relativna občutljivost testirane sorte krompirja 3 % ali več, zadošča štetje cist. Če je relativna občutljivost nižja od 3 %, se poleg cist preštejejo tudi jajčeca in ličinke.

2.18

Če rezultati testov v prvem letu kažejo, da je sorta povsem občutljiva za patotip (če je ocena < 3), takih testov drugo leto ni treba ponoviti.

2.19

Če testirana sorta ni povsem občutljiva za patotip (če je ocena ≥ 3), se rezultati testov potrdijo z vsaj še enim preskusom v kakem drugem letu. Aritmetična srednja vrednost relativne občutljivosti v obeh letih se uporabi za izpeljavo ocene v skladu s tabelo iz točke 1.

12.7.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 185/27


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/1193

z dne 11. julija 2022

o uvedbi ukrepov za izkoreninjenje in preprečevanje širjenja bakterije Ralstonia solanacearum (Smith 1896) Yabuuchi et al. 1996 emend. Safni et al. 2014

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES (1) ter zlasti točke (a) in točk (c) do (h) člena 28(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) 2016/2031 zagotavlja podlago za zakonodajo Unije o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin. Ker navedena uredba vzpostavlja nov sklop pravil, z učinkom od 1. januarja 2022 razveljavlja več aktov, ki so temeljili na prejšnjih pravilih za sektor.

(2)

Eden od teh razveljavljenih aktov je Direktiva Sveta 98/57/ES (2), ki določa ukrepe proti škodljivemu organizmu Ralstonia solanacearum (Smith 1896) Yabuuchi et al. 1996, pozneje preimenovanim Ralstonia solanacearum (Smith) Yabuuchi et al. 1996 emend. Safni et al. 2014 (v nadaljnjem besedilu: zadevni škodljivi organizem), patogenemu povzročitelju krompirjeve rjave gnilobe.

(3)

Poleg tega je od sprejetja navedene direktive prišlo do novega znanstvenega razvoja v zvezi z biologijo in razširjenostjo zadevnega škodljivega organizma, razvite pa so bile tudi nove metode testiranja za njegovo odkrivanje in identifikacijo ter metode za njegovo izkoreninjenje in preprečevanje njegovega širjenja.

(4)

Zato je primerno sprejeti nove ukrepe za rastline Solanum tuberosum L. (krompir), razen semen, in rastline Solanum lycopersicum (L.) Karsten ex Farw (paradižnik), razen plodov in semen, (v nadaljnjem besedilu: zadevne rastline) za izkoreninjenje zadevnega škodljivega organizma, če je odkrit na ozemlju Unije, in za preprečitev njegovega širjenja. Vendar so nekateri ukrepi iz Direktive 98/57/ES, zlasti ukrepi v zvezi z izkoreninjenjem in preprečevanjem širjenja zadevnega škodljivega organizma, še vedno ustrezni in bi zato morali biti določeni.

(5)

Pristojni organi držav članic bi morali izvajati letne preiskave za ugotavljanje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma na zadevnih rastlinah na svojem ozemlju, da se zagotovi najučinkovitejše in čim hitrejše odkrivanje tega škodljivega organizma. Pravila o letnih preiskavah bi bilo treba prilagoditi predvideni uporabi zadevnih rastlin za zagotovitev, da se vizualni pregledi, vzorčenje in testiranje izvajajo ob najustreznejšem času in pod najustreznejšimi pogoji za vsako rastlino in njeno uporabo.

(6)

V primeru suma navzočnosti zadevnega škodljivega organizma bi moral pristojni organ zadevne države članice izvesti testiranje v skladu z mednarodnimi standardi, da se potrdi ali zavrže navedena navzočnost.

(7)

Kadar je navzočnost zadevnega škodljivega organizma potrjena, bi moral pristojni organ zadevne države članice nemudoma sprejeti ustrezne ukrepe za njegovo izkoreninjenje in preprečevanje njegovega nadaljnjega širjenja. Prvi od takih ukrepov bi morala biti vzpostavitev razmejenega območja.

(8)

Določiti bi bilo treba tudi nadaljnje ukrepe za izkoreninjenje. Zadevne rastline, določene za okužene z zadevnim škodljivim organizmom, se ne bi smele saditi na ozemlju Unije, pristojni organ zadevne države članice pa bi moral zagotoviti, da se okužene zadevne rastline uničijo ali drugače odstranijo pod pogoji, ki preprečujejo širjenje zadevnega škodljivega organizma. Določiti bi bilo treba posebne ukrepe v zvezi s testiranjem, vzorčenjem in ukrepi na kraju samem, da se prepreči prepoznavo tveganje za širjenje zadevnega škodljivega organizma. Določiti bi bilo treba posebne ukrepe za preprečevanje širjenja zadevnega škodljivega organizma z razmejenih območij z okuženo površinsko vodo in prek gojenih ali samoniklih gostiteljskih rastlin razhudnikovk.

(9)

Ta uredba bi morala začeti veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije, da se po razveljavitvi Direktive 98/57/ES zagotovi njena čimprejšnja uporaba.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa ukrepe za izkoreninjenje bakterije Ralstonia solanacearum (Smith 1896) Yabuuchi et al. 1996, emend. Safni et al. 2014, ki povzroča krompirjevo rjavo gnilobo, in preprečevanje njenega širjenja po ozemlju Unije.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„zadevni škodljivi organizem“ pomeni Ralstonia solanacearum (Smith 1896) Yabuuchi et al. 1996 emend. Safni et al. 2014;

(2)

„zadevne rastline“ pomeni rastline Solanum tuberosum L. (krompir), razen semen, in rastline Solanum lycopersicum (L.) Karsten ex Farw (paradižnik), razen plodov in semen;

(3)

„gostiteljske rastline razhudnikovk“ pomeni samonikle in gojene rastline Solanaceae;

(4)

„samosevne zadevne rastline“ pomeni zadevne rastline, ki se pojavijo na mestih pridelave, ne da bi bile posajene;

(5)

„gomolji, namenjeni za saditev na njihovem mestu pridelave“ pomeni gomolje, pridelane na določenem mestu pridelave, ki naj bi trajno ostali na tem mestu in niso namenjeni certificiranju.

Člen 3

Letne preiskave

1.   Pristojni organi izvedejo letne preiskave za ugotavljanje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma na zadevnih rastlinah na svojem ozemlju, v površinski vodi, ki se uporablja za namakanje zadevnih rastlin, in v tekočih odpadkih v skladu z naslednjimi zahtevami:

(a)

kar zadeva gomolje, razen gomoljev za saditev, preiskave zajemajo:

(i)

vzorčenje iz partij gomoljev, ki so v skladišču, ali iz rastočega posevka čim pozneje med uničenjem cime in spravilom;

(ii)

vizualni pregled rastočega posevka, pri katerem je mogoče vizualno prepoznati simptome zadevnega škodljivega organizma, in vizualni pregled rezanih gomoljev, kadar je tak pregled primeren za odkrivanje simptomov zadevnega škodljivega organizma;

(b)

kar zadeva gomolje za saditev, razen gomoljev, namenjenih za saditev na njihovem mestu pridelave, preiskave sistematično vključujejo vizualni pregled rastočega posevka in partij v skladišču, vzorčenje v skladišču ali vzorčenje rastočega posevka čim pozneje med uničenjem cime in spravilom;

(c)

kar zadeva gomolje, namenjene za saditev na njihovem mestu pridelave, se preiskave izvedejo na podlagi ugotovljenega tveganja v zvezi z navzočnostjo zadevnega škodljivega organizma in vključujejo:

(i)

vzorčenje iz partij gomoljev, ki so v skladišču, ali iz rastočega posevka čim pozneje med uničenjem cime in spravilom;

(ii)

vizualni pregled rastočega posevka, pri katerem je mogoče vizualno prepoznati simptome zadevnega škodljivega organizma, in vizualni pregled rezanih gomoljev, kadar je navedeni pregled primeren za odkrivanje simptomov zadevnega škodljivega organizma;

(d)

kar zadeva rastline paradižnika, preiskave vključujejo vizualni pregled ob ustreznem času vsaj rastočega posevka na mestu pridelave rastlin, namenjenih presaditvi;

(e)

kar zadeva gostiteljske rastline razhudnikovk, ki niso zadevne rastline, ter površinsko vodo in tekoče odpadke, se preiskave izvedejo v skladu z ustreznimi metodami in kjer je ustrezno, se odvzamejo vzorci.

2.   Število, izvor in čas odvzema vzorcev temeljijo na trdnih znanstvenih in statističnih načelih ter biologiji zadevnega škodljivega organizma, pri čemer se upoštevajo posamezni sistemi pridelave krompirja in paradižnika v zadevnih državah članicah.

3.   Države članice Komisiji in drugim državam članicam vsako leto do 30. aprila sporočijo rezultate letnih preiskav, opravljenih v predhodnem koledarskem letu. O rezultatih navedenih preiskav poročajo v skladu s predlogo iz Priloge II.

Člen 4

Ukrepi v primeru suma navzočnosti zadevnega škodljivega organizma

1.   Pristojni organ zagotovi, da se na vzorcih, odvzetih za namen preiskav, opravijo testi za ugotavljanje navzočnosti iz točke 2.1 Priloge I.

2.   Dokler niso na voljo rezultati testov za ugotavljanje navzočnosti, pristojni organ:

(a)

prepove premike zadevnih rastlin iz vseh posevkov, partij ali pošiljk, iz katerih so bili odvzeti vzorci, razen zadevnih rastlin pod njegovim nadzorom, za katere je bilo ugotovljeno, da ni prepoznavnega tveganja za širjenje zadevnega škodljivega organizma;

(b)

izsledi izvor suma na navzočnost;

(c)

izvaja uradni nadzor nad premiki vseh zadevnih rastlin, razen tistih iz točke (a), pridelanih na mestu pridelave, iz katerega so bili odvzeti vzorci iz točke (a);

(d)

prepove uporabo površinske vode na zadevnih rastlinah in drugih gojenih gostiteljskih rastlinah razhudnikovk do potrditve ali ovržbe navzočnosti zadevnega škodljivega organizma v površinski vodi, razen kadar dovoljuje uporabo površinske vode na paradižniku in drugih gojenih gostiteljskih rastlinah razhudnikovk, ki se gojijo v rastlinjakih, pod pogojem, da se voda razkuži z ustreznimi metodami, ki jih odobri pristojni organ.

3.   Dokler niso na voljo rezultati testov za ugotavljanje navzočnosti, pristojni organ zagotovi, da se zadržijo in ustrezno shranijo vsi naslednji elementi:

(a)

vsi preostali vzorčeni gomolji in, kadar je to mogoče, vse preostale vzorčene rastline;

(b)

preostali ekstrakti zadevnih rastlin, ekstrakti DNK in dodatno pripravljen material za test;

(c)

čista kultura, kadar je to primerno;

(d)

vsa ustrezna dokumentacija.

4.   Kadar je sum na navzočnost zadevnega škodljivega organizma potrjen v skladu s točko 1.1 Priloge I, pristojni organ zagotovi, da se izvedejo testi iz Priloge I na vzorcih, odvzetih za namen preiskav, da se potrdi ali ovrže navzočnosti zadevnega škodljivega organizma.

Člen 5

Ukrepi v primeru potrditve navzočnosti zadevnega škodljivega organizma

1.   Kadar je navzočnost zadevnega škodljivega organizma potrjena v skladu s točko 1.2 Priloge I, se uporabljajo odstavki 2 do 6.

2.   Kadar je navzočnost zadevnega škodljivega organizma na zadevnih rastlinah potrjena, pristojni organ nemudoma sprejme vse naslednje ukrepe:

(a)

sproži preiskavo za določitev obsega in prvotnega vira ali virov okužbe v skladu s Prilogo III z nadaljnjimi testi v skladu s členom 4(1) vsaj vseh klonsko sorodnih zalog gomoljev za saditev;

(b)

vzpostavi razmejeno območje, ki ga sestavlja vsaj okuženo območje, ki vsebuje vse naslednje elemente:

(i)

zadevne rastline, pošiljke in/ali partije, vozila, posode, skladišča ali njihove enote, iz katerih je bil odvzet okužen vzorec zadevnih rastlin, vse druge predmete, vključno s pakirnim materialom, in mehanizacijo, ki se uporabljajo pri pridelavi, prevozu ali skladiščenju navedenih zadevnih rastlin, kadar je primerno pa tudi mesta pridelave ali enote pridelave, kjer so bile navedene zadevne rastline pridelane ali pobrane;

(ii)

vse vrste elementov iz točke (i), za katere je bilo ugotovljeno, da so verjetno okuženi z zadevnim škodljivim organizmom zaradi stika z okuženimi zadevnimi rastlinami pred spravilom pridelka ali po njem ali v času istočasne pridelave, namakanja ali škropljenja, ob upoštevanju elementov iz točke 1 Priloge IV;

(c)

vzpostavi varovalni pas okrog okuženega območja, kadar je to potrebno zaradi fitosanitarnega tveganja, ob upoštevanju elementov morebitnega širjenja zadevnega škodljivega organizma iz točke 2 Priloge IV;

(d)

določi:

(i)

elemente iz točke (b)(i) za okužene;

(ii)

elemente iz točke (b)(ii) za verjetno okužene.

3.   Kadar je navzočnost zadevnega škodljivega organizma potrjena na posevkih gostiteljskih rastlin razhudnikovk, ki niso zadevne rastline, in kadar je pri pridelavi zadevnih rastlin ugotovljeno tveganje, pristojni organ sprejme naslednje ukrepe:

(a)

sproži preiskavo za določitev obsega in prvotnega vira ali virov okužbe v skladu s Prilogo III z nadaljnjimi testi v skladu s členom 4(1) vsaj vseh klonsko sorodnih zalog gomoljev za saditev, in

(b)

vzpostavi razmejeno območje, ki ga sestavlja okuženo območje.

Okuženo območje vsebuje naslednje:

(a)

gostiteljske rastline, iz katerih je bil odvzet okužen vzorec;

(b)

gostiteljske rastline, ki se lahko okužijo z zadevnim škodljivim organizmom in so določene za verjetno okužene zaradi stika z okuženimi gostiteljskimi rastlinami pred spravilom pridelka ali po njem ali v času istočasne pridelave, namakanja ali škropljenja.

Pristojni organ določi:

(a)

gostiteljske rastline iz drugega pododstavka, točka (a) za okužene;

(b)

gostiteljske rastline iz drugega pododstavka, točka (b), za verjetno okužene.

4.   Kadar je navzočnost zadevnega škodljivega organizma potrjena v površinskih vodah, izpustih tekočih odpadkov iz industrijske predelave ali pakirnih obratov, v katerih se obdelujejo zadevne rastline, ali na povezanih samoniklih gostiteljskih rastlinah razhudnikovk, in kadar je ugotovljeno, da pri pridelavi zadevnih rastlin obstaja tveganje zaradi namakanja, škropljenja ali poplavljanja s površinsko vodo, pristojni organ sprejme naslednje ukrepe:

(a)

izvede poizvedbo v skladu s Prilogo III, vključno s preiskavo ob ustreznem času na vzorcih površinske vode in tekočih odpadkov ter na samoniklih gostiteljskih rastlinah razhudnikovk, če so navzoče, da se določi obseg okužbe, in

(b)

vzpostavi razmejeno območje, ki vsebuje okuženo območje, ob upoštevanju elementov morebitnega širjenja zadevnega škodljivega organizma iz točke 2 Priloge IV.

Okuženo območje vsebuje naslednje:

(a)

površinsko vodo, iz katere so bili odvzeti okuženi vzorci;

(b)

površinsko vodo, ki se lahko okuži, ob upoštevanju elementov iz točke 1 Priloge IV.

Pristojni organ določi:

(a)

površinsko vodo iz drugega pododstavka, točka (a), za okuženo;

(b)

površinsko vodo iz drugega pododstavka, točka (b), za verjetno okuženo.

5.   Kadar država članica pošlje obvestilo o izbruhu v EUROPHYT, sosednje države članice, navedene v obvestilu, določijo obseg verjetne okužbe ter vzpostavijo razmejeno območje v skladu z odstavki 2, 3 in 4. V primeru izbruha v površinskih vodah se obvestilo ne zahteva za okuženo površinsko vodo, ki se nahaja na območjih, ki so že razmejena.

6.   Pristojni organi zagotovijo, da se zadržijo in ustrezno shranijo vsi naslednji elementi:

(a)

material, določen v členu 4(3), vsaj do zaključka vseh testov;

(b)

material, povezan z drugim testom za ugotavljanje navzočnosti in če je primerno z identifikacijskimi testi, do zaključka vseh testov;

(c)

če je ustrezno, čisto kulturo zadevnega škodljivega organizma vsaj en mesec po postopku obveščanja iz odstavka 5.

Člen 6

Ukrepi za izkoreninjenje zadevnega škodljivega organizma

1.   Zadevne rastline, določene za okužene z zadevnim škodljivim organizmom v skladu s členom 5(2), točka (d)(i), se ne sadijo. Pristojni organ zagotovi, da se okužene zadevne rastline uničijo ali odstranijo na drug način v skladu s točko 1 Priloge V, če se ugotovi, da ni prepoznavnega tveganja za širjenje zadevnega škodljivega organizma.

Kadar so bile zadevne rastline posajene, preden so bile določene za okužene, se posajeni material nemudoma uniči ali odstrani na drug način v skladu s točko 1 Priloge V. Za okužena(-e) se določi(-jo) enota(-e) pridelave, kjer so bile zadevne okužene rastline posajene. Vzpostavi se razmejeno območje v skladu s členom 5(2), točka (b).

2.   Zadevne rastline, določene za verjetno okužene v skladu s členom 5(2), točka (d)(ii), in zadevne rastline, za katere je bilo ugotovljeno tveganje v skladu s členom 5(4), se ne sadijo in se pod nadzorom pristojnih organov ustrezno uporabljajo ali odstranijo, kot je določeno v točki 2 Priloge V, če se ugotovi, da ni prepoznavnega tveganja za širjenje zadevnega škodljivega organizma.

Kadar so zadevne rastline posajene, preden se določijo za verjetno okužene, se posajeni material nemudoma uniči ali pa se uporabijo ukrepi iz točke 2 Priloge VI. Enota(-e) pridelave, kjer so bile posajene verjetno okužene zadevne rastline, se določijo za verjetno okužene. Vzpostavi se razmejeno območje v skladu s členom 5(2), točka (b).

3.   Vsi stroji, vozila, posode, skladišča ali njihove enote in vsi drugi predmeti, vključno s pakirnim materialom, ki so določeni za okužene v skladu s členom 5(2), točka (d)(i) ali so verjetno okuženi v skladu s členom 5(2), točka (d)(ii) in členom 5(4), tretji pododstavek, točka (b), se uničijo ali očistijo in razkužijo z uporabo metod iz točke 3 Priloge V.

4.   Poleg ukrepov iz odstavkov 1, 2 in 3 se na razmejenih območjih uporabljajo ukrepi iz točke 4 Priloge V.

Člen 7

Posebni ukrepi testiranja za gomolje za saditev

1.   Kadar je navzočnost zadevnega škodljivega organizma potrjena v enoti pridelave gomoljev za saditev, pristojni organ zagotovi, da se testi iz Priloge I izvedejo na klonsko sorodnih linijah okuženih partij gomoljev ali, kadar je ugotovljena odsotnost klonsko sorodnih linij, na gomoljih ali partijah gomoljev, ki so bili v neposrednem ali posrednem stiku z okuženimi partijami gomoljev.

2.   Kadar je navzočnost zadevnega škodljivega organizma potrjena v enotah pridelave gomoljev za saditev v okviru sheme certificiranja, se testi iz Priloge I izvedejo na vsaki rastlini izvorne klonske selekcije ali na reprezentativnih vzorcih osnovnega semenskega krompirja.

Člen 8

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. julija 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 317, 23.11.2016, str. 4.

(2)  Direktiva Sveta 98/57/ES z dne 20. julija 1998 o obvladovanju bakterije Ralstonia solanacearum (Smith) Yabuuchi et al. (UL L 235, 21.8.1998, str. 1).


PRILOGA I

Shema za teste, ki jih je treba opraviti v skladu s členi 3, 4, 5 in 7

1.   SPLOŠNA NAČELA O NAVZOČNOSTI ZADEVNEGA ŠKODLJIVEGA ORGANIZMA

1.1

Sum navzočnosti zadevnega škodljivega organizma obstaja, kadar je rezultat prvega testa za ugotavljanje navzočnosti, opravljenega na zadevni rastlini ali vzorcih vode, pozitiven.

1.2

navzočnost zadevnega škodljivega organizma je potrjena v naslednjih primerih:

(a)

kadar je prvi ali drugi test za ugotavljanje navzočnosti selektivna izolacija, pri kateri dobimo kolonije značilne morfologije, pozitivni rezultati pa se pridobijo z dvema identifikacijskima testoma, opravljenima na kolonijah;

(b)

kadar prvi in drugi test nista selektivna izolacija ter se pozitivni rezultati pridobijo v dveh identifikacijskih testih po selektivni izolaciji vzorca, ki nastane v kolonijah z značilno morfologijo.

Eden od teh dveh identifikacijskih testov je test iz točk 2.2(e), (f) in (g).

2.   TESTI

2.1   Testi za ugotavljanje navzočnosti

Testi za ugotavljanje navzočnosti so taki, da dosledno ugotovijo vsaj 104 celic/ml resuspendiranega peleta, pripravljenega iz asimptomatskih vzorcev.

Drugi test za ugotavljanje navzočnosti temelji na drugih bioloških osnovah ali drugih nukleotidnih regijah, kot pri prvem testu za ugotavljanje navzočnosti.

Testi za ugotavljanje navzočnosti so naslednji:

(a)

imunofluorescenčni testi, kot so opisani v mednarodnih diagnostičnih standardih;

(b)

izolacija zadevnega škodljivega organizma na polselektivnem gojišču mSMSA, kot je opisano v mednarodnih diagnostičnih standardih;

(c)

konvencionalni test PCR, pri katerem se uporabljajo primerji Pastrik et al. (2002) (1), kot je opisano v mednarodnih diagnostičnih standardih;

(d)

TaqMan® testi PCR v realnem času z uporabo primerjev in sond:

(i)

Weller et al. (2000) (2), kot je opisano v mednarodnih diagnostičnih standardih;

(ii)

Vreeburg et al. (2016) (3) (z uporabo sonde TaqMan®, spremenjene iz prvotne sonde, ki so jo opisali Weller in drugi, 2000), kot je opisano v mednarodnih diagnostičnih standardih;

(iii)

Vreeburg et al. (2018) (4) (t. i. test NYtor), kot je opisano v mednarodnih diagnostičnih standardih;

(iv)

Massart et al. (2014) (5), kot je opisano v mednarodnih diagnostičnih standardih;

(e)

Test LAMP (loop-mediated isothermal amplification; z zanko posredovano izotermno pomnoževanje) z uporabo primerjev Lenarčič et al. (2014) (6) (samo za simptomatski rastlinski material), kot je opisano v mednarodnih diagnostičnih standardih.

2.2   Identifikacijski testi

Identifikacijski testi so naslednji:

(a)

imunofluorescenčni testi, kot so opisani v mednarodnih diagnostičnih standardih;

(b)

konvencionalni testi PCR, pri katerem se uporabljajo primerji Pastrik et al. (2002), kot je opisano v mednarodnih diagnostičnih standardih;

(c)

TaqMan® testi PCR v realnem času z uporabo primerjev in sond:

(i)

Weller et al. (2000), kot je opisano v mednarodnih diagnostičnih standardih;

(ii)

Vreeburg et al. (2016) (z uporabo sonde TaqMan®, spremenjene iz prvotne sonde, ki so jo opisali Weller idr. (2000)), kot je opisano z vsemi podrobnostmi v mednarodnih diagnostičnih standardih;

(iii)

Vreeburg et al. (2018) (t. i. test NYtor), kot je opisano v mednarodnih diagnostičnih standardih;

(iv)

Massart et al. (2014), kot je opisano v mednarodnih diagnostičnih standardih;

(d)

test LAMP (loop-mediated isothermal amplification; z zanko posredovano izotermno pomnoževanje) z uporabo primerjev Lenarčič et al. (2014), kot je opisano v mednarodnih diagnostičnih standardih;

(e)

za filotipe specifični multipli konvencionalni test PCR(Opina et al. (1997) (7); Fegan in Prior (2005) (8)), kot je opisano v mednarodnih diagnostičnih standardih;

(f)

določanje črtne kode DNK (Wicker et al (2007) (9)), kot je opisano v mednarodnih diagnostičnih standardih;

(g)

MALDI-TOF MS (van de Bilt et al (2018) (10)), kot je opisano v mednarodnih diagnostičnih standardih.

3.   DIAGRAMI POTEKA POSTOPKOV

Diagram poteka št. 1: Diagnostični postopek za navzočnost zadevnega škodljivega organizma v vzorcih zadevne rastline.

Image 1

a

Izolacija se lahko uporabi kot prvi ali drugi test za ugotavljanje navzočnosti. Če obstaja sum na navzočnost zadevnega škodljivega organizma na gojišču, se kolonije očistijo, da se pridobijo čiste kulture, na katerih se opravita dva identifikacijska testa.

b

Eden od teh dveh identifikacijskih testov je test iz točk 2.2(e), (f) in (g). Za potrditev navzočnosti škodljivega organizma morajo biti rezultati obeh identifikacijskih testov pozitivni.

c

Tretji test odkrivanja temelji na drugih bioloških osnovah ali različnih nukleotidnih regijah.

Diagram poteka št. 2: Diagnostični postopek za zadevni škodljivi organizem v vzorcih vode.

Image 2

a

Eden od teh dveh identifikacijskih testov je test iz točk 2.2(e), (f) in (g). Za potrditev navzočnosti škodljivega organizma morajo biti rezultati obeh identifikacijskih testov pozitivni.

4.   PRIPRAVA VZORCEV

4.1   Vzorci asimptomatskih gomoljev

Standardni vzorec vsebuje 200 gomoljev na test. Ustrezen laboratorijski postopek za pripravo ekstrakta iz popkov za določanje škodljivega organizma je opisan v mednarodnih diagnostičnih standardih.

4.2   Vzorci asimptomatskih zadevnih rastlin

Odkrivanje latentnih okužb se izvede na sestavljenih vzorcih delov stebel ali listnih pecljev. Postopek se lahko uporabi za največ 200 delov stebel ali 200 listnih pecljev iz različnih rastlin v enem vzorcu. Ustrezen laboratorijski postopek za razkuževanje in pripravo delov stebla ali listnega peclja za pridobitev ekstrakta za odkrivanje zadevnega škodljivega organizma je opisan v mednarodnih diagnostičnih standardih.

4.3   Vzorci iz simptomatskega materiala zadevnih rastlin

Deli tkiva se aseptično odstranijo iz žilnega obroča v gomolju krompirja ali iz žilnih trakov v steblih zadevnih rastlin, ki kažejo simptome venenja. Ustrezen laboratorijski postopek za obdelavo teh tkiv za pridobitev ekstrakta za odkrivanje zadevnega škodljivega organizma je podrobno opisan v mednarodnih diagnostičnih standardih.

4.4   Vzorci površinske vode ali vode za recirkulacijo (vključno s predelavo krompirja ali z iztoki odplak)

Glavni test za ugotavljanje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma v vzorcih površinske vode, vode iz sistemov recirkulacije in vzorcev odplak (predelava krompirja) je selektivna izolacija. Ustrezen laboratorijski postopek za pripravo vzorcev vode je opisan v mednarodnih diagnostičnih standardih.


(1)  Pastrik, K.H., Elphinstone, J.G., Pukall, R. (2002) Sequence analysis and detection of Ralstonia solanacearum by multiplex PCR amplification of 16S-23S ribosomal intergenic spacer region with internal positive control. European Journal of Plant Pathology 108, 831–842.

(2)  Weller, S.A, Elphinstone, J.G., Smith, N., Boonham, N., Stead, D.E. (2000). Detection of Ralstonia solanacearum strains with a quantitative, multiplex, real-time, fluorogenic PCR (TaqMan) assay. Applied and Environmental Microbiology, 66, 2853–2858. https://journals.asm.org/doi/10.1128/AEM.66.7.2853-2858.2000.

(3)  Vreeburg, R.A.M., Bergsma-Vlami, M., Bollema, R.M., de Haan, E.G., Kooman-Gersmann, M., Smits-Mastebroek, L., Tameling, W.I.L., Tjou-Tam-Sin, N.N.A., van de Vossenberg B.T.L.H, Janse, J.D. (2016). Performance of real-time PCR and immunofluorescence for the detection of Clavibacter michiganensis subsp. sepedonicus and Ralstonia solanacearum in potato tubers in routine testing. Bulletin OEPP/EPPO Bulletin 46, 112–121.

(4)  Vreeburg, R., Zendman, A., Pol A., Verheij, E., Nas, M., Kooman-Gersmann, M. (2018). Validation of four real-time TaqMan PCRs for the detection of Ralstonia solanacearum and/or Ralstonia pseudosolanacearum and/or Clavibacter michiganensis subsp. sepedonicus in potato tubers using a statistical regression approach. EPPO Bulletin 48, 86–96.

(5)  Massart, S., Nagy, C., Jijakli, M.H. (2014). Development of the simultaneous detection of Ralstonia solanacearum race 3 and Clavibacter michiganensis subsp. sepedonicus in potato tubers by a multiplex real-time PCR assay. European Journal of Plant Pathology 138, 29–37.

(6)  Lenarčič, R., Morisset, D., Pirc, M., Llop, P., Ravnikar, M., Dreo, T. (2014). Loop-mediated isothermal amplification of specific endoglucanase gene sequence for detection of the bacterial wilt pathogen Ralstonia solanacearum. PLoS ONE 9(4), e96027. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0096027.

(7)  Opina, N., Tavner, F., Holloway, G., Wang, J.F., Li, T.H., Maghirang, R., Fegan, M., Hayward, A.C., Viji Krishnapillai, A., Wai-Foong Hong, Holloway, B.W, Timmis, J.N. (1997). A novel method for development of species and strainspecific DNA probes and PCR primers for identifying Burkholderia solanacearum (formerly Pseudomonas solanacearum). Asia-Pacific Journal of Molecular Biology and Biotechnology 5, 19–30.

(8)  Fegan, M., Prior, P. (2005). How complex is the “Ralstonia solanacearum species complex”. In Bacterial Wilt Disease and the Ralstonia solanacearum Species Complex (ur. Allen C, Hayward AC in Prior P), str. 449–461. American Phytopathological Society, St Paul, MN (ZDA).

(9)  Wicker, E., Grassart, L., Coranson-Beaudu, R., Mian, D., Guilbaud, C., Fegan, M., Prior, P. (2007). Ralstonia solanacearum strains from Martinique French West Indies) exhibiting a new pathogenic potential. Applied and Environmental Microbiology, 73, 6790–6801.

(10)  van de Bilt, J.L.J., Wolsink, M.H.L., Gorkink-Smits, P.P.M.A., Landman, N.M., Bergsma-Vlami, M. (2018). Application of Matrix-Assisted Laser Desorption Ionization Time-Of-Flight Mass Spectrometry for rapid and accurate identification of Ralstonia solanacearum and Ralstonia pseudosolanacearum. European Journal of Plant Pathology, https://doi.org/10.1007/s10658-018-1517-5.


PRILOGA II

Predloga za preiskavo iz člena 3(3)

Predloga za predstavitev rezultatov preiskave rjave gnilobe za pobran krompir in paradižnik v predhodnem koledarskem letu.

Ta tabela se uporablja samo za rezultate preiskave za krompir in paradižnik, pobrana v vaši državi.

Kategorija

Pridelovalna površina (ha)

Laboratorijsko testiranje

Vizualni pregled gomoljev  (1)

Vizualni pregledi rastočega posevka  (1)

Druge informacije

Število vzorcev

Število partij

Velikost partij (v t ali ha)

Obdobje vzorčenja

Št. pozitivnih

Število pregledanih vzorcev

Velikost vzorca

Št. pozitivnih vzorcev  (2)

Število vizualnih pregledov

Št. ha (krompir) ali rastlin (paradižnik)

Št. pozitivnih rezultatov  (2)

vzorcev

partij

 

Certificirani gomolji za saditev

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Drugi gomolji za saditev (navedite)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Jedilni krompir in krompir za predelavo

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Drugi gomolji (navedite)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Paradižnik za presaditev

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Drugi gostitelji (navedite vrsto, reko/območje)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Voda (navedite reko/območje/lokacijo prostorov in analitsko metodo)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


(1)  Razume se kot makroskopski pregled gomoljev ali posevka.

(2)  Odkriti so bili simptomi, odvzet je bil vzorec, laboratorijsko testiranje pa je potrdilo navzočnost zadevnega škodljivega organizma.


PRILOGA III

Preiskava iz člena 5(2), točka (a), člena 5(3), prvi pododstavek, točka (a) in člena 5(4), prvi pododstavek, točka (a)

Preiskava iz člena 5(2), točka (a), člena 5(3), prvi pododstavek, točka (a) in člena 5(4), prvi pododstavek, točka (a) se po potrebi nanaša na naslednje elemente:

1.

mesta pridelave:

(a)

kjer se prideluje ali se je prideloval krompir, klonsko soroden s krompirjem, za katerega je bilo ugotovljeno, da je okužen z zadevnim škodljivim organizmom;

(b)

kjer se prideluje ali se je prideloval paradižnik, ki je iz istega vira kot paradižnik, za katerega je bilo ugotovljeno, da je okužen z zadevnim škodljivim organizmom;

(c)

kjer se prideluje ali se je prideloval krompir ali paradižnik, ki je zaradi suma na navzočnost zadevnega škodljivega organizma pod uradnim nadzorom;

(d)

kjer se prideluje ali se je prideloval krompir, klonsko soroden s krompirjem, ki je bil pridelan na mestih pridelave, za katera je bilo ugotovljeno, da so okužena z zadevnim škodljivim organizmom;

(e)

kjer se prideluje krompir ali paradižnik in ki se nahajajo v bližini okuženih mest pridelave, vključno s tistimi, ki uporabljajo isto opremo in objekte, bodisi neposredno bodisi prek skupnega izvajalca;

(f)

kjer se za namakanje ali škropljenje uporablja površinska voda iz katerega koli vira, potrjeno ali domnevno okuženega z zadevnim škodljivim organizmom;

(g)

kjer se za namakanje ali škropljenje uporablja površinska voda iz vira, ki ga uporabljajo tudi mesta pridelave, potrjeno ali domnevno okužena z zadevnim škodljivim organizmom;

(h)

ki so ali so bila poplavljena s površinsko vodo, potrjeno ali domnevno okuženo z zadevnim škodljivim organizmom, in

2.

površinsko vodo, ki se uporablja za namakanje ali škropljenje zadevnih rastlin ali je poplavila polja ali mesta pridelave in je potrjeno okužena z zadevnim škodljivim organizmom.


PRILOGA IV

Elementi za označitev predmetov, ki so verjetno okuženi z zadevnim škodljivim organizmom, v skladu s členom 5(2), točka (b)(ii), in členom 5(4), drugi pododstavek, točka (b), ter za določitev možnega širjenja zadevnega škodljivega organizma v skladu s členom 5(2), točka (c), in členom 5(4), prvi pododstavek, točka (b)

1.

Elementi, ki se upoštevajo za označitev predmeta kot verjetno okuženega z zadevnim škodljivim organizmom v skladu s členom 5(2), točka (b)(ii), in členom 5(4), drugi pododstavek, točka (b), so naslednji:

(a)

zadevne rastline, pridelane na mestu pridelave, ki je določeno za okuženo v skladu s členom 5(2), točka (d)(i);

(b)

mesta pridelave s proizvodno povezavo z zadevnimi rastlinami, določenimi za okužene v skladu s členom 5(2), točka (d)(i), vključno s tistimi, ki neposredno ali prek skupnega izvajalca souporabljajo proizvodno opremo in objekte;

(c)

zadevne rastline, pridelane na mestih pridelave iz točke (b) ali navzoče na takih mestih pridelave v obdobju, ko so bile zadevne rastline, določene za okužene v skladu s členom 5(2), točka (d)(i), navzoče na mestu pridelave iz točke (a);

(d)

prostori, kjer se rokuje z zadevnimi rastlinami z mest pridelave iz točk (a), (b) in (c);

(e)

katera koli mehanizacija, vozilo, posoda, skladišče ali njihov del in kateri koli drugi predmeti, vključno s pakirnim materialom, ki so morda prišli v stik z zadevnimi rastlinami, ki so bile določene za okužene v skladu s členom 5(2), točka (d)(i);

(f)

katera koli od zadevnih rastlin, skladiščena v katerem koli strukturi ali objektu, navedenim v prejšnji točki, ali v stiku z njim, pred čiščenjem in razkuževanjem teh objektov in predmetov;

(g)

na podlagi poizvedovanja in testiranja v skladu s členom 5(2), točka (a), pri krompirju gomolje ali rastline, sestrsko ali starševsko klonsko sorodne z rastlinami iz istega vira kot zadevne rastline, določene za okužene v skladu s členom 5(2), točka (d)(i), ter pri paradižniku rastline iz istega vira, za katere se kljub morebitnemu negativnemu rezultatu testa na zadevni škodljivi organizem zdi, da so verjetno okužene zaradi klonske povezave;

(h)

mesta pridelave zadevnih rastlin iz točke (g);

(i)

mesta pridelave zadevnih rastlin, kjer se uporablja voda za namakanje ali škropljenje in ki so določena za okužena v skladu s členom 5(4), tretji pododstavek, točka (a);

(j)

zadevne rastline, pridelane na enotah pridelave, poplavljenih s površinskimi vodami, za katere je potrjeno, da so okužene.

2.

Elementi, ki se jih upošteva za določanje možne razširjenosti zadevnega škodljivega organizma v skladu s členom 5(2), točka (c), in členom 5(4), prvi pododstavek, točka (b), so naslednji:

(a)

na razmejenem območju, vzpostavljenem v skladu s členom 5(2), točka (b):

(i)

bližina drugih mest pridelave, na katerih se pridelujejo zadevne rastline;

(ii)

skupna pridelava in uporaba zalog gomoljev za saditev;

(iii)

mesta pridelave, na katerih se uporablja površinska voda za namakanje ali škropljenje zadevnih rastlin, kadar obstaja ali je obstajalo tveganje za odtekanje površinske vode ali poplavljanje, ki so določena za okužena v skladu s členom 5(2), točka (d)(i);

(b)

v primerih, ko je bila površinska voda določena za okuženo v skladu s členom 5(4), tretji pododstavek, točka (a):

(i)

mesta pridelave, kjer se pridelujejo zadevne rastline, ki mejijo na površinsko vodo, ki je določena za okuženo, ali jih ogroža poplavljanje s tako vodo;

(ii)

kakršno koli ločeno namakalno zajetje, povezano s površinsko vodo, ki je bila določena za okuženo;

(iii)

vodna telesa, povezana s površinsko vodo, ki je bila določena za okuženo, ob upoštevanju:

smeri in hitrosti pretoka vode, ki je bila določena za okuženo,

navzočnosti samoniklih gostiteljskih rastlin razhudnikovk.


PRILOGA V

Ukrepi za izkoreninjenje iz člena 6

1.

Ukrepi iz člena 6(1) so eden ali več od naslednjih:

(a)

uporaba za živalsko krmo po toplotni obdelavi tako, da ni nobene nevarnosti za preživetje zadevnega škodljivega organizma;

(b)

odlaganje na uradno odobrenem mestu, namenjenem za odstranjevanje odpadkov, kjer ni prepoznavne nevarnosti, da bi zadevni škodljivi organizem prišel v okolje kmetijskih zemljišč, npr. s pronicanjem;

(c)

sežiganje;

(d)

industrijska predelava z neposredno in takojšnjo dostavo v predelovalni obrat z uradno odobrenimi napravami za odstranjevanje odpadkov, za katero je dokazano, da ne predstavlja nobenega prepoznavnega tveganja za širjenje zadevnega škodljivega organizma, ter sistemom čiščenja in razkuženja vsaj vozil, ki odhajajo;

(e)

drugi ukrepi pod pogojem, da ni prepoznavnega tveganja za širjenje zadevnega škodljivega organizma; o takih ukrepih in njihovi utemeljitvi je treba obvestiti Komisijo in druge države članice.

Preostali odpadki, povezani in nastali z zgoraj omenjenim, se odstranijo z metodami, ki so uradno odobrene, v skladu s Prilogo VI.

2.

Ustrezna uporaba ali odstranjevanje zadevnih rastlin, določenih za verjetno okužene v skladu s členom 6(2), se izvaja pod nadzorom pristojnega organa. Navedeni pristojni organ odobri naslednje uporabe zadevnih rastlin in z njimi povezano odstranjevanje odpadkov:

(a)

za gomolje krompirja:

(i)

uporaba kot gomolji za prehrano, pakirani za neposredno dobavo in uporabo brez prepakiranja, na kraju z ustreznimi napravami za odstranjevanje odpadkov. Gomolji za saditev so lahko na istem kraju le, če so ločeni, ali po čiščenju in razkuževanju, ali

(ii)

uporaba kot gomolji za industrijsko predelavo, namenjeni za neposredno in takojšnjo dostavo v predelovalni obrat, ki mora imeti ustrezne naprave za odstranjevanje odpadkov ter sistem za čiščenje in razkuževanje vsaj vozil, ki odhajajo, ali

(iii)

drug način uporabe ali odstranitve, če je dokazano, da ne predstavlja nobenega prepoznavnega tveganja za širjenje zadevnega škodljivega organizma in da je to odobril pristojni organ;

(b)

za druge dele zadevnih rastlin, vključno z ostanki stebel in listov:

(i)

uničenje ali

(ii)

drug način uporabe ali odstranitve, če je dokazano, da ne predstavlja nobene prepoznavne nevarnosti za širjenje zadevnega škodljivega organizma in da je to odobril pristojni organ.

3.

Ustrezne metode za čiščenje in razkuževanje predmetov iz člena 6(3) so metode, za katere je bilo ugotovljeno, da ne predstavljajo nobenega prepoznavnega tveganja za širjenje zadevnega škodljivega organizma, in ki se uporabljajo pod nadzorom pristojnih organov držav članic.

4.

Vrste ukrepov, ki jih morajo izvajati države članice na razmejenih območjih, vzpostavljenih v skladu s členom 5 in navedenih v členu 6(4), vključujejo ukrepe iz točk 4.1 in 4.2:

4.1

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti na mestih pridelave, določenih za okužena v skladu s členom 5(2)(d)(i):

4.1.1

Na enoti pridelave ali enoti zaščitenega posevka, določeni za okuženo v skladu s členom 5(2), točka (d)(i), se sprejmejo vsi ukrepi iz točk 1, 2 in 3 ali vsi ukrepi iz točk 4, 5, 6 in 7:

(1)

v prvih štirih rastnih letih po določitvi okužbe odstranitev samosevnih zadevnih rastlin in drugih samoniklih gostiteljskih rastlin razhudnikovk zadevnega škodljivega organizma ter prepoved sajenja zadevnih rastlin, semen krompirja in paradižnika, ob upoštevanju biologije zadevnega škodljivega organizma, gojenih gostiteljskih rastlin razhudnikovk in rastlin vrst Brassica, za katere je ugotovljeno tveganje za preživetje zadevnega škodljivega organizma;

(2)

od petega leta po letu določitve okužbe, po izpolnitvi pogojev iz točke 1 in pod pogojem, da je bilo med uradnim nadzorom ugotovljeno, da je enota pridelave prosta samosevnih zadevnih rastlin in samoniklih gostiteljskih rastlin razhudnikovk vsaj dve zaporedni rastni leti pred sajenjem, se dovoli posaditev samo gomoljev krompirja, razen tistih, namenjenih za razmnoževanje drugega krompirja, pridelani gomolji krompirja ali rastline paradižnika, kot je primerno, pa se testirajo v skladu s Prilogo I;

(3)

po prvi pridelavi zadevnih rastlin iz točke 2 in, če se nameravajo pridelovati gomolji za saditev, po ustreznem vsaj dvoletnem ciklu kolobarja, se izvede preiskava, kot je določeno v členu 3, ali

(4)

v prvih petih rastnih letih po letu določitve okužbe odstranitev samosevnih zadevnih rastlin in samoniklih gostiteljskih rastlin razhudnikovk zadevnega škodljivega organizma;

(5)

v prvih treh letih od leta določitve okužbe vzdrževanje enote pridelave v prahi ali žitu glede na ugotovljeno tveganje ali stalnem pašniku s pogosto nizko košnjo ali intenzivno pašo ali kot trava za pridelavo semena;

(6)

v četrtem in petem letu po letu določitve okužbe sajenje rastlin zadevnega škodljivega organizma, ki niso gostiteljske in pri katerih ni ugotovljena nevarnost preživetja ali širjenja zadevnega škodljivega organizma;

(7)

od šestega leta po letu določitve okužbe in pod pogojem, da so bile med uradnim nadzorom izpolnjene točke 4, 5 in 6 ter da je bila enota pridelave vsaj dve zaporedni rastni leti pred saditvijo prosta samosevnih zadevnih rastlin in samoniklih gostiteljskih rastlin razhudnikovk zadevnega škodljivega organizma, se dovoli pridelava gomoljev za saditev ali drugih gomoljev, pridelani gomolji ali rastline paradižnika, kot je ustrezno, pa se testirajo v skladu s Prilogo I.

4.1.2

Na vseh drugih enotah pridelave na okuženem mestu pridelave ter pod pogojem, da so pristojni organi ugotovili, da je bilo tveganje za samosevne zadevne rastline in samonikle gostiteljske rastline razhudnikovk zadevnega škodljivega organizma odpravljeno, veljajo naslednji pogoji:

(1)

Certificirane rastline krompirjevih gomoljev se lahko sadijo na enotah pridelave, na katerih vsaj dve leti niso rastli krompir ali druge gojene gostiteljske rastline razhudnikovk, in so izpolnjene vse naslednje zahteve:

(a)

poizvedovanja, ki jih je izvedel pristojni organ, so pokazala, da je vir okužbe na mestu pridelave le klon in ne stik z drugimi partijami gomoljev;

(b)

navedena poizvedovanja temeljijo na evidencah testov vseh drugih partij krompirja, pridelanih na mestu pridelave, ter na poizvedovanjih drugih možnih virov okužb in zlasti vodnih poti v bližini;

(c)

gomolji, pridelani na teh enotah pridelave, so bili pred trženjem testirani v skladu s Prilogo I.

(2)

V drugih primerih veljajo naslednji pogoji:

(a)

v rastnem letu, ki sledi letu določitve okužbe:

(i)

v primeru krompirja se ne sadijo gomolji ali rastline ali semena krompirja niti se ne sadijo nobene druge gojene gostiteljske rastline razhudnikovk zadevnega škodljivega organizma ali pa se certificirani gomolji za saditev lahko sadijo samo za pridelavo gomoljev za prehrano;

(ii)

v primeru paradižnika se lahko rastline paradižnika, pridelane iz semen, ki izpolnjujejo zahteve iz Izvedbene uredbe (EU) 2019/2072 (1), sadijo samo za pridelavo plodov;

(b)

v drugem rastnem letu, ki sledi letu določitve okužbe:

(i)

samo certificirani gomolji za saditev ali tisti gomolji za saditev, ki so bili testirani na odsotnost zadevnega škodljivega organizma in pridelani pod uradnim nadzorom na mestih pridelave, ki niso navedena v točki 4.1, se sadijo za pridelavo gomoljev za saditev ali drugih gomoljev;

(ii)

samo rastline paradižnika, pridelane iz semen, ki izpolnjujejo zahteve iz Izvedbene uredbe (EU) 2019/2072, ali v primeru vegetativnega razmnoževanja iz rastlin paradižnika, pridelanih iz takih semen in pridelanih pod uradnim nadzorom na mestih pridelave, ki niso navedena v točki 4.1, se sadijo za pridelavo rastlin ali plodov;

(c)

vsaj v tretjem rastnem letu, ki sledi letu določitve okužbe:

(i)

samo certificirani gomolji za saditev ali tisti gomolji za saditev, ki se gojijo pod uradnim nadzorom, se sadijo za pridelavo bodisi gomoljev za saditev bodisi drugih gomoljev;

(ii)

samo rastline paradižnika, pridelane iz semen, ki izpolnjujejo zahteve iz Izvedbene uredbe (EU) 2019/2072, ali rastline paradižnika, pridelane iz takih rastlin pod uradnim nadzorom, se sadijo za pridelavo rastlin ali plodov;

(d)

v vsakem od rastnih let iz točk (a), (b) in (c) se sprejmejo ukrepi za odstranitev samosevnih krompirjevih rastlin in samoniklih gostiteljskih rastlin razhudnikovk zadevnega škodljivega organizma, če so ti navzoči, in ob ustreznem času se izvede uradni nadzor rastočega posevka, pri čemer se v vsaki enoti pridelave krompirja pridelani gomolji testirajo v skladu s Prilogo I.

4.1.3

Takoj po določitvi okužbe v skladu s členom 5(2), točka (d)(i), in po prvem naslednjem rastnem letu:

(1)

Vsa mehanizacija in skladiščni prostori na mestu pridelave, vključeni v pridelavo zadevne rastline, se očistijo in, kadar je to primerno, razkužijo z uporabo ustreznih metod iz točke 3.

(2)

Uvede se uradni nadzor programov namakanja in škropljenja, vključno z njihovo prepovedjo, kadar je to ustrezno, da se prepreči širjenje zadevnega škodljivega organizma.

4.1.4

Na enoti pridelave zaščitenega posevka, določeni za okuženo v skladu s členom 5(2), točka (d)(i), kjer je rastni substrat mogoče v celoti zamenjati:

(1)

Ne sadijo se zadevne rastline, semena krompirja in druge gojene gostiteljske rastline razhudnikovk zadevnega škodljivega organizma, razen če so se na enoti pridelave sprejeli vsi naslednji ukrepi, ki se uradno nadzorujejo:

(a)

odstranitev zadevnega škodljivega organizma;

(b)

odstranitev vsega gostiteljskega rastlinskega materiala;

(c)

kompletna zamenjava rastnega substrata in čiščenja ter po potrebi razkuževanje navedene enote in celotne opreme;

(d)

odobritev pridelave krompirja ali paradižnika s strani pristojnega organa.

(2)

Krompir se prideluje iz certificiranih gomoljev za saditev ali iz minigomoljev ali mikrorastlin, pridobljenih iz testiranih virov.

(3)

Paradižnik se prideluje iz semen, ki izpolnjujejo zahteve iz Izvedbene uredbe (EU) 2019/2072, ali v primeru vegetativnega razmnoževanja iz rastlin paradižnika, pridelanega iz takih semen in vzgojenega pod uradnim nadzorom.

(4)

Uvede se uradni nadzor programov namakanja in škropljenja, vključno z njihovo prepovedjo, kadar je to primerno, da se prepreči širjenje zadevnega škodljivega organizma.

4.2

Države članice na razmejenem območju poleg ukrepov iz točke 4.1 sprejmejo naslednje ukrepe:

(1)

Takoj po določitvi okužbe zagotovijo, da se očistijo in razkužijo vsa mehanizacija in skladiščni prostori na takih razmejenih območjih, vključenih v pridelavo zadevne rastline, kot je to primerno, ter z uporabo ustreznih metod iz točke 3.

(2)

Takoj in nato še vsaj tri rastna leta po določitvi okužbe:

(a)

kadar je razmejeno območje določeno v skladu s členom 5(2), točka (b):

(i)

zagotovijo, da njihovi pristojni organi nadzorujejo prostore, kjer se pridelujejo, skladiščijo zadevne rastline ali se z njimi rokuje, in mesta pridelave, ki po pogodbi upravljajo mehanizacijo za pridelavo zadevne rastline;

(ii)

zahtevajo sajenje samo certificiranih gomoljev za saditev ali gomoljev, namenjenih za saditev na njihovem mestu pridelave, gojenih pod uradnim nadzorom, za vse posevke krompirja na tem območju in testiranje po spravilu gomoljev za saditev, gojenih na mestih pridelave, za katera je bilo ugotovljeno, da so verjetno okužena v skladu s členom 5(2), točka (d)(ii);

(iii)

zahtevajo, da je rokovanje s pridelanimi gomolji za saditev zalog ločeno od zalog drugih gomoljev na vseh mestih pridelave na razmejenem območju ali ločen sistem čiščenja in če je ustrezno, razkuževanja med rokovanjem z zalogami gomoljev za saditev in ravnanjem z drugimi gomolji;

(iv)

zahtevajo sajenje samo rastlin paradižnika, pridelanih iz semen, ki izpolnjujejo zahteve iz Izvedbene uredbe (EU) 2019/2072, ali v primeru vegetativnega razmnoževanja iz rastlin paradižnika, pridelanih iz takih semen in gojenih pod uradnim nadzorom, za vse posevke paradižnika na tem razmejenem območju;

(v)

izvedejo poizvedovanje, kot je določeno v členu 3(1);

(b)

kadar je površinska voda določena za okuženo v skladu s členom 5(4), tretji pododstavek, točka (a), ali vključena med elemente možnega širjenja zadevnega škodljivega organizma v skladu s točko 2 Priloge IV:

(i)

ob primernem času izvedejo letno preiskavo, vključno z vzorčenjem površinskih voda in, kjer je primerno, samoniklih gostiteljskih rastlin razhudnikovk v ustreznih vodnih virih, ter zagotovijo, da se na vzorcih izvedejo testi iz Priloge I;

(ii)

uvedejo uradni nadzor namakalnih in škropilnih programov, vključno s prepovedjo uporabe vode, določene za okuženo, za namakanje in škropljenje zadevnih rastlin ter po potrebi drugih gojenih gostiteljskih rastlin razhudnikovk, da se prepreči širjenje zadevnega škodljivega organizma. Navedena prepoved se lahko pregleda na podlagi rezultatov intenzivnega vzorčenja in testiranja površinske vode ob ustreznem času, da se zagotovi visoka stopnja zaupanja, da zadevni škodljivi organizem ni več navzoč. Uporaba vode, za katero velja prepoved, se pod uradnim nadzorom lahko dovoli v rastlinjakih, za namakanje in škropljenje rastlin paradižnika in drugih gostiteljskih rastlin, namenjenih končni porabi in predelavi, če se voda razkuži z ustreznimi metodami. V tem primeru lahko pristojni organi prekličejo določitev vode za okuženo z zadevnim škodljivim organizmom;

(iii)

v primerih, ko so okuženi izpusti tekočih odpadkov, uvedejo uradni nadzor odlaganja trdnih ali tekočih odpadkov iz industrijskih predelovalnih obratov ali pakirnih postaj na kraju proizvodnje, v katerih rokujejo z zadevnimi rastlinami.

(3)

Po potrebi izdelajo program za zamenjavo vseh zalog gomoljev za saditev v ustreznem časovnem obdobju.


(1)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/2072 z dne 28. novembra 2019 o določitvi enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, kar zadeva ukrepe varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, ter razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 690/2008 in spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/2019 (UL L 319, 10.12.2019, str. 1).


PRILOGA VI

Zahteve za uradno odobreno odstranjevanje odpadkov iz točke 1 Priloge V

Uradno odobrene metode odstranjevanja odpadkov iz točke 1 Priloge V izpolnjujejo naslednje zahteve:

1.

odpadki zadevnih rastlin, vključno z izločenim krompirjem, krompirjevimi olupki in paradižniki, ter drugi trdni odpadki, povezani z zadevnimi rastlinami (vključno z zemljo, kamni in drugimi ostanki), se odstranijo z eno od naslednjih metod:

(a)

z odlaganjem na uradno odobrenem mestu, namenjenem za odstranjevanje odpadkov, kjer ni prepoznavnega tveganja, da bi zadevni škodljivi organizem prišel v okolje kmetijskih zemljišč, npr. s pronicanjem, ali v stik z vodnimi viri, ki se uporabljajo za namakanje kmetijskih zemljišč;

(b)

s sežiganjem;

(c)

z drugimi ukrepi pod pogojem, da ni prepoznavnega tveganja širjenja zadevnega škodljivega organizma; o takih ukrepih je treba uradno obvestiti Komisijo in ostale države članice.

Za namene točke (a) se odpadki prepeljejo neposredno na lokacijo v zaprtem sistemu, tako da ni nevarnosti izgube odpadkov.

2.

Pred odstranitvijo se iz tekočih odpadkov, ki vsebujejo suspendirane trdne delce, ti delci odstranijo s filtracijo ali postopki posedanja in odložijo v skladu s točko 1.

Tekoči odpadki so:

(a)

segreti na najmanj 60 °C v celotnem volumnu najmanj 30 minut pred odlaganjem ali

(b)

odstranjeni na drug način, ki je predmet uradne odobritve, in pod uradnim nadzorom tako, da ni prepoznavnega tveganja, da bi odpadki lahko prišli v stik s kmetijskim zemljiščem ali vodnimi viri, ki se uporabljajo za namakanje kmetijskega zemljišča.


12.7.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 185/47


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/1194

z dne 11. julija 2022

o uvedbi ukrepov za izkoreninjenje in preprečevanje širjenja Clavibacter sepedonicus (Spieckermann & Kotthoff 1914) Nouioui et al. 2018

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES (1) ter zlasti člena 28(1), točke (a) do (h), Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) 2016/2031 zagotavlja podlago za zakonodajo Unije o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin. Ker navedena uredba vzpostavlja nov sklop pravil, z učinkom od 1. januarja 2022 razveljavlja več aktov, ki so temeljili na prejšnjih pravilih za sektor.

(2)

Eden od teh razveljavljenih aktov je Direktiva Sveta 93/85/EGS (2), ki določa ukrepe proti škodljivemu organizmu Clavibacter michiganensis (Smith) Davis et al. ssp sepedonicus (Spieckermann & Kotthoff 1914), pozneje preimenovanemu v Clavibacter sepedonicus (Spieckermann & Kotthoff 1914) Nouioui et al. 2018 (v nadaljnjem besedilu: zadevni škodljivi organizem), patogenemu povzročitelju krompirjeve obročkaste gnilobe.

(3)

Poleg tega je bil od sprejetja navedene direktive dosežen nov znanstveni razvoj v zvezi z biologijo in razširjenostjo zadevnega škodljivega organizma, razvite pa so bile tudi nove metode testiranja za njegovo odkrivanje in identifikacijo ter metode za njegovo izkoreninjenje in preprečevanje njegovega širjenja.

(4)

Zato je primerno sprejeti nove ukrepe za rastline Solanum tuberosum L., razen semen (v nadaljnjem besedilu: zadevne rastline), za izkoreninjenje zadevnega škodljivega organizma, če se ugotovi njegova navzočnost na ozemlju Unije, in za preprečevanje njegovega širjenja. Vendar so nekateri ukrepi iz Direktive 93/85/EGS, zlasti ukrepi v zvezi z izkoreninjenjem in preprečevanjem širjenja zadevnega škodljivega organizma, še vedno ustrezni in bi zato morali biti določeni.

(5)

Pristojni organi držav članic bi morali izvajati letne preiskave za ugotavljanje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma na zadevnih rastlinah na svojem ozemlju, da se zagotovi najučinkovitejše in zgodnje odkrivanje tega škodljivega organizma. Pravila o letnih preiskavah bi bilo treba prilagoditi predvideni uporabi zadevnih rastlin za zagotovitev, da se vizualni pregledi, vzorčenje in testiranje izvajajo ob najustreznejšem času in pod najustreznejšimi pogoji za vsako rastlino in njeno uporabo.

(6)

V primeru suma navzočnosti zadevnega škodljivega organizma bi moral pristojni organ zadevne države članice izvesti testiranje v skladu z mednarodnimi standardi, da se potrdi ali ovrže navedena navzočnost.

(7)

Kadar je navzočnost zadevnega škodljivega organizma potrjena, bi moral pristojni organ zadevne države članice nemudoma sprejeti ustrezne ukrepe za njegovo izkoreninjenje in preprečevanje njegovega nadaljnjega širjenja. Prvi od takih ukrepov bi morala biti vzpostavitev razmejenega območja.

(8)

Določiti bi bilo treba tudi nadaljnje ukrepe za izkoreninjenje. Zadevne rastline, določene za okužene z zadevnim škodljivim organizmom, se ne bi smele saditi na ozemlju Unije, pristojni organ zadevne države članice pa bi moral zagotoviti, da se okužene zadevne rastline uničijo ali drugače odstranijo pod pogoji, ki preprečujejo širjenje zadevnega škodljivega organizma. Določiti bi bilo treba posebne ukrepe v zvezi s testiranjem, vzorčenjem in ukrepi na kraju samem za zagotovitev, da ni prepoznavne nevarnosti za širjenje zadevnega škodljivega organizma.

(9)

Za zagotovitev najučinkovitejše zaščite ozemlja Unije pred zadevnim škodljivim organizmom je primerno nekatera območja v Uniji določiti za „zelo okužena območja“. Slednja bi bilo treba opredeliti kot območja, na katerih je število krajev izbruha, ugotovljenih med letnimi preiskavami v neprekinjenem obdobju več kot deset let, pokazalo, da je zadevni škodljivi organizem navzoč na več lokacijah, in na katerih ni mogoče izključiti, da je zadevni škodljivi organizem navzoč tudi na enotah pridelave, ki niso pod uradnim nadzorom. Zato bi morali za premike zadevnih rastlin z navedenih območij na preostalo ozemlje Unije in znotraj njega veljati nekateri pogoji, spremljati pa bi jih moral rastlinski potni list.

(10)

Države članice bi morale Komisiji in drugim državam članicam vsakih pet let predložiti poročila o spremembah na svojih zelo okuženih območjih, da bi zagotovile pregled nad izvajanjem navedenih ukrepov v Uniji ter jih po potrebi pregledale in prilagodile.

(11)

Primerno je določiti odstopanje od obveznosti obveščanja o navzočnosti zadevnega škodljivega organizma v sistemu EUROPHYT v skladu s členom 32 Izvedbene uredbe (EU) 2019/1715 (3), kadar se zadevni škodljivi organizem nahaja na zelo okuženem območju, saj bi imela zaradi stalnih izbruhov na več lokacijah majhno dodano vrednost.

(12)

Ta uredba bi morala začeti veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije, da se zagotovi njena čimprejšnja uporaba po razveljavitvi Direktive 93/85/EGS.

(13)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa ukrepe za izkoreninjenje Clavibacter sepedonicus (Spieckermann & Kotthoff 1914) Nouioui et al. 2018, povzročitelja krompirjeve obročkaste gnilobe, in preprečevanje njegovega širjenja na ozemlju Unije.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„zadevni škodljivi organizem“ pomeni Clavibacter sepedonicus (Spieckermann & Kotthoff 1914) Nouioui et al. 2018;

(2)

„zadevne rastline“ pomeni rastline Solanum tuberosum L., razen semen;

(3)

„samosevne zadevne rastline“ pomeni zadevne rastline, ki se pojavijo na mestih pridelave, ne da bi bile posajene;

(4)

„gomolji, namenjeni za saditev na njihovem mestu pridelave“ pomeni gomolje, pridelane na določenem mestu pridelave, ki naj bi trajno ostali na tem mestu in niso namenjeni certificiranju;

(5)

„zelo okuženo območje“ pomeni območje v Uniji, na katerem je število krajev izbruha, ugotovljenih med letnimi preiskavami v neprekinjenem obdobju več kot deset let, pokazalo, da je zadevni škodljivi organizem navzoč na več lokacijah, in na katerih ni mogoče izključiti, da je zadevni škodljivi organizem navzoč tudi na enotah pridelave, ki niso pod uradnim nadzorom.

Člen 3

Letne preiskave

1.   Pristojni organi izvedejo letne preiskave za ugotavljanje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma na zadevnih rastlinah na svojem ozemlju v skladu z naslednjimi zahtevami:

(a)

kar zadeva gomolje, razen gomoljev za saditev, preiskave zajemajo:

(i)

vzorčenje iz partij gomoljev, ki so v skladišču, ali iz rastočega posevka čim pozneje med uničenjem cime in spravilom;

(ii)

vizualni pregled rastočega posevka, pri katerem je mogoče vizualno prepoznati simptome zadevnega škodljivega organizma, in vizualni pregled rezanih gomoljev, kadar je tak pregled primeren za odkrivanje simptomov zadevnega škodljivega organizma;

(b)

kar zadeva gomolje za saditev, razen gomoljev, namenjenih za saditev na njihovem mestu pridelave, preiskave sistematično vključujejo vizualni pregled rastočega posevka in partij v skladišču, vzorčenje v skladišču ali vzorčenje rastočega posevka čim pozneje med uničenjem cime in spravilom;

(c)

kar zadeva gomolje, namenjene za saditev na njihovem mestu pridelave, se preiskave izvedejo na podlagi ugotovljenega tveganja v zvezi z navzočnostjo zadevnega škodljivega organizma in vključujejo:

(i)

vzorčenje iz partij gomoljev, ki so v skladišču, ali iz rastočega posevka čim pozneje med uničenjem cime in spravilom;

(ii)

vizualni pregled rastočega posevka, pri katerem je mogoče vizualno prepoznati simptome zadevnega škodljivega organizma, in vizualni pregled rezanih gomoljev, kadar je tak pregled primeren za odkrivanje simptomov zadevnega škodljivega organizma;

(d)

kar zadeva zadevne rastline, razen gomoljev, se preiskave in vzorčenje rastlin izvedejo v skladu z ustreznimi metodami za identifikacijo zadevnega škodljivega organizma na navedenih rastlinah.

2.   Število, izvor in čas odvzema vzorcev temeljijo na trdnih znanstvenih in statističnih načelih ter biologiji zadevnega škodljivega organizma, pri čemer se upoštevajo posamezni sistemi pridelave krompirja v zadevnih državah članicah.

3.   Države članice Komisiji in drugim državam članicam vsako leto do 30. aprila sporočijo rezultate letnih preiskav, opravljenih v predhodnem koledarskem letu. O rezultatih navedenih preiskav poročajo v skladu s predlogo iz Priloge II.

Člen 4

Ukrepi v primeru suma na navzočnost zadevnega škodljivega organizma

1.   Pristojni organ zagotovi, da se na vzorcih, odvzetih za namene letnih preiskav, opravijo testi za ugotavljanje navzočnosti iz točke 2.1 Priloge I.

2.   Dokler niso na voljo rezultati testov za ugotavljanje navzočnosti, pristojni organ:

(a)

prepove premike zadevnih rastlin iz vseh posevkov, partij ali pošiljk, iz katerih so bili odvzeti vzorci, razen zadevnih rastlin pod njegovim nadzorom, za katere je bilo ugotovljeno, da ni prepoznavne nevarnosti za širjenje zadevnega škodljivega organizma;

(b)

izsledi izvor suma na navzočnost;

(c)

izvaja uradni nadzor nad premiki vseh zadevnih rastlin, razen tistih iz točke (a), pridelanih na mestu pridelave, s katerega so bili odvzeti vzorci iz točke (a).

3.   Dokler niso na voljo rezultati testov za ugotavljanje navzočnosti, pristojni organ zagotovi, da se zadržijo in ustrezno shranijo vsi naslednji elementi:

(a)

vsi preostali vzorčeni gomolji in, kadar je to mogoče, vse preostale vzorčene rastline;

(b)

preostali ekstrakti zadevnih rastlin, ekstrakti DNK in dodatno pripravljen material za test;

(c)

čista kultura, kadar je to primerno;

(d)

vsa ustrezna dokumentacija.

4.   Kadar je sum na navzočnost zadevnega škodljivega organizma potrjen v skladu s točko 1.1 Priloge I, pristojni organ zagotovi, da se na vzorcih, odvzetih za namen preiskav, izvedejo testi iz Priloge I, da se potrdi ali ovrže navzočnost zadevnega škodljivega organizma.

Člen 5

Ukrepi v primeru potrditve navzočnosti zadevnega škodljivega organizma

1.   Kadar je navzočnost zadevnega škodljivega organizma potrjena v skladu s točko 1.2 ali 1.3 Priloge I, se uporabljajo odstavki 2 do 9.

2.   Pristojni organ nemudoma vzpostavi razmejeno območje, pri čemer upošteva elemente iz točke 1 Priloge III za določitev morebitnega širjenja zadevnega škodljivega organizma.

3.   Razmejeno območje sestavlja okuženo območje in, kadar je to potrebno zaradi fitosanitarnega tveganja, varovalni pas okrog okuženega območja.

4.   Okuženo območje vključuje vse naslednje elemente:

(a)

zadevne rastline, pošiljke in/ali partije, vozila, posode, skladišča ali njihove enote, iz katerih je bil odvzet okužen vzorec zadevne rastline, vse druge predmete, vključno s pakirnim materialom, in mehanizacijo, ki se uporablja za pridelavo, prevoz in skladiščenje navedenih zadevnih rastlin, če je primerno pa tudi mesta pridelave ali enote pridelave, kjer so bile navedene zadevne rastline gojene ali pobrane;

(b)

vse vrste elementov iz točke (a), za katere je bilo ugotovljeno, da so verjetno okuženi z zadevnim škodljivim organizmom, ob upoštevanju elementov iz točke 2 Priloge III, prek stikov z okuženimi zadevnimi rastlinami pred spravilom ali po njem ali v istočasnih fazah pridelave.

5.   Pristojni organ določi:

(a)

elemente iz odstavka 4, točka (a), za okužene;

(b)

elemente iz odstavka 4, točka (b), za verjetno okužene.

6.   Gomolji s poreklom z razmejenega območja se s takega območja ne premikajo, razen če se na podlagi testov iz Priloge I dokaže, da so prosti zadevnega škodljivega organizma.

7.   Z odstopanjem od člena 32 Izvedbene uredbe (EU) 2019/1715 državam članicam ni treba poslati obvestila o izbruhu v sistem EUROPHYT, če se zadevni škodljivi organizem nahaja na zelo okuženem območju iz Priloge IV.

8.   Kadar država članica pošlje obvestilo o izbruhu v sistem EUROPHYT, sosednje države članice, navedene v obvestilu, določijo obseg verjetne okužbe in vzpostavijo razmejeno območje v skladu z odstavki 2, 3 in 4.

9.   Pristojni organ zagotovi, da se zadržijo in ustrezno shranijo vsi naslednji elementi:

(a)

material, določen v členu 4(3), vsaj do zaključka vseh testov;

(b)

material, povezan z drugim testom za ugotavljanje navzočnosti in če je primerno z identifikacijskimi testi, do zaključka vseh testov;

(c)

če je ustrezno, čisto kulturo zadevnega škodljivega organizma vsaj en mesec po postopku obveščanja iz odstavka 7.

Člen 6

Ukrepi za izkoreninjenje zadevnega škodljivega organizma

1.   Zadevne rastline, določene za okužene z zadevnim škodljivim organizmom v skladu s členom 5(5), točka (a), se ne sadijo. Pristojni organ zagotovi, da se okužene zadevne rastline uničijo ali odstranijo na drug način v skladu s točko 1 Priloge V, če se ugotovi, da ni prepoznavnega tveganja za širjenje zadevnega škodljivega organizma.

Če so bile zadevne rastline posajene, preden so bile določene za okužene, se posajeni material nemudoma uniči ali odstrani v skladu s točko 1 Priloge V. Enote pridelave, na katerih so bile okužene zadevne rastline posajene, se določijo za okužene.

2.   Zadevne rastline, določene za verjetno okužene v skladu s členom 5(5), točka (b), se ne sadijo in se brez poseganja v rezultate testov iz člena 7 za klonsko soroden material pod uradnim nadzorom ustrezno uporabijo ali odstranijo, kot je določeno v točki 2 Priloge V, tako da se ugotovi, da ni prepoznavnega tveganja za širjenje zadevnega škodljivega organizma.

Če so bile zadevne rastline posajene, preden so bile določene za verjetno okužene, se posajeni material nemudoma uniči ali se ustrezno uporabi ali odstrani, kot je določeno v točki 2 Priloge V. Enote pridelave, na katerih so bile posajene verjetno okužene zadevne rastline, se določijo za verjetno okužene.

3.   Vsa mehanizacija, vozila, posode, skladišča ali njihove enote in vsi drugi predmeti, vključno s pakirnim materialom, ki so določeni za okužene ali verjetno okužene v skladu s členom 5(5), se uničijo ali očistijo in razkužijo z uporabo metod iz točke 3 Priloge V.

4.   Poleg ukrepov iz odstavkov 1, 2 in 3 se na razmejenih območjih uporabljajo ukrepi iz točke 4 Priloge V.

Člen 7

Posebni ukrepi testiranja za gomolje za saditev

1.   Kadar je navzočnost zadevnega škodljivega organizma potrjena na enoti pridelave gomoljev za saditev, pristojni organ zagotovi, da se testi iz Priloge I izvedejo na klonsko sorodnih linijah okuženih partij gomoljev ali, kadar je ugotovljena odsotnost klonsko sorodnih linij, na gomoljih ali partijah gomoljev, ki so bili v neposrednem ali posrednem stiku z okuženimi partijami gomoljev.

2.   Kadar je navzočnost zadevnega škodljivega organizma potrjena na enotah pridelave gomoljev za saditev v okviru sheme certificiranja, se testi iz Priloge I izvedejo na vsaki rastlini izvorne klonske selekcije ali na reprezentativnih vzorcih osnovnega semenskega krompirja.

Člen 8

Začasni ukrepi v zvezi s premiki gomoljev zadevnih rastlin s poreklom z zelo okuženega območja

1.   Gomolji zadevnih rastlin, razen tistih za saditev, s poreklom z zelo okuženega območja iz Priloge IV, se lahko premestijo z navedenega območja na druga območja ozemlja Unije le, če izpolnjujejo naslednja pogoja:

(a)

imajo rastlinski potni list;

(b)

izvirajo z mesta pridelave, ki so ga registrirali in ga nadzorujejo pristojni organi ter je uradno priznano kot prosto zadevnega škodljivega organizma, ali je bilo na podlagi vzorčenja in testiranja, ki sta se izvedla v skladu s Prilogo I, ugotovljeno, da so prosti zadevnega škodljivega organizma.

2.   Države članice Komisiji in drugim državam članicam vsakih pet let predložijo poročila o spremembah na svojih zelo okuženih območjih.

Člen 9

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. julija 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 317, 23.11.2016, str. 4.

(2)  Direktiva Sveta 93/85/EGS z dne 4. oktobra 1993 o obvladovanju krompirjeve obročkaste gnilobe (UL L 259, 18.10.1993, str. 1).

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1715 z dne 30. septembra 2019 o pravilih za delovanje sistema upravljanja informacij za uradni nadzor in njegovih sistemskih komponent (uredba o IMSOC) (UL L 261, 14.10.2019, str. 37).


PRILOGA I

Shema za teste, ki jih je treba opraviti v skladu s členi 3, 4, 5, 7 in 8

1.   SPLOŠNA NAČELA O NAVZOČNOSTI ZADEVNEGA ŠKODLJIVEGA ORGANIZMA

1.1

Sum na navzočnost zadevnega škodljivega organizma obstaja, kadar je rezultat prvega testa za ugotavljanje navzočnosti, opravljenega na zadevni rastlini, pozitiven.

Pri simptomatičnem rastlinskem materialu je lahko prvi test za odkrivanje selektivna izolacija.

1.2

Navzočnost zadevnega škodljivega organizma se potrdi na simptomatskih vzorcih zadevnih rastlin v naslednjih primerih:

(a)

kadar je prvi test za odkrivanje selektivna izolacija, pri kateri dobimo kolonije značilne morfologije: pozitivni rezultati se pridobijo pri dveh identifikacijskih testih;

(b)

kadar prvi test za odkrivanje ni selektivna izolacija:

(i)

pozitivni rezultati se pridobijo pri dveh identifikacijskih testih po selektivni izolaciji vzorca;

(ii)

pozitivni rezultati se pridobijo z drugim testom za ugotavljanje navzočnosti, ki ni selektivna izolacija.

1.3

Navzočnost zadevnega škodljivega organizma se potrdi na asimptomatskih vzorcih zadevnih rastlin v naslednjih primerih:

(a)

kadar je rezultat pri drugem testu za ugotavljanje navzočnosti pozitiven, pod pogojem, da je prvi ali drugi test za ugotavljanje navzočnosti molekularni (na podlagi DNA) test (TaqMan® test PCR v realnem času ali konvencionalni test PCR);

(b)

za vzorce, odvzete v državi članici ali na območju države članice, kjer pojav zadevnega škodljivega organizma ni znan, in vzorce, ki izvirajo iz druge države članice: če je pozitivni rezultat pri drugem testu za ugotavljanje navzočnosti v skladu s točko (a) in so rezultati pozitivni pri dveh identifikacijskih testih, opravljenih po selektivni izolaciji vzorca.

2.   TESTI

2.1   Testi za ugotavljanje navzočnosti

Testi za ugotavljanje navzočnosti so taki, da dosledno ugotovijo vsaj 104 celic/ml resuspendiranega peleta.

Drugi test za odkrivanje temelji na biološki osnovi ali na drugih nukleotidnih regijah, ki so drugačni kot pri prvem testu za ugotavljanje navzočnosti.

Testi za ugotavljanje navzočnosti so naslednji:

(a)

imunofluorescenčni testi, kot so opisani v mednarodnih diagnostičnih standardih;

(b)

test FISH (van Beuningen et al. (1995) (1)), kot je opisan v mednarodnih diagnostičnih standardih;

(c)

izolacija, kot je opisana v mednarodnih diagnostičnih standardih. Uporabi se ena od naslednjih dveh možnosti:

(i)

neposredna izolacija na polselektivnem (ali neselektivnem) gojišču, kot je opisana v mednarodnih diagnostičnih standardih;

(ii)

izolacija po obogatitvi z biotestom, kot je opisana v mednarodnih diagnostičnih standardih;

(d)

konvencionalni test PCR (Pastrik (2000) (2)), kot je opisan v mednarodnih diagnostičnih standardih;

(e)

TaqMan® testi PCR v realnem času z uporabo primerjev in sond:

(i)

Schaad et al. (1999) (3), kot je opisano v mednarodnih diagnostičnih standardih;

(ii)

Vreeburg et al. (2018) (4) (t. i. test NYtor), kot je opisano v mednarodnih diagnostičnih standardih;

(iii)

Gudmestad et al. (2009) s prilagoditvijo Vreeburg et al., (2018)4, kot je opisano v mednarodnih diagnostičnih standardih;

(iv)

Massart et al. (2014) (5), kot je opisano v mednarodnih diagnostičnih standardih.

2.2   Identifikacijski testi

Identifikacijski testi so naslednji:

(a)

imunfluorescenčni test, kot je opisan v mednarodnih diagnostičnih standardih;

(b)

konvencionalni test PCR (Pastrik (2000)), kot je opisan v mednarodnih diagnostičnih standardih;

(c)

TaqMan® testi PCR v realnem času z uporabo primerjev in sond:

(i)

Schaad et al. (1999), kot je opisano v mednarodnih diagnostičnih standardih;

(ii)

Vreeburg et al. (2018) (t. i. test NYtor), kot je opisano v mednarodnih diagnostičnih standardih;

(iii)

Gudmestad et al. (2009) s prilagoditvijo Vreeburg et al., (2018), kot je opisano v mednarodnih diagnostičnih standardih;

(iv)

Massart et al. (2014), kot je opisano v mednarodnih diagnostičnih standardih;

(d)

določanje črtne kode DNK, kot je opisano v mednarodnih diagnostičnih standardih;

(e)

MALDI-TOF MS (Zaluga et al. (2011) (6)), kot je opisano v mednarodnih diagnostičnih standardih.

3.   DIAGRAMI POTEKA POSTOPKOV

Diagram poteka št. 1: Diagnostični postopek za navzočnost zadevnega škodljivega organizma v simptomatskih vzorcih zadevne rastline.

Image 3

a

Izolacija se lahko uporabi kot prvi ali drugi test za ugotavljanje navzočnosti. Če obstaja sum na navzočnost zadevnega škodljivega organizma na gojišču, se kolonije očistijo, da se pridobijo čiste kulture, na katerih se opravita dva identifikacijska testa. Za potrditev navzočnosti škodljivega organizma morajo biti rezultati obeh identifikacijskih testov pozitivni.

b

Tretji test za odkrivanje temelji na drugi biološki osnovi ali drugih nukleotidnih regijah.

Diagram poteka št. 2: Diagnostični postopek za zadevni škodljivi organizem v asimptomatskih vzorcih zadevne rastline.

Image 4

a

Izolacija se ne uporablja.

b

Tretji test za ugotavljanje navzočnosti temelji na drugi biološki osnovi ali drugih nukleotidnih regijah. Izolacija se ne uporablja.

c

Za vzorce iz točke 1.3(b) je za potrditev navzočnosti zadevnega škodljivega organizma po drugem pozitivnem testu za ugotavljanje navzočnosti potrebna izolacija zadevnega škodljivega organizma iz vzorca, ki ji sledita dva pozitivna identifikacijska testa.

4.   PRIPRAVA VZORCA

4.1   Vzorci asimptomatskih gomoljev

Standardni vzorec vsebuje 200 gomoljev na test. Ustrezen laboratorijski postopek za pripravo ekstrakta iz popkov za določanje škodljivega organizma je opisan v mednarodnih diagnostičnih standardih.

4.2   Vzorci asimptomatskega rastlinskega materiala, razen gomoljev

Ugotavljanje latentnih okužb se izvede na sestavljenih vzorcih delov stebel. Postopek se lahko uporabi za največ 200 delov stebel iz različnih rastlin v enem vzorcu. Ustrezen laboratorijski postopek za dezinfekcijo in obdelavo delov stebel za pridobitev ekstrakta za ugotavljanje zadevnega škodljivega organizma je opisan v mednarodnih diagnostičnih standardih.

4.3   Vzorci simptomatske zadevne rastline

Deli tkiva se aseptično odstranijo z žilnega obroča v gomolju ali z žilnih trakov v steblih zadevnih rastlin, ki kažejo simptome venenja. Ustrezen laboratorijski postopek za obdelavo teh tkiv za pridobitev ekstrakta za ugotavljanje zadevnega škodljivega organizma je podrobno opisan v mednarodnih diagnostičnih standardih.


(1)  van Beuningen, A.R., Derks, H., Janse, J.D. (1995). Detection and identification of Clavibacter michiganensis subsp. sepedonicus with special attention to fluorescent in situ hybridization (FISH) using a 16S rRNA targeted oligonucleotide probe. Züchtungs Forschung 1, 266–269.

(2)  Pastrik, K.H. (2000). Detection of Clavibacter michiganensis subsp. sepedonicus in potato tubers by multiplex PCR with coamplification of host DNA. European Journal of Plant Pathology, 106, 155–165.

(3)  Schaad, W., Berthier-Schaad, Y., Sechler, A., Knorr, D (1999). Detection of Clavibacter michiganensis subsp. sepedonicus in potato tubers by BIOPCR and an automated real-time fluorescence detection system. Plant Disease 83, 1095–1100.

(4)  Vreeburg, R., Zendman, A., Pol A., Verheij, E., Nas, M., Kooman-Gersmann, M. (2018). Validation of four real-time TaqMan PCRs for the detection of Ralstonia solanacearum and/or Ralstonia pseudosolanacearum and/or Clavibacter michiganensis subsp. sepedonicus in potato tubers using a statistical regression approach. EPPO Bulletin 48, 86–96.

(5)  Massart, S., Nagy, C., Jijakli, M.H. (2014). Development of the simultaneous detection of Ralstonia solanacearum race 3 and Clavibacter michiganensis subsp. sepedonicus in potato tubers by a multiplex real-time PCR assay. European Journal of Plant Pathology 138, 29–37.

(6)  Zaluga, J., Heylen, K., Van Hoorde, K., Hoste, B., Vaerenbergh, J., Maes, M., De Vos, P. (2011). GyrB sequence analysis and MALDI-TOF MS as identification tools for plant pathogenic Clavibacter. Systematic and applied microbiology 34, 400–7. 10.1016/j.syapm.2011.05.001.


PRILOGA II

Predloga za preiskavo iz člena 3(3)

Predloga za predstavitev rezultatov preiskave obročkaste gnilobe za letine krompirja v predhodnem koledarskem letu.

Ta tabela se uporablja samo za rezultate preiskave za krompir, pridelan v vaši državi.

Kategorija

Pridelovalna površina (ha)

Laboratorijsko testiranje

Vizualni pregled gomoljev  (1)

Vizualni pregledi rastočega posevka  (1)

Druge informacije

Število vzorcev

Število partij

Velikost partij (v t ali ha)

Obdobje vzorčenja

Št. pozitivnih

Število pregledanih vzorcev

Velikost vzorca

Št. pozitivnih vzorcev  (2)

Število vizualnih pregledov

Št. ha

Št. pozitivnih rezultatov  (2)

vzorcev

partij

 

Certificirani gomolji za saditev

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Drugi gomolji za saditev (navedite)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Jedilni krompir in krompir za predelavo

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Drugi gomolji (navedite)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


(1)  Razume se kot makroskopski pregled gomoljev ali posevka.

(2)  Odkriti so bili simptomi, odvzet je bil vzorec, laboratorijsko testiranje pa je potrdilo navzočnost zadevnega škodljivega organizma.


PRILOGA III

Elementi za določitev možnega širjenja zadevnega škodljivega organizma in za določitev predmetov za verjetno okužene z zadevnim škodljivim organizmom, kot je navedeno v členu 5(2) in členu 5(4), točka (b)

1.

Elementi, ki jih je treba upoštevati pri ugotavljanju možne razširjenosti zadevnega škodljivega organizma, kot je navedeno v členu 5(2), so naslednji:

(a)

bližina drugih mest pridelave, kjer se pridelujejo zadevne rastline ali druge gostiteljske rastline;

(b)

skupna pridelava in uporaba razmnoževalnega materiala semenskega krompirja.

2.

Elementi, ki jih je treba upoštevati za določitev predmeta za verjetno okuženega z zadevnim škodljivim organizmom v skladu s členom 5(4), točka (b), so naslednji:

(a)

zadevne rastline, pridelane na mestu pridelave, ki je določeno za okuženo v skladu s členom 5(5), točka (a);

(b)

mesta pridelave z določeno proizvodno povezavo z zadevnimi rastlinami, določenimi za okužene v skladu s členom 5(5), točka (a), vključno s tistimi, ki neposredno ali prek skupnega izvajalca souporabljajo proizvodno opremo in objekte;

(c)

zadevne rastline, pridelane na mestih pridelave iz točke (b) ali prisotne na takih mestih pridelave v obdobju, ko so bile zadevne rastline, določene za okužene v skladu s členom 5(5), točka (a), prisotne na mestu pridelave iz točke (a);

(d)

prostori, kjer se rokuje z zadevnimi rastlinami z mest pridelave iz točk (a), (b) in (c);

(e)

vsi stroji, vozila, posode, skladišča ali njihovi deli in vsi drugi predmeti, vključno s pakirnim materialom, ki so morda prišli v stik z zadevnimi rastlinami, ki so bile določene za okužene v skladu s členom 5(5), točka (a);

(f)

vse zadevne rastline, uskladiščene v katerem koli objektu ali predmetu iz točke (e) ali v stiku z njim, pred čiščenjem in razkuževanjem teh objektov in predmetov;

(g)

glede na rezultat testiranja v skladu s členom 7 tiste zadevne rastline, ki so klonsko povezane z zadevnimi rastlinami, določenimi za okužene v skladu s členom 5(5), točka (a), in za katere se kljub morebitnemu negativnemu testu na zadevni škodljivi organizem zdi, da so verjetno okužene zaradi klonske povezave. Lahko se opravi testiranje sort, da se preveri istovetnost okuženih in klonsko sorodnih gomoljev ali rastlin;

(h)

mesta pridelave zadevnih rastlin iz točke (g).


PRILOGA IV

Seznam zelo okuženih območij iz člena 8

1.

Ozemlje Poljske.

2.

Ozemlje Romunije.

PRILOGA V

Ukrepi za izkoreninjenje iz člena 6

1.

Ukrepi za izkoreninjenje iz člena 6(1) so eden ali več od naslednjega:

(a)

uporaba za živalsko krmo po toplotni obdelavi tako, da ni nobene nevarnosti za preživetje zadevnega škodljivega organizma;

(b)

odlaganje na uradno odobrenem mestu, namenjenem za odlaganje odpadkov, kjer ni prepoznavne nevarnosti, da bi zadevni škodljivi organizem prišel v okolje kmetijskih zemljišč, npr. s pronicanjem;

(c)

sežiganje;

(d)

industrijska predelava z neposredno in takojšnjo dostavo v predelovalni obrat z uradno odobrenimi napravami za odstranjevanje odpadkov, za katero je dokazano, da ne predstavlja nobene prepoznavne nevarnosti za širjenje zadevnega škodljivega organizma, ter sistemom za čiščenje in razkuževanje vsaj vozil, ki odhajajo;

(e)

drugi ukrepi, če je bilo ugotovljeno, da ni prepoznavne nevarnosti za širjenje zadevnega škodljivega organizma; o takih ukrepih in njihovi utemeljitvi je treba obvestiti Komisijo in druge države članice.

Preostali odpadki, povezani in nastali z zgoraj navedenim, se odstranijo z uradno odobrenimi metodami v skladu s Prilogo VI.

2.

Ustrezna uporaba ali odstranjevanje zadevnih rastlin, določenih za verjetno okužene v skladu s členom 5(5), točka (b), se izvaja pod nadzorom pristojnega organa zadevne države članice. Navedeni pristojni organ odobri naslednje uporabe zadevnih rastlin in z njimi povezano odstranjevanje odpadkov:

(a)

uporabo kot gomolji za prehrano, pakirani za neposredno dobavo in brez prepakiranja, na kraju z ustreznimi napravami za odstranjevanje odpadkov. Gomolji za saditev so lahko na istem kraju le, če so ločeni, ali po čiščenju in razkuževanju, ali

(b)

uporaba kot gomolji za industrijsko predelavo, namenjeni za neposredno in takojšnjo dostavo v predelovalni obrat, ki mora imeti ustrezne naprave za odstranjevanje odpadkov ter sistem za čiščenje in razkuževanje vsaj vozil, ki odhajajo, ali

(c)

drug način uporabe ali odstranitve, če je ugotovljeno, da ne predstavlja nobene prepoznavne nevarnosti za širjenje zadevnega škodljivega organizma, in je to odobril navedeni pristojni organ.

3.

Ustrezne metode za čiščenje in razkuževanje predmetov iz člena 6(3) so metode, za katere je bilo ugotovljeno, da ni prepoznavne nevarnosti za širjenje zadevnega škodljivega organizma, in se uporabljajo pod nadzorom pristojnih organov držav članic.

4.

Vrsta ukrepov, ki jih morajo izvajati države članice na razmejenem območju, vzpostavljenem v skladu s členom 5(2) in (3), in so navedeni v členu 6(4), vključuje ukrepe iz točk 4.1 in 4.2:

4.1

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti na mestih pridelave, ki so določena za okužena v skladu s členom 5(5), točka (a):

4.1.1

Na enoti pridelave, določeni za okuženo v skladu s členom 5(5), točka (a), se sprejmejo vsi ukrepi iz točk 1, 2 in 3 ali vsi ukrepi iz točk 4 in 5:

(1)

v prvih treh rastnih letih po letu, v katerem je bila določena okužba, odstranitev samosevnih zadevnih rastlin in prepoved sajenja zadevnih rastlin, vključno s semeni, ali kmetijskih rastlin, pri katerih je bila dokazana nevarnost prenašanja zadevnega škodljivega organizma;

(2)

od četrtega leta po letu, v katerem je bila določena okužba, po izpolnitvi pogojev iz točke 1 in pod pogojem, da je bilo med uradnim nadzorom na enoti pridelave vsaj dve zaporedni rastni leti pred sajenjem ugotovljeno, da je prosta samosevnih zadevnih rastlin, se dovoli samo pridelava gomoljev, ki niso namenjeni saditvi, pobrani gomolji pa se testirajo v skladu s Prilogo I;

(3)

po prvi pridelavi gomoljev iz točke 2 in po ustreznem vsaj dvoletnem kolobarju, če se nameravajo pridelovati gomolji za saditev, se zadevne rastline lahko sadijo za pridelavo gomoljev za saditev ali drugih gomoljev, izvede pa se tudi preiskava, kot je določeno v členu 3; ali

(4)

v prvih štirih rastnih letih po letu, v katerem je bila določena okužba, odstranitev samosevnih zadevnih rastlin in vzdrževanje enote pridelave v prahi ali kot trajni pašnik s pogosto nizko košnjo ali intenzivno pašo;

(5)

od petega leta po letu, v katerem je bila določena okužba, in pod pogojem, da je bila izpolnjena točka 1 in da je bilo med uradnim nadzorom vsaj dve zaporedni rastni leti pred sajenjem ugotovljeno, da je enota pridelave prosta samosevnih zadevnih rastlin, se dovoli pridelava gomoljev za saditev in drugih gomoljev, pobrani gomolji pa se testirajo v skladu s Prilogo I.

4.1.2

Na vseh drugih enotah pridelave na okuženem mestu pridelave in pod pogojem, da je pristojni organ za vsako rastno leto ugotovil, da je bilo tveganje za samosevne zadevne rastline odpravljeno in da je bilo na vsaki enoti pridelave zadevnih rastlin izvedeno testiranje pobranih zadevnih rastlin v skladu s Prilogo I, se uporabljajo naslednji ukrepi:

(1)

v rastnem letu po letu, v katerem je bila določena okužba, se zadevne rastline, vključno s semeni, ne sadijo oziroma se certificirani gomolji za saditev lahko posadijo samo za pridelavo gomoljev, razen gomoljev za saditev;

(2)

v drugem rastnem letu po letu, v katerem je bila določena okužba, se za pridelavo gomoljev za saditev ali drugih gomoljev posadijo samo certificirani gomolji za saditev ali gomolji za saditev, uradno testirani na odsotnost zadevnega škodljivega organizma in pridelani pod uradnim nadzorom na mestih pridelave, ki niso navedena v točki 4;

(3)

vsaj tretje rastno leto po letu, v katerem je bila določena okužba, se za pridelavo gomoljev za saditev ali drugih gomoljev posadijo samo certificirani gomolji za saditev ali gomolji za saditev, pridelani pod uradnim nadzorom iz certificiranih gomoljev za saditev;

(4)

v vsakem rastnem letu iz točk 1, 2 in 3 se sprejmejo ukrepi za odstranitev samosevnih zadevnih rastlin, če so prisotne, na vsaki enoti pridelave zadevnih rastlin pa se pobrane zadevne rastline testirajo, kot je navedeno v Prilogi I.

4.1.3

Takoj po določitvi okužbe v skladu s členom 5(5) in po prvem naslednjem rastnem letu se vsa mehanizacija in skladiščni prostori na mestu pridelave, ki so vključeni v proizvodnjo zadevnih rastlin, po potrebi očistijo in razkužijo z uporabo ustreznih metod iz točke 3.

4.1.4

Na enoti pridelave zaščitenega posevka, določeni za okuženo v skladu s členom 5, točka 5(a), kjer je rastni substrat mogoče v celoti zamenjati:

(1)

zadevne rastline, vključno s semeni, se ne sadijo, razen če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

odstranitev zadevnega škodljivega organizma,

(b)

odstranitev vsega gostiteljskega rastlinskega materiala,

(c)

popolna sprememba rastnega substrata ter čiščenje in razkuževanje enote pridelave in celotne opreme,

(d)

odobritev pridelave zadevne rastline s strani pristojnih organov;

(2)

zadevna rastlina se prideluje iz certificiranih gomoljev za saditev ali iz minigomoljev ali mikrorastlin, pridobljenih iz testiranih virov.

4.2.

Države članice na razmejenem območju poleg ukrepov iz točke 4.1 sprejmejo naslednje ukrepe:

(1)

takoj po določitvi okužbe zagotovijo, da se vsa mehanizacija in skladiščni prostori na takih mestih pridelave, vključeni v pridelavo zadevne rastline, očistijo in razkužijo, kot je to primerno, z uporabo ustreznih metod iz točke 3;

(2)

takoj in vsaj tri rastna leta po določitvi okužbe:

(a)

zagotovijo, da njihovi pristojni organi nadzorujejo prostore, kjer se pridelujejo, skladiščijo ali obdelujejo gomolji, ter mesta pridelave, ki po pogodbi upravljajo mehanizacijo za zadevne rastline;

(b)

zahtevajo sajenje samo certificiranih gomoljev za saditev ali gomoljev za saditev, pridelanih pod uradnim nadzorom, za vse posevke zadevnih rastlin na navedenem območju, in testiranje po spravilu gomoljev za saditev, pridelanih na mestih pridelave, ki so določena za verjetno okužena v skladu s členom 5(5), točka (b);

(c)

zahtevajo, da je ravnanje z zalogami pobranih gomoljev za saditev ločeno od zalog drugih gomoljev na vseh mestih pridelave na razmejenem območju ali da se med ravnanjem z zalogami gomoljev za saditev izvedeta čiščenje in razkuževanje;

(d)

izvedejo letno preiskavo, kot je določeno v členu 3(1);

(3)

po potrebi izdelajo program za zamenjavo vseh zalog gomoljev za saditev v ustreznem časovnem obdobju.


PRILOGA VI

Zahteve za uradno odobreno odstranjevanje odpadkov iz točke 1 Priloge V

Uradno odobrene metode odstranjevanja odpadkov iz točke 1 Priloge V izpolnjujejo naslednje zahteve:

1.

odpadki zadevnih rastlin (vključno z izločenimi gomolji in olupki gomoljev) ter drugi trdni odpadki, povezani z zadevnimi rastlinami (vključno z zemljo, kamni in drugimi ostanki), se odstranijo z eno od naslednjih metod:

(a)

odlaganjem na uradno odobrenem mestu, namenjenem za odstranjevanje odpadkov, kjer ni prepoznavne nevarnosti, da bi zadevni škodljivi organizem prišel v okolje kmetijskih zemljišč, vključno s pronicanjem;

(b)

sežiganjem;

(c)

drugimi ukrepi, če je bilo ugotovljeno, da ni prepoznavne nevarnosti za širjenje zadevnega škodljivega organizma; o takih ukrepih se uradno obvestijo Komisija in druge države članice.

Za namene točke (a) se odpadki prepeljejo neposredno na odlagališče v zaprtem sistemu, tako da ni nevarnosti izgube odpadkov.

2.

Pred odstranitvijo se iz tekočih odpadkov, ki vsebujejo suspendirane trdne delce, ti delci odstranijo s filtracijo ali postopki posedanja in odložijo v skladu s točko 1.

Tekoči odpadki se nato:

(a)

segrejejo na najmanj 60 °C v celotnem volumnu najmanj 30 minut pred odlaganjem ali

(b)

odstranijo na drug način, ki je predmet uradne odobritve, in pod uradnim nadzorom tako, da ni prepoznavne nevarnosti, da bi odpadki lahko prišli v stik s kmetijskim zemljiščem.


12.7.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 185/65


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/1195

z dne 11. julija 2022

o uvedbi ukrepov za izkoreninjenje in preprečevanje širjenja Synchytrium endobioticum (Schilbersky) Percival

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES (1) ter zlasti člena 28(1), točke (a) do (h), Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) 2016/2031 zagotavlja podlago za zakonodajo Unije o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin. Ker navedena uredba vzpostavlja nov sklop pravil, z učinkom od 1. januarja 2022 razveljavlja več aktov, ki so temeljili na prejšnjih pravilih za sektor.

(2)

Eden od teh razveljavljenih aktov je Direktiva Sveta 69/464/EGS (2), ki določa ukrepe proti Synchytrium endobioticum (Schilbersky) Percivall (v nadaljnjem besedilu: zadevni škodljivi organizem), patogenemu povzročitelju krompirjevega raka.

(3)

Poleg tega je bil od sprejetja navedene direktive dosežen nov tehnični in znanstveni razvoj v zvezi z biologijo in porazdelitvijo zadevnega škodljivega organizma, razvite pa so bile tudi nove testne metode za njegovo odkrivanje in identifikacijo, odobrene pa so bile tudi druge metode za njegovo izkoreninjenje in preprečevanje njegovega širjenja.

(4)

Zato je primerno sprejeti nove ukrepe za rastline Solanum tuberosum L., razen semen (v nadaljnjem besedilu: zadevne rastline), za izkoreninjenje zadevnega škodljivega organizma na okuženih enotah pridelave, če se ugotovi njegova navzočnost na ozemlju Unije, in za preprečitev njegovega širjenja. Vendar so nekateri ukrepi iz Direktive 69/464/EGS, zlasti ukrepi v zvezi z odkrivanjem in preprečevanjem širjenja zadevnega škodljivega organizma, še vedno ustrezni in bi zato morali biti določeni.

(5)

Pristojni organi bi morali izvajati letne, na tveganju temelječe preiskave za ugotavljanje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma, vsaj z vizualnim pregledom, na gomoljih na enotah pridelave, na katerih se zadevne rastline pridelujejo ali skladiščijo, da se ob morebitni ugotovljeni navzočnosti zadevnega škodljivega organizma zagotovita njegova identifikacija in izkoreninjenje.

(6)

Primerno je, da pravila o preiskavah vključujejo določbe o vzorčenju in testiranju na navzočnost zadevnega škodljivega organizma, ki se izvajata v skladu z najnovejšim tehničnim in znanstvenim razvojem. Pravila o letnih preiskavah bi bilo treba prilagoditi predvideni uporabi zadevnih rastlin za zagotovitev, da se vizualni pregledi, vzorčenje in testiranje izvajajo ob najustreznejšem času in pod najustreznejšimi pogoji za vsako rastlino in njeno uporabo.

(7)

Enote pridelave, na katerih se je ugotovilo, da so okužene z zadevnim škodljivim organizmom, bi bilo treba uradno evidentirati, okužene rastline pa uradno določiti za okužene, da se zagotovita pregleden nadzor nad njimi in uporaba ustreznih ukrepov za izkoreninjenje zadevnega škodljivega organizma in preprečevanje njegovega širjenja.

(8)

Zato je primerno sprejeti ukrepe v zvezi z okuženimi enotami pridelave in okuženimi rastlinami, da se zagotovi izkoreninjenje zadevnega škodljivega organizma in prepreči njegovo nadaljnje širjenje. Navedeni ukrepi bi morali vključevati vzpostavitev razmejenih območij in ustrezne ukrepe za vzorčenje, testiranje in inšpekcijske preglede.

(9)

Sorte krompirja bi bilo treba določiti za odporne proti določenemu patotipu zadevnega škodljivega organizma, če so izpolnjeni nekateri pogoji. Testiranje take odpornosti bi bilo treba izvajati v skladu z najnovejšimi tehničnimi protokoli. Taka določitev je potrebna kot eden od ukrepov, sprejetih za izkoreninjenje zadevnega škodljivega organizma z razmejenih območij.

(10)

Ukrepe, sprejete za izkoreninjenje zadevnega škodljivega organizma, bi bilo treba preklicati, če se ugotovi, da so razmejena območja prosta zadevnega škodljivega organizma, ali po ustrezni čakalni dobi, v kateri se gostiteljske rastline niso pridelovale. To je sorazmeren pristop glede na zanemarljivo fitosanitarno tveganje v zvezi z navzočnostjo zadevnega škodljivega organizma na takih območjih.

(11)

Da bi Komisija zagotovila pregled ukrepov, ki so jih sprejele države članice v Uniji, in da bi države članice po potrebi prilagodile svoje ustrezne ukrepe, bi morale države članice Komisiji in drugim državam članicam vsako leto do 31. januarja predložiti seznam vseh novih sort krompirja, za katere so z uradnim testiranjem v predhodnem letu ugotovile, da so odporne proti zadevnim škodljivim organizmom.

(12)

Ta uredba bi morala začeti veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije, da se zagotovi njena čimprejšnja uporaba po razveljavitvi Direktive 69/464/EGS.

(13)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa ukrepe za izkoreninjenje Synchytrium endobioticum (Schilbersky) Percival in preprečevanje njegovega širjenja na ozemlju Unije.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljata naslednji opredelitvi pojmov:

(1)

„zadevni škodljivi organizem“ pomeni Synchytrium endobioticum (Schilbersky) Percival;

(2)

„zadevne rastline“ pomeni rastline Solanum tuberosum L., razen semen.

Člen 3

Preiskave in laboratorijski testi v zvezi z zadevnim škodljivim organizmom

1.   Pristojni organi izvajajo letne preiskave za ugotavljanje navzočnosti zadevnega škodljivega organizma, ki temeljijo na tveganju in potekajo vsaj z vizualnim pregledom gomoljev na enotah pridelave, na katerih se pridelujejo ali skladiščijo zadevne rastline.

2.   V primeru suma na okužbo zadevnih rastlin z zadevnim škodljivim organizmom se odvzamejo vzorci, ki se testirajo na navzočnost zadevnega škodljivega organizma z uporabo metod iz Priloge I.

3.   Države članice Komisiji in drugim državam članicam vsako leto do 30. aprila poročajo o rezultatih preiskav iz odstavka 1, ki so bile opravljene v predhodnem letu. O teh rezultatih poročajo v skladu s predlogo iz Priloge II.

Člen 4

Določitev okuženih enot pridelave in okuženih zadevnih rastlin

1.

Pristojni organi določijo enoto pridelave za okuženo z zadevnim škodljivim organizmom, če je bila navzočnost zadevnega škodljivega organizma na navedeni enoti uradno potrjena s testi iz člena 3(2).

2.

Zadevne rastline, ki se pridelujejo na enoti pridelave, določeni za okuženo z zadevnim škodljivim organizmom, ali ki so bile v stiku s tlemi, v katerih je bil odkrit zadevni škodljivi organizem, se uradno določijo za okužene.

Člen 5

Vzpostavitev razmejenih območij

1.   Kadar je navzočnost zadevnega škodljivega organizma uradno potrjena, pristojni organi nemudoma razmejijo območje v skladu z odstavkom 2. Patotip določijo z uporabo metod iz točke 5 Priloge I.

2.   Razmejeno območje sestavljata:

(a)

okuženo območje, ki vključuje vsaj enoto pridelave, določeno za okuženo, in

(b)

varovalni pas, ki obdaja okuženo območje.

Razmejitev varovalnega pasu iz prvega pododstavka, točka (b), temelji na trdnih znanstvenih načelih, biologiji zadevnega škodljivega organizma, stopnji okuženosti, razširjenosti in pogostosti gojenja zadevnih rastlin na zadevnem območju, okoljskih in geografskih razmerah ter določenem tveganju širjenja počivajočih spor.

3.   Pristojni organi izvedejo ustrezne preiskave, da ugotovijo izvor okužbe. Izsledijo zadevne rastline, povezane z zadevnim primerom okužbe, vključno s tistimi, ki so bile premeščene pred vzpostavitvijo razmejenega območja.

4.   Pristojni organi na razmejenem območju ozaveščajo izvajalce poslovnih dejavnosti o nevarnosti zadevnega škodljivega organizma in ukrepih, sprejetih za njegovo izkoreninjenje in preprečevanje njegovega širjenja zunaj navedenega območja. Zagotovijo, da so izvajalci poslovnih dejavnosti seznanjeni z razmejitvijo razmejenega območja, okuženega območja in varovalnega pasu ter z določbami te uredbe.

Člen 6

Ukrepi za izkoreninjenje

1.   Zadevne rastline, ki izvirajo z okuženega območja, se uničijo ali predelajo v varnih pogojih, da se prepreči nadaljnje širjenje zadevnega škodljivega organizma. Če ni več mogoče določiti enote pridelave, iz katere izvirajo okužene zadevne rastline, se celotna partija, v kateri so bile odkrite okužene zadevne rastline, uniči ali predela v pogojih, ki preprečujejo nadaljnje širjenje zadevnega škodljivega organizma.

2.   Na okuženem območju se uporabljajo vsi naslednji ukrepi:

(a)

zadevne rastline se ne sadijo, pridelujejo ali skladiščijo;

(b)

nobene druge rastline, namenjene za ponovno zasaditev zunaj okuženega območja, se ne pridelujejo ali skladiščijo na zadevnih tleh ali kjer koli drugje;

(c)

zemlja se odstrani z rastlin, razen rastlin iz točk (a) in (b), z ustreznimi metodami, ki zagotavljajo, da ni prepoznavne nevarnosti za širjenje zadevnega škodljivega organizma, preden se te rastline premestijo z okuženega območja v varovalni pas ali izven razmejenega območja, ali takoj za tem;

(d)

s strojev se pred premestitvijo z okuženega območja ali neposredno po njej in pred vstopom na katero koli enoto pridelave znotraj varovalnega pasu ali zunaj razmejenega območja očistijo zemlja in rastlinski odpadki;

(e)

vsa zemlja ali delci, ki izvirajo z okuženega območja, se lahko premestijo in uporabljajo ali odlagajo zunaj navedenega območja samo pod pogoji, ki zagotavljajo, da ni prepoznavne nevarnosti za širjenje zadevnega škodljivega organizma.

3.   Rastline, razen tistih iz odstavka 2, točki (a) in (b), s katerih zemlja ni bila odstranjena, se lahko premestijo z razmejenega območja le, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)

prevažajo se z namenom odstranitve zemlje z navedenih rastlin z ustreznimi metodami, ki zagotavljajo, da ni prepoznavne nevarnosti za širjenje zadevnega škodljivega organizma;

(b)

prevoz in odstranjevanje zemlje potekata pod uradnim nadzorom, sprejeti pa so bili tudi ustrezni ukrepi za učinkovito preprečevanje širjenja zadevnega škodljivega organizma.

4.   Pristojni organi zagotovijo, da:

(a)

se v varovalnem pasu ne pridelujejo rastline, namenjene za ponovno saditev zunaj razmejenega območja;

(b)

se v varovalnem pasu pridelujejo samo zadevne rastline, ki niso namenjene za pridelavo zadevnih rastlin za saditev in pripadajo sorti, ki je odporna proti patotipom zadevnega škodljivega organizma, odkritim na okuženem območju, ali proti vsem patotipom, za katere je znano, da so prisotni v njihovi državi članici, kot je določeno v členu 7, in

(c)

se vsa zemlja ali delci, ki izvirajo iz varovalnega pasu, premestijo in uporabljajo ali odlagajo zunaj razmejenega območja pod takimi pogoji, da ni prepoznavne nevarnosti za širjenje zadevnega škodljivega organizma.

5.   Države članice o teh ukrepih obvestijo Komisijo in druge države članice takoj po njihovem sprejetju.

Člen 7

Sorte krompirja, odporne proti patotipom zadevnega škodljivega organizma

1.   Sorta krompirja se določi za odporno proti določenemu patotipu zadevnega škodljivega organizma, kadar se na kontaminacijo s patogenim povzročiteljem navedenega patotipa odzove tako, da ne nastanejo počivajoče spore.

2.   Testiranje odpornosti se izvaja v skladu s protokolom iz Priloge III. Stopnja odpornosti sort krompirja se ovrednoti v skladu s standardnimi ocenami iz tabele v Prilogi III.

3.   Države članice Komisiji in drugim državam članicam vsako leto do 31. januarja predložijo seznam vseh novih sort krompirja, za katere so v predhodnem letu odobrile trženje in za katere so s testiranjem iz odstavka 2 ugotovile, da so odporne proti zadevnemu škodljivemu organizmu. Sorte navedejo skupaj s patotipi, proti katerim so odporne, in metodo, ki se uporablja za ugotavljanje te odpornosti.

Člen 8

Obvestilo o potrjeni navzočnosti zadevnega škodljivega organizma na odporni sorti krompirja

1.   Izvajalci poslovnih dejavnosti in katere koli druge osebe, ki odkrijejo kakršne koli simptome zadevnega škodljivega organizma zaradi zmanjšane ali spremenjene učinkovitosti odporne sorte krompirja v povezavi s sumom na spremembo patotipa zadevnega škodljivega organizma ali novim patotipom, o tem obvestijo pristojne organe.

2.   Pristojni organi v vseh primerih, sporočenih v skladu z odstavkom 1, raziščejo zadevni patotip in z uporabo metod iz prilog I in III potrdijo, ali je navzočnost posledica spremembe patotipa zadevnega škodljivega organizma ali novega patotipa.

3.   Pristojni organi nemudoma evidentirajo informacije, pridobljene v skladu z odstavkoma 1 in 2.

Države članice vsako leto do 31. januarja obvestijo Komisijo in druge države članice o podrobnostih potrditev iz odstavka 2 za predhodno leto.

Člen 9

Preklic ukrepov

1.   Pristojni organi lahko prekličejo ukrepe, sprejete v skladu s členom 6, v zvezi z razmejenim območjem, kadar navedeno razmejeno območje postane prosto zadevnega škodljivega organizma v skladu s pogoji iz Priloge IV.

2.   Po preklicu ukrepov v skladu z odstavkom 1 pristojni organi ob spravilu pregledajo prvi posevek zadevnih rastlin, ki so občutljive za zadevni patotip zadevnega škodljivega organizma. Ta prvi posevek se ne premesti z razmejenega območja, dokler ni navedeni pregled končan, razen če se premestitev opravi pod nadzorom pristojnega organa.

3.   Z odstopanjem od odstavka 1 in po najmanj desetih letih od zadnjega odkritja zadevnega škodljivega organizma na določenih delih okuženega območja lahko pristojni organi v skladu s točko 2 Priloge IV delno prekličejo ukrepe, ki se uporabljajo na ustreznih delih zadevnih razmejenih območij.

4.   Z odstopanjem od člena 6(2), točka (a) se, kadar so izpolnjeni pogoji za delni preklic ukrepov iz člena 6, zadevne rastline, ki niso namenjene saditvi, lahko pridelujejo, če rastline pripadajo sorti, ki je odporna proti patotipom zadevnega škodljivega organizma, odkritim na okuženi enoti pridelave, ali proti vsem patotipom, za katere je znano, da so prisotni v zadevni državi članici.

Člen 10

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. julija 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 317, 23.11.2016, str. 4.

(2)  Direktiva Sveta 69/464/EGS z dne 8. decembra 1969 o obvladovanju krompirjevega raka (UL L 323, 24.12.1969, str. 1).


PRILOGA I

Metode testiranja za odkrivanje in identifikacijo zadevnega škodljivega organizma iz člena 3(2)

1.   Testiranje s sporami

Za odkrivanje in identifikacijo se uporabljajo poletni sporangiji in počivajoče spore, ki se pridobijo iz presejane zemlje ali neposredno iz rastlinskega materiala.

2.   Metode za odkrivanje

Za ekstrakcijo spor zadevnega škodljivega organizma iz zemlje se uporabi ena od naslednjih metod:

(a)

metoda presejanja zemlje, kot jo je opisal Pratt (1976) (1);

(b)

metoda presejanja zemlje, kot so jo opisali van Leeuwen et al. (2005) (2);

(c)

tehnika conskega centrifugiranja za visokozmogljivo obdelavo vzorcev, kot so jo opisali Wander et al. (2007) (3).

3.   Metode za identifikacijo

Spore zadevnega škodljivega organizma se po ekstrakciji identificirajo z eno od naslednjih metod:

(a)

morfološko identifikacijo pod svetlobnim mikroskopom pri povečavi 100x–400x;

(b)

konvencionalnim PCR z uporabo primerjev na podlagi Lévesque et al. (2001) (4) in van den Boogert et al. (2005) (5);

(c)

PCR v realnem času z uporabo primerjev in sond po van Gent-Pelzer et al. (2010) (6);

(d)

PCR v realnem času z uporabo primerjev in sond po Smith et al. (2014) (7).

4.   Viabilnost počivajočih spor

Viabilnost počivajočih spor se lahko določi z mikroskopskim pregledom ali biološkim testom. Viabilnost sporangijev se lahko določi z mikroskopskim pregledom sporangijev, položenih v laktofenol ali vodo (Przetakiewicz 2015) (8). Sporangiji z zrnato vsebino ali rahlo zaobljeno protoplazmo se lahko štejejo za viabilne. Če so trajno plazmolizirani ali brez vidne vsebine, se štejejo za mrtve.

Kot alternativa ali v primeru dvoma se lahko izvede biološki test, kot je opisan v točki 3 Priloge IV.

5.   Določanje patotipov

Za določanje patotipov je potrebno sveže rakavo tkivo.

Inokulum za test se pridobi z eno od naslednjih metod:

(a)

metodo SASA (Science and Advice for Scottish Agriculture), sestavljeno iz naslednjih dveh korakov:

(i)

pridobivanje inokuluma

Staro (rjavo) rakavo tkivo se razdeli na manjše kose in posuši na zraku pri sobni temperaturi, dokler ne postane trdo. Trdno tkivo se zmelje ročno ali mehansko.

Zmleti material se suho preseje, pri čemer se zbere frakcija od 25 do 75 μm, nato pa se ekstrahira s kloroformno metodo po Prattu (1976)1;

(ii)

pridelava svežega rakavega tkiva

Približno 10 mg ekstrahiranih počivajočih spor se razporedi po površini 10 ml sterilne destilirane vode v manjši plastični petrijevki in do kalitve inkubira v temi pri 20 °C.

Gomolji krompirja z majhnimi kalčki, dolgimi približno 1 do 2 mm, se položijo v prozorne plastične škatle, obložene z vlažnim vpojnim papirjem, pri čemer so označeni kalčki obrnjeni navzgor. Kalčke se obkroži s stopljenim vazelinom v brizgi Obroč vazelina mora biti neprekinjen in dovolj visok, da brez puščanja zadrži suspenzijo spor.

10 ml počivajočih spor v kali se nadalje razredči na 20 ml s sterilno vodo in s pipeto ali puhalko prenese znotraj obročev, dokler kalček ni popolnoma potopljen v suspenzijo spor. Plastične škatle so prekrite s pokrovi in inkubirane 4 dni pri temperaturi 10 °C, nato pa se škatle odprejo, inokulum in obroči vazelina se odstranijo, škatle pa se prestavijo v vlažen rastlinjak pri temperaturi 15 do 18 °C (16 ur svetlobe);

(b)

metodo po Spiekermann & Kothoff (1924) (9);

(c)

metodo po Potoček et al. (1991) (10);

(d)

metodo po Glynne-Lemmerzahl (Glynne 1925 (11); Lemmerzahl 1930 (12); Noble and Glynne 1970 (13)).

Za določanje vseh patotipov, za katere je znano, da so pomembni za Unijo (1(D1), 2(G1), 6(O1), 18(T1) in 38(Nevşehir), se uporabi diferencialni test okužbe pri različnih sortah zadevne rastline, kot je navedeno v tabeli. Test okužbe se izvede v skladu s protokolom iz točke (d) (metoda Glynne-Lemmerzahl).

Selektivna občutljivost krompirjevih kultivarjev za določanje patotipov S. endobioticum

Kultivar

Patotipi S. endobioticum

 

1(D1)

2(G1)

6(O1)

18(T1)

38(Nevşehir)

Tomensa/evora/deodara

S

S

S

S

S

Irga/producent

R

S

S

S

S

Talent

R

R*

R*

S

S

Saphir

R

S

R

R

S

Ikar/gawin/karolin/belita

R

R

R

R

R

„S“:

občutljiv

„R“:

odporen

*:

kaže šibko občutljivost sorte za S. endobioticum („navzočnost ne-nekrotičnih polj trosišč brez nastajanja rakavih tkiv“).


(1)  Pratt MA. 1976. A wet-sieving and flotation technique for the detection of resting sporangia of Synchytrium endobioticum in soil. Annals of Applied Biology 82: 21–29.

(2)  van Leeuwen GCM, Wander JGN, Lamers J, Meffert JP, van den Boogert PHJF, Baayen RP. 2005. Direct examination of soil for sporangia of Synchytrium endobioticum using chloroform, calcium chloride and zinc sulphate as extraction reagents. EPPO Bulletin 35: 25–31.

(3)  Wander JGN, van den Berg W, van den Boogert PHJF, Lamers JG, van Leeuwen GCM, Hendrickx G, Bonants P. 2007. A novel technique using the Hendrickx centrifuge for extracting winter sporangia of Synchytrium endobioticum from soil. European Journal of Plant Pathology 119: 165–174.

(4)  Lévesque CA, de Jong SN, Ward LJ in de Boer SH (2001) Molecular phylogeny and detection of Synchytrium endobioticum, the causal agent of potato wart. Canadian Journal of Plant Pathology 23: 200–201.

(5)  van den Boogert PHJF, van Gent-Pelzer MPE, Bonants PJM, de Boer SH, Wander JGN, Lévesque CA, van Leeuwen GCM, Baayen RP. 2005. Development of PCR-based detection methods for the quarantine phytopathogen Synchytrium endobioticum, causal agent of potato wart disease. European Journal of Plant Pathology 113: 47–57.

(6)  van Gent-Pelzer MPE, Krijger M, Bonants PJM. 2010. Improved real-time PCR assay for the detection of the quarantine potato pathogen, Synchytrium endobioticum, in zonal centrifuge extracts from soil and in plants. European Journal of Plant Pathology 126: 129–133.

(7)  Smith DS, Rocheleau H, Chapados JT, Abbott C, Ribero S, Redhead SA, Lévesque CA, De Boer SH., 2014. Phylogeny of the genus Synchytrium and the development of TaqMan PCR assay for sensitive detection of Synchytrium endobioticum in soil. Phytopathology 104: 422–432.

(8)  Przetakiewicz, J. 2015. The Viability of Winter Sporangia of Synchytrium endobioticum (Schilb.) Perc. From Poland. American Journal of Potato Research 92:704–708.

(9)  Spieckermann A, Kothoff P. 1924. Testing potatoes for wart resistance. Deutsche Landwirtschaftliche Presse 51: 114–115.

(10)  Potoček J., Krajíčková K., Klabzubová S., Krejcar Z., Hnízdil M., Novák F., Perlová V.,1991. Identification of new Synchytrium endobioticum (Schilb.) Perc. pathotypes in Czech Republic. Ochrana Rostlin 27: 191–205.

(11)  Glynne MD. 1925. Infection experiments with wart disease of potatoes. Synchytrium endobioticum. Annals of Applied Biology 12: 34–60.

(12)  Lemmerzahl J. 1930. A new simplified method for inoculation of potato cultivars to test for wart resistance. Züchter 2: 288–297.

(13)  Noble M, Glynne MD. 1970. Wart disease of potatoes. FAO Plant Protection Bulletin 18: 125–135.


PRILOGA II

Predloga za preiskavo iz člena 3

Predloga za predstavitev rezultatov preiskave o krompirjevem raku pri spravilu krompirja iz leta pred letom poročanja.

To tabelo uporabite samo za rezultate preiskave za krompir, pobran v vaši državi.

Država članica

ali

območje

Kategorija krompirja

Celotna pridelovalna površina (ha)

Vizualni pregled gomoljev

Laboratorijsko testiranje

Druge informacije

Število vzorcev

Število partij

Velikost vzorca

Obdobje vzorčenja

Št. sumljivih

Število vzorcev

Velikost vzorcev

Vrsta testa

Št. pozitivnih

vzorcev

partij

vzorcev

partij

 

Krompir za pridelavo gomoljev za saditev

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Jedilni in za predelavo

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Drugo (1) (navedite)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


(1)  Za države z izbruhi bolezni bi lahko bilo na primer ustrezno, da se ločeno od splošnih preiskav navede količina vzorcev, uporabljenih za raziskovanje ali sledenje izbruhov.


PRILOGA III

Protokol za ocenjevanje odpornosti sorte iz člena 7(2)

Protokol za ocenjevanje odpornosti sorte vključuje naslednje korake.

(1)

Testira se najmanj 40 gomoljev ali izrezkov očes na sorto zadevne rastline. Razdelijo se v dve skupini (replikati).

(2)

Test običajno traja dve leti. Samo če se izkaže, da je sorta izredno občutljiva za patotip zadevnega škodljivega organizma, se lahko trajanje testa skrajša na eno leto.

(3)

Pred začetkom sezone testiranja se z metodami, opisanimi v Prilogi I, testira čistost inokuluma.

(4)

V test se vedno vključi pozitivna kontrola v obliki sorte zadevne rastline, ki je izredno občutljiva za patotip zadevnega škodljivega organizma, ki se bo testiral.

(5)

Uporabi se ena od naslednjih testnih metod:

(i)

Glynne-Lemmerzahlova metoda (Glynne 1925, Lemmerzahl 1930, Noble & Glynne 1970);

(ii)

Spieckermannova metoda (Spieckermann & Kothoff 1924); ali

(iii)

metoda SASA (Science and Advice for Scottish Agriculture), ki vključuje vse naslednje korake:

pripravo gomoljev:

Gomolji se odstranijo iz hladilnice približno 10 dni pred nameravano inokulacijo, nežno sperejo, posušijo in shranijo v temi pri sobni temperaturi, da se sproži kalitev.

V vsako inokulacijo se vključi zelo občutljiva sorta („morene“ ali sorta s primerljivo občutljivostjo), ki služi kot pozitivna kontrola;

kalitev počivajočih spor:

Pogoji za sprožitev kalitve počivajočih spor se vzpostavijo 21 dni pred inokulacijo.

Približno 10 mg ekstrahiranih spor se potrese na površino 10 ml sterilne destilirane vode v majhnih plastičnih petrijevkah in inkubira v temi pri 20 °C do kalitve.

Vsebnost vsake petrijevke se razredči z nadaljnjimi 10 ml sterilne destilirane vode za inokulacijo;

inokulacijo in inkubacijo kalčkov:

Ko kalčki dosežejo dolžino 1 mm, se obkrožijo s staljenim vazelinom. Obroč vazelina je neprekinjen, da zadrži suspenzijo spor brez puščanja, in je dovolj visok, da suspenzija pokrije kalček.

Na vsakem gomolju se obroč naredi okrog enega kalčka ali enega samega skupka kalčkov.

Gomolji se položijo v plastične škatle, ki so obložene z vlažnim vpojnim papirjem, pri čemer so kalčki z obroči obrnjeni navzgor.

Obroči vazelina se napolnijo s suspenzijo spor s pipeto ali puhalko, dokler kalček ni popolnoma potopljen.

Plastične škatle so prekrite s pokrovi in inkubirane 4 dni pri temperaturi 10 °C v temi, nato pa se obroči vazelina odstranijo, odprte škatle pa se prestavijo v rastlinjak pri temperaturi 15–18 °C ob rednem rošenju (trikrat na dan po 30 minut).

Kadar je okužba neuspešna, na primer zato, ker je kalček zgnil ali se ni razvil, se gomolj lahko ponovno testira z drugim kalčkom;

oceno:

Kalčki se pregledajo za okužbo 28 dni po inokulaciji s stereo mikroskopom s povečavo 10–15x in svetlobnim mikroskopom.

Reakcije z oceno 4 ali 5, kot je določeno v tabeli, se ugotovijo pri pozitivni kontroli pri vsaj 80 % gomoljev. Vsaj en gomolj mora imeti oceno 5.

(6)

Ocenijo se vsi gomolji, pri čemer se jim dodeli ocena odpornosti od 1 do 5, kot je določeno v tabeli.

(7)

Vsaka testirana sorta se uvrsti v skupino odpornosti („zelo odporna“, „odporna“, „rahlo občutljiva“ ali „izredno občutljiva“) glede na razpon ocen, ugotovljenih v zadevni populaciji posameznih gomoljev ali izrezkov očes, ki so bili testirani:

(i)

sorta se šteje za „zelo odporno“, če je ocena vseh gomoljev v vseh replikatih 1;

(ii)

sorta se šteje za „odporno“, če je ocena vseh gomoljev v vseh replikatih med 1 in 3;

(iii)

sorta se šteje za „rahlo občutljivo“, če ima eden ali več gomoljev oceno 4 (če samo en gomolj doseže oceno 4, se test lahko ponovi, da se izključi nečistoča v partiji sort);

(iv)

sorta se šteje za „izredno občutljivo“, če vsaj en gomolj v enem replikatu doseže oceno 5.

Standardne ocene za testne populacije krompirja

Standardna ocena

Skupina odpornosti

Opis odpornosti

Opis

1

R1

Izredna odpornost

Zgodnja obrambna nekroza; ni vidnega nastajanja trosišča.

2

R1

Odpornost

Pozna obrambna nekroza; nastanek trosišča delno viden, trosišča nezrela ali nekrotična pred zrelostjo.

3

R2

Šibka odpornost

Zelo pozna obrambna nekroza; razvito enojno zrelo trosišče ali polja trosišč, ki pa so popolnoma obdana z nekrozo; dovoljeno je do pet ne-nekrotičnih poletnih trosišč, očitna nekroza v drugih predelih istega kosa gomolja. Ni tvorb rakavega tkiva ali počivajočih spor.

Za odločitev med skupinama 3 in 4 bo morda treba pripraviti tanke rezine okuženega tkiva: če ni počivajočih spor, je ocena 3.

4

S1

Rahla občutljivost

Razpršene okužbe; trosišče ali polja trosišč so ne-nekrotična, maloštevilna; pozna nekroza je lahko prisotna na drugih mestih okužbe na kalčku; kalček je lahko rahlo deformiran (odebeljen). Prisotni so počivajoči (zimski) sporangiji.

Za odločitev med skupinama 3 in 4 bo morda treba pripraviti tanke rezine okuženega tkiva: če so prisotne počivajoče spore, je ocena 4.

5

S2

Izredna občutljivost

Gosta okužena polja, številna zrela ne-nekrotična trosišča ali polja trosišč, polja z gostimi ne-nekrotičnimi območji okužbe, prevladujoče nastajanje rakavega tkiva.


PRILOGA IV

Pogoji za preklic ukrepov, navedenih v členu 9

1.   Pogoji za preklic ukrepov

1.1

Po najmanj 50 letih od zadnjega odkritja zadevnega škodljivega organizma, če obstaja neprekinjena evidenca posevka na okuženem območju, ki dokazuje, da so bile določbe člena 6(2) in (3) ves čas izpolnjene in da okuženo območje ni bilo uporabljeno kot trajno travinje.

1.2

Po najmanj 20 letih od zadnjega odkritja zadevnega škodljivega organizma, če obstaja neprekinjena evidenca posevka, ki dokazuje, da so bile določbe člena 6(2) in (3) ves čas izpolnjene in da okuženo območje ni bilo uporabljeno kot trajno travinje, in

pri dveh bioloških testih (kot je opisano v točki 3) z občutljivimi krompirjevimi kultivarji niso bili odkriti nobeni znaki okužbe z zadevnim škodljivim organizmom ali

pri enem biološkem testu (kot je opisan v točki 3) z občutljivimi krompirjevimi kultivarji niso bili odkriti nobeni znaki okužbe z zadevnim škodljivim organizmom, pri neposrednem pregledu zemlje z okuženega območja z mikroskopom po ekstrakciji spor z eno od metod iz točke 2 Priloge I pa niso bile ugotovljene nobene viabilne počivajoče spore.

Shema, ki se uporablja za pridobivanje zemlje za testiranje, vključuje vse naslednje korake:

okuženo območje se razdeli na enote po 0,33 ha;

iz vsake enote se odvzame 60 podvzorcev do globine 20 cm, enakomerno porazdeljenih po celotnem območju ali združenih glede na znana okužena žarišča;

podvzorci se temeljito premešajo, tako da se pridobijo trije vzorci na hektar.

2.   Delni preklic ukrepov

Po najmanj desetih letih od zadnjega odkritja zadevnega škodljivega organizma na predelih okuženega območja se lahko za ta območja predvidi delni preklic ukrepov iz člena 6, če obstaja neprekinjena evidenca posevka, ki dokazuje, da so bile določbe člena 6(2) in (3) ves čas izpolnjene in da okuženo območje ni bilo uporabljeno kot trajno travinje, ter:

(a)

pri dveh bioloških testih, kot je opisano v točki 3, z občutljivimi krompirjevimi kultivarji niso odkriti nobeni znaki okužbe z zadevnim škodljivim organizmom ali

(b)

pri enem biološkem testu, kot je opisan v točki 3, z občutljivimi krompirjevimi kultivarji niso bili odkriti nobeni znaki okužbe z zadevnim škodljivim organizmom, pri neposrednem pregledu zemlje z okuženega območja z mikroskopom po ekstrakciji spor z eno od metod iz točke 2 Priloge I pa je bilo ugotovljenih manj kot pet viabilnih počivajočih spor na gram zemlje.

Shema, ki se uporablja za pridobivanje zemlje za testiranje, vključuje vse naslednje korake:

okuženo območje se razdeli na enote po 0,33 ha;

iz vsake enote se odvzame 60 podvzorcev do globine 20 cm, enakomerno porazdeljenih po celotnem območju ali združenih glede na znana okužena žarišča;

podvzorci se temeljito premešajo, tako da se pridobijo trije vzorci na hektar.

Če ti pogoji niso izpolnjeni, se lahko možnost delnega preklica ukrepov preuči ponovno po čakalni dobi najmanj dveh letih. Države članice pri določanju dolžine te čakalne dobe upoštevajo stopnjo okužbe in/ali število odkritih viabilnih spor.

3.   Biološki testi, namenjeni za preklic ukrepov

Več gomoljev zadevnih rastlin se inkubira v lončkih skupaj z najmanj 5 l zemlje v pogojih temperature, vlage in svetlobe, ki so ugodni za rast krompirja. Uporablja se kultivar, ki je zelo občutljiv za vse patotipe (kot so deodara, evora, morene, tomensa, maritiema, arran chief).

Rastoče krompirjeve rastline se odrežejo, ko dosežejo višino približno 60 cm. Po približno 100 dneh se na novo oblikovani gomolji pregledajo za rakava tkiva.

V test je treba vedno vključiti negativne kontrole zemlje, proste zadevnega škodljivega organizma, in pozitivne kontrole okuženih tal. Test se šteje za veljavnega, če rakava tkiva nastanejo v gomoljih pozitivne kontrole, v gomoljih negativne kontrole pa ne. Zabeležijo se pogoji temperature in vlage v rastlinjaku. Rakava tkiva, nastala v testnih vzorcih, se mikroskopsko pregledajo glede prisotnosti poletnih sporangijev in/ali počivajočih spor.

Celoten test se izvede pod pogoji, ki preprečujejo nadaljnje širjenje zadevnega škodljivega organizma.


12.7.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 185/77


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/1196

z dne 11. julija 2022

o spremembi Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605 o določitvi posebnih ukrepov za obvladovanje afriške prašičje kuge

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) (1) in zlasti člena 71(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Afriška prašičja kuga je nalezljiva virusna bolezen, ki prizadene gojene in divje prašiče ter lahko močno vpliva na zadevno populacijo živali in donosnost gojenja, kar povzroča motnje pri premikih pošiljk navedenih živali in proizvodov iz njih znotraj Unije in pri izvozu v tretje države.

(2)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/605 (2) je bila sprejeta v okviru Uredbe (EU) 2016/429 in določa posebne ukrepe za obvladovanje afriške prašičje kuge, ki jih začasno uporabljajo države članice iz Priloge I k Uredbi (v nadaljnjem besedilu: zadevne države članice) na območjih z omejitvami I, II in III iz navedene priloge.

(3)

Območja z omejitvami I, II in III iz Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605 temeljijo na epidemioloških razmerah v zvezi z afriško prašičjo kugo v Uniji. Priloga I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605 je bila nazadnje spremenjena z Izvedbeno uredbo (EU) 2022/946 (3), in sicer po spremembi epidemioloških razmer v zvezi z navedeno boleznijo v Italiji.

(4)

Vse spremembe območij z omejitvami I, II in III v Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605 bi morale temeljiti na epidemioloških razmerah v zvezi z afriško prašičjo kugo na območjih, ki jih je prizadela navedena bolezen, in splošnih epidemioloških razmerah v zvezi z afriško prašičjo kugo v zadevni državi članici, ravni tveganja za nadaljnje širjenje navedene bolezni, znanstveno utemeljenih načelih in merilih za geografsko opredelitev območij zaradi afriške prašičje kuge ter smernicah Unije, dogovorjenih z državami članicami v Stalnem odboru za rastline, živali, hrano in krmo, ki so javno dostopne na spletnem mestu Komisije (4). Take spremembe bi morale upoštevati tudi mednarodne standarde, kot je Kodeks za zdravje kopenskih živali (5) Svetovne organizacije za zdravje živali, in utemeljitve za določitev območij, ki jih predložijo pristojni organi zadevnih držav članic.

(5)

Od datuma sprejetja Izvedbene uredbe (EU) 2022/946 je prišlo do novih izbruhov afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v Nemčiji in na Poljskem.

(6)

Junija 2022 je bilo ugotovljenih več izbruhov afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v regiji Dolnośląskie na Poljskem na območju, ki je trenutno navedeno kot območje z omejitvami I v Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605. Navedeni novi izbruhi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih pomenijo povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba to območje na Poljskem, ki je trenutno navedeno kot območje z omejitvami I v navedeni prilogi in so ga prizadeli navedeni nedavni izbruhi afriške prašičje kuge, zdaj namesto kot območje z omejitvami I navesti kot območje z omejitvami II v navedeni prilogi, sedanje meje območja z omejitvami I pa je prav tako treba ponovno opredeliti, da se bodo upoštevali navedeni nedavni izbruhi.

(7)

Junija 2022 je bilo ugotovljenih tudi več izbruhov afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v regiji Wielkopolskie na Poljskem na območju, ki je trenutno navedeno kot območje z omejitvami II v Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605 in se nahaja v neposredni bližini območij, ki so trenutno navedena kot območja z omejitvami I. Navedeni novi izbruhi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih pomenijo povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba to območje, ki je trenutno navedeno kot območje z omejitvami I v navedeni prilogi in je v neposredni bližini območja na Poljskem, ki je navedeno kot območje z omejitvami II in so ga prizadeli navedeni nedavni izbruhi afriške prašičje kuge, zdaj namesto kot območje z omejitvami I navesti kot območje z omejitvami II v navedeni prilogi, sedanje meje območja z omejitvami I pa je prav tako treba ponovno opredeliti, da bi se upoštevali navedeni nedavni izbruhi.

(8)

Junija 2022 je bilo ugotovljenih tudi več izbruhov afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v zveznih deželah Brandenburg in Saška v Nemčiji na območjih, ki so trenutno navedena kot območja z omejitvami II v Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605 in se nahajajo v neposredni bližini območij, ki so trenutno navedena kot območja z omejitvami I. Navedeni novi izbruhi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih pomenijo povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba ta območja, ki so trenutno navedena kot območja z omejitvami I v navedeni prilogi in so v neposredni bližini območij v zveznih deželah Brandenburg in Saška, ki so navedena kot območja z omejitvami II in so jih prizadeli navedeni nedavni izbruhi afriške prašičje kuge, zdaj namesto kot območja z omejitvami I navesti kot območja z omejitvami II v navedeni prilogi, sedanje meje območij z omejitvami I pa je prav tako treba ponovno opredeliti, da bi se upoštevali navedeni nedavni izbruhi.

(9)

Poleg tega sta bila julija 2022 ugotovljena dva izbruha afriške prašičje kuge pri gojenih prašičih v regiji Dolnośląskie na Poljskem na območjih, ki so trenutno navedena kot območja z omejitvami II v Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605. Navedena nova izbruha afriške prašičje kuge pri gojenih prašičih pomenita povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba ta območja na Poljskem, ki so trenutno navedena kot območja z omejitvami II v navedeni prilogi, zdaj namesto kot območja z omejitvami II navesti kot območja z omejitvami III v navedeni prilogi, sedanje meje območij z omejitvami II pa je prav tako treba ponovno opredeliti, da se upoštevata navedena nedavna izbruha.

(10)

Poleg tega je bil julija 2022 ugotovljen en izbruh afriške prašičje kuge pri gojenih prašičih v regiji Wielkopolskie na Poljskem na območju, ki je trenutno navedeno kot območje z omejitvami III v Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605 in se nahaja v neposredni bližini območij, ki so trenutno navedena kot območja z omejitvami I. Ta novi izbruh afriške prašičje kuge pri gojenih prašičih pomeni povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba to območje, ki je trenutno navedeno kot območje z omejitvami I v navedeni prilogi in je v neposredni bližini območja na Poljskem, ki je navedeno kot območje z omejitvami III in ga je prizadel navedeni nedavni izbruh afriške prašičje kuge, zdaj namesto kot območje z omejitvami I navesti kot območje z omejitvami III v navedeni prilogi, sedanje meje območja z omejitvami I pa je prav tako treba ponovno opredeliti, da bi se upošteval navedeni nedavni izbruh.

(11)

Poleg tega je bil julija 2022 ugotovljen en izbruh afriške prašičje kuge pri gojenih prašičih v zvezni deželi Brandenburg v Nemčiji na območju, ki trenutno ni navedeno kot območje z omejitvami v Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605. Ta novi izbruh afriške prašičje kuge pri gojenih prašičih pomeni povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v navedeni prilogi. Zato bi bilo treba to območje v Nemčiji, ki trenutno ni navedeno kot območje z omejitvami v navedeni prilogi in ga je prizadel navedeni nedavni izbruh afriške prašičje kuge, zdaj navesti kot območje z omejitvami III v navedeni prilogi, opredeliti pa bi bilo treba tudi novo območje z omejitvami I, da se upošteva navedeni nedavni izbruh.

(12)

Po teh nedavnih izbruhih afriške prašičje kuge pri divjih in gojenih prašičih v Nemčiji in na Poljskem ter ob upoštevanju trenutnih epidemioloških razmer v zvezi z afriško prašičjo kugo v Uniji je bila določitev območij v navedenih državah članicah ponovno ocenjena in posodobljena. Poleg tega so bili ponovno ocenjeni in posodobljeni tudi obstoječi ukrepi za obvladovanje tveganja. Te spremembe bi bilo treba upoštevati v Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605.

(13)

Da bi se upoštevale nedavne spremembe epidemioloških razmer v zvezi z afriško prašičjo kugo v Uniji in proaktivno obvladovala tveganja, povezana s širjenjem navedene bolezni, bi bilo treba v Nemčiji in na Poljskem razmejiti dovolj velika nova območja z omejitvami ter jih ustrezno navesti kot območja z omejitvami I, II in III v Prilogi I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605. Ker so razmere v zvezi z afriško prašičjo kugo v Uniji zelo dinamične, so se pri razmejitvi navedenih novih območij z omejitvami upoštevale razmere na okoliških območjih.

(14)

Glede na nujnost epidemioloških razmer v Uniji v zvezi s širjenjem afriške prašičje kuge je pomembno, da spremembe Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605 iz te izvedbene uredbe začnejo veljati čim prej.

(15)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605 se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. julija 2022

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 84, 31.3.2016, str. 1.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/605 z dne 7. aprila 2021 o določitvi posebnih ukrepov za obvladovanje afriške prašičje kuge (UL L 129, 15.4.2021, str. 1).

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/946 z dne 17. junija 2022 o spremembi Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605 o določitvi posebnih ukrepov za obvladovanje afriške prašičje kuge (UL L 164, 20.6.2022, str. 23).

(4)  Delovni dokument SANTE/7112/2015/Rev. 3 „Principles and criteria for geographically defining ASF regionalisation“ (Načela in merila za geografsko opredelitev regionalizacije afriške prašičje kuge); https://ec.europa.eu/food/animals/animal-diseases/control-measures/asf_en.

(5)  Kodeks za zdravje kopenskih živali OIE, 29. izdaja, 2021. Zvezka I in II ISBN 978-92-95115-40-8; https://www.woah.org/en/what-we-do/standards/codes-and-manuals/terrestrial-code-online-access/.


PRILOGA

Priloga I k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/605 se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA I

OBMOČJA Z OMEJITVAMI

DEL I

1.   Nemčija

Naslednja območja z omejitvami I v Nemčiji:

Bundesland Brandenburg:

Landkreis Dahme-Spreewald:

Gemeinde Alt Zauche-Wußwerk,

Gemeinde Byhleguhre-Byhlen,

Gemeinde Märkische Heide, mit den Gemarkungen Alt Schadow, Neu Schadow, Pretschen, Plattkow, Wittmannsdorf, Schuhlen-Wiese, Bückchen, Kuschkow, Gröditsch, Groß Leuthen, Leibchel, Glietz, Groß Leine, Dollgen, Krugau, Dürrenhofe, Biebersdorf und Klein Leine,

Gemeinde Neu Zauche,

Gemeinde Schwielochsee mit den Gemarkungen Groß Liebitz, Guhlen, Mochow und Siegadel,

Gemeinde Spreewaldheide,

Gemeinde Straupitz,

Landkreis Märkisch-Oderland:

Gemeinde Müncheberg mit den Gemarkungen Müncheberg, Eggersdorf bei Müncheberg und Hoppegarten bei Müncheberg,

Gemeinde Bliesdorf mit den Gemarkungen Kunersdorf - westlich der B167 und Bliesdorf - westlich der B167

Gemeinde Märkische Höhe mit den Gemarkungen Reichenberg und Batzlow,

Gemeinde Wriezen mit den Gemarkungen Haselberg, Frankenfelde, Schulzendorf, Lüdersdorf Biesdorf, Rathsdorf - westlich der B 167 und Wriezen - westlich der B167

Gemeinde Buckow (Märkische Schweiz),

Gemeinde Strausberg mit den Gemarkungen Hohenstein und Ruhlsdorf,

Gemeine Garzau-Garzin,

Gemeinde Waldsieversdorf,

Gemeinde Rehfelde mit der Gemarkung Werder,

Gemeinde Reichenow-Mögelin,

Gemeinde Prötzel mit den Gemarkungen Harnekop, Sternebeck und Prötzel östlich der B 168 und der L35,

Gemeinde Oberbarnim,

Gemeinde Bad Freienwalde mit der Gemarkung Sonnenburg,

Gemeinde Falkenberg mit den Gemarkungen Dannenberg, Falkenberg westlich der L 35, Gersdorf und Kruge,

Gemeinde Höhenland mit den Gemarkungen Steinbeck, Wollenberg und Wölsickendorf,

Landkreis Barnim:

Gemeinde Joachimsthal östlich der L220 (Eberswalder Straße), östlich der L23 (Töpferstraße und Templiner Straße), östlich der L239 (Glambecker Straße) und Schorfheide (JO) östlich der L238,

Gemeinde Friedrichswalde mit der Gemarkung Glambeck östlich der L 239,

Gemeinde Althüttendorf,

Gemeinde Ziethen mit den Gemarkungen Groß Ziethen und Klein Ziethen westlich der B198,

Gemeinde Chorin mit den Gemarkungen Golzow, Senftenhütte, Buchholz, Schorfheide (Ch), Chorin westlich der L200 und Sandkrug nördlich der L200,

Gemeinde Britz,

Gemeinde Schorfheide mit den Gemarkungen Altenhof, Werbellin, Lichterfelde und Finowfurt,

Gemeinde (Stadt) Eberswalde mit der Gemarkungen Finow und Spechthausen und der Gemarkung Eberswalde südlich der B167 und westlich der L200,

Gemeinde Breydin,

Gemeinde Melchow,

Gemeinde Sydower Fließ mit der Gemarkung Grüntal nördlich der K6006 (Landstraße nach Tuchen), östlich der Schönholzer Straße und östlich Am Postweg,

Hohenfinow südlich der B167,

Landkreis Uckermark:

Gemeinde Passow mit den Gemarkungen Briest, Passow und Schönow,

Gemeinde Mark Landin mit den Gemarkungen Landin nördlich der B2, Grünow und Schönermark,

Gemeinde Angermünde mit den Gemarkungen Frauenhagen, Mürow, Angermünde nördlich und nordwestlich der B2, Dobberzin nördlich der B2, Kerkow, Welsow, Bruchhagen, Greiffenberg, Günterberg, Biesenbrow, Görlsdorf, Wolletz und Altkünkendorf,

Gemeinde Zichow,

Gemeinde Casekow mit den Gemarkungen Blumberg, Wartin, Luckow-Petershagen und den Gemarkungen Biesendahlshof und Casekow westlich der L272 und nördlich der L27,

Gemeinde Hohenselchow-Groß Pinnow mit der Gemarkung Hohenselchow nördlich der L27,

Gemeinde Tantow,

Gemeinde Mescherin

Gemeinde Gartz (Oder) mit der Gemarkung Geesow sowie den Gemarkungen Gartz und Hohenreinkendorf nördlich der L27 und B2 bis Gartenstraße,

Gemeinde Pinnow nördlich und westlich der B2,

Gemeinde Nordwestuckermark mit den Gemarkungen Zernikow, Holzendorf, Rittgarten, Falkenhagen, Schapow, Schönermark (NWU), Wilhelmshof, Naugarten, Horst, Gollmitz, Klein-Sperrenwalde und Kröchlendorff,

Gemeinde Boitzenburger-Land mit den Gemarkungen Berkholz, Wichmannsdorf, Kuhz und Haßleben,

Gemeinde Mittenwalde,

Gemeinde Gerswalde mit den Gemarkungen Gerswalde, Buchholz, Pinnow (GE), Kaakstedt und Fergitz

Gemeinde Flieth-Steglitz,

Gemeinde Angermünde mit den Gemarkungen Wilmersdorf und Schmiedeberg,

Gemeinde Oberuckersee mit der Gemarkung Grünheide,

Gemeinde Gramzow mit der Gemarkung Gramzow östlich der der K7315, Gemarkungen

Meichow, Neumeichow, Polßen

Gemeinde Randowtal mit den Gemarkungen Wollin, Schmölln, Schwaneberg, Grenz

Gemeinde Brüssow mit den Gemarkungen Battin, Grünberg und Trampe,

Gemeinde Carmzow-Wallmow.

Gemeinde Grünow mit der Gemarkung Grenz,

Gemeinde Schenkenberg mit der Gemarkung Kleptow,

Gemeinde Schönfeld,

Gemeinde Göritz,

Gemeinde Prenzlau mit den Gemarkungen Dedelow, Schönwerder und Dauer,

Gemeinde Uckerland mit der Gemarkung Bandelow südlich der Straße von Bandelow zum Bandlowsee und der Gemarkung Jagow südlich der Straße vom Bandlowsee zur K7341,

Landkreis Oder-Spree:

Gemeinde Storkow (Mark),

Gemeinde Spreenhagen mit den Gemarkungen Braunsdorf, Markgrafpieske, Lebbin und Spreenhagen,

Gemeinde Grünheide (Mark) mit den Gemarkungen Kagel, Kienbaum und Hangelsberg,

Gemeinde Fürstenwalde westlich der B 168 und nördlich der L 36,

Gemeinde Rauen,

Gemeinde Wendisch Rietz bis zur östlichen Uferzone des Scharmützelsees und von der südlichen Spitze des Scharmützelsees südlich der B246,

Gemeinde Reichenwalde,

Gemeinde Bad Saarow mit der Gemarkung Petersdorf und der Gemarkung Bad Saarow-Pieskow westlich der östlichen Uferzone des Scharmützelsees und ab nördlicher Spitze westlich der L35,

Gemeinde Tauche mit der Gemarkung Werder,

Gemeinde Steinhöfel mit den Gemarkungen Jänickendorf, Schönfelde, Beerfelde, Gölsdorf, Buchholz, Tempelberg und den Gemarkungen Steinhöfel, Hasenfelde und Heinersdorf westlich der L36 und der Gemarkung Neuendorf im Sande nördlich der L36,

Landkreis Spree-Neiße:

Gemeinde Turnow-Preilack mit der Gemarkung Turnow,

Gemeinde Drachhausen,

Gemeinde Schmogrow-Fehrow,

Gemeinde Drehnow,

Gemeinde Teichland mit den Gemarkungen Maust und Neuendorf,

Gemeinde Dissen-Striesow,

Gemeinde Briesen,

Gemeinde Spremberg mit den Gemarkungen, Klein Buckow, Radewiese, Stradow, Straußdorf, Wolkenberg und der Gemarkung Spremberg westlich der Tagebaurandstraße,

Gemeinde Drebkau mit den Gemarkungen Jehserig und Kausche,

Gemeinde Neuhausen/Spree mit den Gemarkungen Kathlow, Haasow, Koppatz, Neuhausen, Frauendorf, Groß Oßnig, Groß Döbbern und Klein Döbbern und der Gemarkung Roggosen nördlich der BAB 15,

Gemeinde Welzow mit der Gemarkung Welzow,

Landkreis Oberspreewald-Lausitz:

Gemeinde Neupetershain,

Gemeinde Lauchhammer,

Gemeinde Schwarzheide,

Gemeinde Schipkau,

Gemeinde Senftenberg mit den Gemarkungen Brieske, Niemtsch, Senftenberg, Reppist, Hosena, Großkoschen, Kleinkoschen und Sedlitz,

die Gemeinde Schwarzbach mit der Gemarkung Biehlen,

Gemeinde Neu-Seeland mit den Gemarkungen Lieske, Bahnsdorf und Lindchen,

Gemeinde Großräschen mit den Gemarkungen Dörrwalde und Allmosen,

Gemeinde Tettau,

Landkreis Elbe-Elster:

Gemeinde Großthiemig,

Gemeinde Hirschfeld,

Gemeinde Gröden,

Gemeinde Schraden,

Gemeinde Merzdorf,

Gemeinde Röderland mit der Gemarkung Wainsdorf, Prösen, Stolzenhain a.d. Röder,

Gemeinde Plessa mit der Gemarkung Plessa,

Landkreis Prignitz:

Gemeinde Groß Pankow mit den Gemarkungen Baek, Tangendorf, Tacken, Hohenvier, Strigleben, Steinberg und Gulow,

Gemeinde Perleberg mit der Gemarkung Schönfeld,

Gemeinde Karstädt mit den Gemarkungen Postlin, Strehlen, Blüthen, Klockow, Premslin, Glövzin, Waterloo, Karstädt, Dargardt, Garlin und die Gemarkungen Groß Warnow, Klein Warnow, Reckenzin, Streesow und Dallmin westlich der Bahnstrecke Berlin/Spandau-Hamburg/Altona,

Gemeinde Gülitz-Reetz,

Gemeinde Putlitz mit den Gemarkungen Lockstädt, Mansfeld und Laaske,

Gemeinde Triglitz,

Gemeinde Marienfließ mit der Gemarkung Frehne,

Gemeinde Kümmernitztal mit der Gemarkungen Buckow, Preddöhl und Grabow,

Gemeinde Gerdshagen mit der Gemarkung Gerdshagen,

Gemeinde Meyenburg,

Gemeinde Pritzwalk mit der Gemarkung Steffenshagen,

Bundesland Sachsen:

Landkreis Bautzen

Gemeinde Arnsdorf, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

Gemeinde Cunewalde,

Gemeinde Demitz-Thumitz, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

Gemeinde Doberschau-Gaußig,

Gemeinde Göda, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

Gemeinde Großharthau, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

Gemeinde Großpostwitz/O.L.,

Gemeinde Hochkirch, sofern nicht bereits der Sperrzone II,

Gemeinde Kubschütz, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

Gemeinde Neukirch/Lausitz,

Gemeinde Obergurig,

Gemeinde Ralbitz-Rosenthal,

Gemeinde Schmölln-Putzkau,

Gemeinde Sohland a. d. Spree,

Gemeinde Stadt Bautzen, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

Gemeinde Stadt Bischhofswerda, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

Gemeinde Stadt Radeberg, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

Gemeinde Stadt Schirgiswalde-Kirschau,

Gemeinde Stadt Wilthen,

Gemeinde Steinigtwolmsdorf,

Stadt Dresden:

Stadtgebiet, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

Landkreis Meißen:

Gemeinde Diera-Zehren, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

Gemeinde Glaubitz, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

Gemeinde Hirschstein,

Gemeinde Käbschütztal,

Gemeinde Klipphausen, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

Gemeinde Niederau, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

Gemeinde Nünchritz, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

Gemeinde Röderaue, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

Gemeinde Stadt Gröditz, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

Gemeinde Stadt Lommatzsch,

Gemeinde Stadt Meißen, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

Gemeinde Stadt Nossen außer Ortsteil Nossen,

Gemeinde Stadt Riesa,

Gemeinde Stadt Strehla,

Gemeinde Stauchitz,

Gemeinde Wülknitz, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

Gemeinde Zeithain,

Landkreis Mittelsachsen:

Gemeinde Reinsberg,

Landkreis Sächsische Schweiz-Osterzgebirge:

Gemeinde Bannewitz,

Gemeinde Dürrröhrsdorf-Dittersbach,

Gemeinde Kreischa,

Gemeinde Lohmen,

Gemeinde Müglitztal,

Gemeinde Stadt Dohna,

Gemeinde Stadt Freital,

Gemeinde Stadt Heidenau,

Gemeinde Stadt Hohnstein,

Gemeinde Stadt Neustadt i. Sa.,

Gemeinde Stadt Pirna,

Gemeinde Stadt Rabenau mit den Ortsteilen Lübau, Obernaundorf, Oelsa, Rabenau und Spechtritz,

Gemeinde Stadt Stolpen,

Gemeinde Stadt Tharandt mit den Ortsteilen Fördergersdorf, Großopitz, Kurort Hartha, Pohrsdorf und Spechtshausen,

Gemeinde Stadt Wilsdruff, sofern nicht bereits Teil der Sperrzone II,

Bundesland Mecklenburg-Vorpommern:

Landkreis Vorpommern Greifswald

Gemeinde Penkun südlich der Autobahn A11,

Gemeinde Nadrense südlich der Autobahn A11,

Landkreis Ludwigslust-Parchim:

Gemeinde Barkhagen mit den Ortsteilen und Ortslagen: Altenlinden, Kolonie Lalchow, Plauerhagen, Zarchlin, Barkow-Ausbau, Barkow,

Gemeinde Blievenstorf mit dem Ortsteil: Blievenstorf,

Gemeinde Brenz mit den Ortsteilen und Ortslagen: Neu Brenz, Alt Brenz,

Gemeinde Domsühl mit den Ortsteilen und Ortslagen: Severin, Bergrade Hof, Bergrade Dorf, Zieslübbe, Alt Dammerow, Schlieven, Domsühl, Domsühl-Ausbau, Neu Schlieven,

Gemeinde Gallin-Kuppentin mit den Ortsteilen und Ortslagen: Kuppentin, Kuppentin-Ausbau, Daschow, Zahren, Gallin, Penzlin,

Gemeinde Ganzlin mit den Ortsteilen und Ortslagen: Dresenow, Dresenower Mühle, Twietfort, Ganzlin, Tönchow, Wendisch Priborn, Liebhof, Gnevsdorf,

Gemeinde Granzin mit den Ortsteilen und Ortslagen: Lindenbeck, Greven, Beckendorf, Bahlenrade, Granzin,

Gemeinde Grabow mit den Ortsteilen und Ortslagen: Fresenbrügge, Grabow, Griemoor, Heidehof, Kaltehof, Winkelmoor,

Gemeinde Groß Laasch mit den Ortsteilen und Ortslagen: Groß Laasch,

Gemeinde Kremmin mit den Ortsteilen und Ortslagen: Beckentin, Kremmin,

Gemeinde Kritzow mit den Ortsteilen und Ortslagen: Schlemmin, Kritzow,

Gemeinde Lewitzrand mit dem Ortsteil und Ortslage: Matzlow-Garwitz (teilweise),

Gemeinde Lübz mit den Ortsteilen und Ortslagen: Bobzin, Broock, Broock Ausbau, Hof Gischow, Lübz, Lutheran, Lutheran Ausbau, Riederfelde, Ruthen, Wessentin, Wessentin Ausbau,

Gemeinde Neustadt-Glewe mit den Ortsteilen und Ortslagen: Hohes Feld, Kiez, Klein Laasch, Liebs Siedlung, Neustadt-Glewe, Tuckhude, Wabel,

Gemeinde Obere Warnow mit den Ortsteilen und Ortslagen: Grebbin und Wozinkel, Gemarkung Kossebade teilweise, Gemarkung Herzberg mit dem Waldgebiet Bahlenholz bis an die östliche Gemeindegrenze, Gemarkung Woeten unmittelbar östlich und westlich der L16,

Gemeinde Parchim mit den Ortsteilen und Ortslagen: Dargelütz, Neuhof, Kiekindemark, Neu Klockow, Möderitz, Malchow, Damm, Parchim, Voigtsdorf, Neu Matzlow,

Gemeinde Passow mit den Ortsteilen und Ortslagen: Unterbrüz, Brüz, Welzin, Neu Brüz, Weisin, Charlottenhof, Passow,

Gemeinde Plau am See mit den Ortsteilen und Ortslagen: Reppentin, Gaarz, Silbermühle, Appelburg, Seelust, Plau-Am See, Plötzenhöhe, Klebe, Lalchow, Quetzin, Heidekrug,

Gemeinde Rom mit den Ortsteilen und Ortslagen: Lancken, Stralendorf, Rom, Darze, Paarsch,

Gemeinde Spornitz mit den Ortsteilen und Ortslagen: Dütschow, Primark, Steinbeck, Spornitz,

Gemeinde Werder mit den Ortsteilen und Ortslagen: Neu Benthen, Benthen, Tannenhof, Werder.

2.   Estonija

Naslednja območja z omejitvami I v Estoniji:

Hiiu maakond.

3.   Grčija

Naslednja območja z omejitvami I v Grčiji:

in the regional unit of Drama:

the community departments of Sidironero and Skaloti and the municipal departments of Livadero and Ksiropotamo (in Drama municipality),

the municipal department of Paranesti (in Paranesti municipality),

the municipal departments of Kokkinogeia, Mikropoli, Panorama, Pyrgoi (in Prosotsani municipality),

the municipal departments of Kato Nevrokopi, Chrysokefalo, Achladea, Vathytopos, Volakas, Granitis, Dasotos, Eksohi, Katafyto, Lefkogeia, Mikrokleisoura, Mikromilea, Ochyro, Pagoneri, Perithorio, Kato Vrontou and Potamoi (in Kato Nevrokopi municipality),

in the regional unit of Xanthi:

the municipal departments of Kimmerion, Stavroupoli, Gerakas, Dafnonas, Komnina, Kariofyto and Neochori (in Xanthi municipality),

the community departments of Satres, Thermes, Kotyli, and the municipal departments of Myki, Echinos and Oraio and (in Myki municipality),

the community department of Selero and the municipal department of Sounio (in Avdira municipality),

in the regional unit of Rodopi:

the municipal departments of Komotini, Anthochorio, Gratini, Thrylorio, Kalhas, Karydia, Kikidio, Kosmio, Pandrosos, Aigeiros, Kallisti, Meleti, Neo Sidirochori and Mega Doukato (in Komotini municipality),

the municipal departments of Ipio, Arriana, Darmeni, Archontika, Fillyra, Ano Drosini, Aratos and the Community Departments Kehros and Organi (in Arriana municipality),

the municipal departments of Iasmos, Sostis, Asomatoi, Polyanthos and Amvrosia and the community department of Amaxades (in Iasmos municipality),

the municipal department of Amaranta (in Maroneia Sapon municipality),

in the regional unit of Evros:

the municipal departments of Kyriaki, Mandra, Mavrokklisi, Mikro Dereio, Protokklisi, Roussa, Goniko, Geriko, Sidirochori, Megalo Derio, Sidiro, Giannouli, Agriani and Petrolofos (in Soufli municipality),

the municipal departments of Dikaia, Arzos, Elaia, Therapio, Komara, Marasia, Ormenio, Pentalofos, Petrota, Plati, Ptelea, Kyprinos, Zoni, Fulakio, Spilaio, Nea Vyssa, Kavili, Kastanies, Rizia, Sterna, Ampelakia, Valtos, Megali Doxipara, Neochori and Chandras (in Orestiada municipality),

the municipal departments of Asvestades, Ellinochori, Karoti, Koufovouno, Kiani, Mani, Sitochori, Alepochori, Asproneri, Metaxades, Vrysika, Doksa, Elafoxori, Ladi, Paliouri and Poimeniko (in Didymoteixo municipality),

in the regional unit of Serres:

the municipal departments of Kerkini, Livadia, Makrynitsa, Neochori, Platanakia, Petritsi, Akritochori, Vyroneia, Gonimo, Mandraki, Megalochori, Rodopoli, Ano Poroia, Katw Poroia, Sidirokastro, Vamvakophyto, Promahonas, Kamaroto, Strymonochori, Charopo, Kastanousi and Chortero and the community departments of Achladochori, Agkistro and Kapnophyto (in Sintiki municipality),

the municipal departments of Serres, Elaionas and Oinoussa and the community departments of Orini and Ano Vrontou (in Serres municipality),

the municipal departments of Dasochoriou, Irakleia, Valtero, Karperi, Koimisi, Lithotopos, Limnochori, Podismeno and Chrysochorafa (in Irakleia municipality).

4.   Latvija

Naslednja območja z omejitvami I v Latviji:

Dienvidkurzemes novada, Grobiņas pagasts, Nīcas pagasta daļa uz ziemeļiem no apdzīvotas vietas Bernāti, autoceļa V1232, A11, V1222, Bārtas upes, Otaņķu pagasts, Grobiņas pilsēta,

Ropažu novada Stopiņu pagasta daļa, kas atrodas uz rietumiem no autoceļa V36, P4 un P5, Acones ielas, Dauguļupes ielas un Dauguļupītes.

5.   Litva

Naslednja območja z omejitvami I v Litvi:

Kalvarijos savivaldybė,

Klaipėdos rajono savivaldybė: Agluonėnų, Dovilų, Gargždų, Priekulės, Vėžaičių, Kretingalės ir Dauparų-Kvietinių seniūnijos,

Marijampolės savivaldybė,

Palangos miesto savivaldybė,

Vilkaviškio rajono savivaldybė.

6.   Madžarska

Naslednja območja z omejitvami I na Madžarskem:

Békés megye 950950, 950960, 950970, 951950, 952050, 952750, 952850, 952950, 953050, 953150, 953650, 953660, 953750, 953850, 953960, 954250, 954260, 954350, 954450, 954550, 954650, 954750, 954850, 954860, 954950, 955050, 955150, 955250, 955260, 955270, 955350, 955450, 955510, 955650, 955750, 955760, 955850, 955950, 956050, 956060, 956150 és 956160 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Bács-Kiskun megye 600150, 600850, 601550, 601650, 601660, 601750, 601850, 601950, 602050, 603250, 603750 és 603850 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Budapest 1 kódszámú, vadgazdálkodási tevékenységre nem alkalmas területe,

Csongrád-Csanád megye 800150, 800160, 800250, 802220, 802260, 802310 és 802450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Fejér megye 400150, 400250, 400351, 400352, 400450, 400550, 401150, 401250, 401350, 402050, 402350, 402360, 402850, 402950, 403050, 403450, 403550, 403650, 403750, 403950, 403960, 403970, 404650, 404750, 404850, 404950, 404960, 405050, 405750, 405850, 405950,

406050, 406150, 406550, 406650 és 406750 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Győr-Moson-Sopron megye 100550, 100650, 100950, 101050, 101350, 101450, 101550, 101560 és 102150 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Jász-Nagykun-Szolnok megye 750150, 750160, 750260, 750350, 750450, 750460, 754450, 754550, 754560, 754570, 754650, 754750, 754950, 755050, 755150, 755250, 755350 és 755450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Komárom-Esztergom megye 250150, 250250, 250450, 250460, 250550, 250650, 250750, 251050, 251150, 251250, 251350, 251360, 251650, 251750, 251850, 252250, kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe,

Pest megye 571550, 572150, 572250, 572350, 572550, 572650, 572750, 572850, 572950, 573150, 573250, 573260, 573350, 573360, 573450, 573850, 573950, 573960, 574050, 574150, 574350, 574360, 574550, 574650, 574750, 574850, 574860, 574950, 575050, 575150, 575250, 575350, 575550, 575650, 575750, 575850, 575950, 576050, 576150, 576250, 576350, 576450, 576650, 576750, 576850, 576950, 577050, 577150, 577350, 577450, 577650, 577850, 577950, 578050, 578150, 578250, 578350, 578360, 578450, 578550, 578560, 578650, 578850, 578950, 579050, 579150, 579250, 579350, 579450, 579460, 579550, 579650, 579750, 580250 és 580450 kódszámú vadgazdálkodási egységeinek teljes területe.

7.   Poljska

Naslednja območja z omejitvami I na Poljskem:

w województwie kujawsko - pomorskim:

powiat rypiński,

powiat brodnicki,

powiat grudziądzki,

powiat miejski Grudziądz,

powiat wąbrzeski,

w województwie warmińsko-mazurskim:

gminy Wielbark i Rozogi w powiecie szczycieńskim,

w województwie podlaskim:

gminy Wysokie Mazowieckie z miastem Wysokie Mazowieckie, Czyżew i część gminy Kulesze Kościelne położona na południe od linii wyznaczonej przez linię kolejową w powiecie wysokomazowieckim,

gminy Miastkowo, Nowogród, Śniadowo i Zbójna w powiecie łomżyńskim,

gminy Szumowo, Zambrów z miastem Zambrów i część gminy Kołaki Kościelne położona na południe od linii wyznaczonej przez linię kolejową w powiecie zambrowskim,

gminy Grabowo, Kolno i miasto Kolno, Turośl w powiecie kolneńskim,

w województwie mazowieckim:

powiat ostrołęcki,

powiat miejski Ostrołęka,

gminy Bielsk, Brudzeń Duży, Bulkowo, Drobin, Gąbin, Łąck, Nowy Duninów, Radzanowo, Słupno, Staroźreby i Stara Biała w powiecie płockim,

powiat miejski Płock,

powiat ciechanowski,

gminy Baboszewo, Dzierzążnia, Joniec, Nowe Miasto, Płońsk i miasto Płońsk, Raciąż i miasto Raciąż, Sochocin w powiecie płońskim,

powiat sierpecki,

gmina Bieżuń, Lutocin, Siemiątkowo i Żuromin w powiecie żuromińskim,

część powiatu ostrowskiego niewymieniona w części II załącznika I,

gminy Dzieżgowo, Lipowiec Kościelny, Mława, Radzanów, Strzegowo, Stupsk, Szreńsk, Szydłowo, Wiśniewo w powiecie mławskim,

powiat przasnyski,

powiat makowski,

powiat pułtuski,

część powiatu wyszkowskiego niewymieniona w części II załącznika I,

część powiatu węgrowskiego niewymieniona w części II załącznika I,

część powiatu wołomińskiego niewymieniona w części II załącznika I,

gminy Mokobody i Suchożebry w powiecie siedleckim,

gminy Dobre, Jakubów, Kałuszyn, Stanisławów w powiecie mińskim,

gminy Bielany i gmina wiejska Sokołów Podlaski w powiecie sokołowskim,

powiat gostyniński,

w województwie podkarpackim:

powiat jasielski,

powiat strzyżowski,

część powiatu ropczycko – sędziszowskiego niewymieniona w części II i II załącznika I,

gminy Pruchnik, Rokietnica, Roźwienica, w powiecie jarosławskim,

gminy Fredropol, Krasiczyn, Krzywcza, Przemyśl, część gminy Orły położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 77, część gminy Żurawica na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 77 w powiecie przemyskim,

powiat miejski Przemyśl,

gminy Gać, Jawornik Polski, Kańczuga, część gminy Zarzecze położona na południe od linii wyznaczonej przez rzekę Mleczka w powiecie przeworskim,

powiat łańcucki,

gminy Trzebownisko, Głogów Małopolski, część gminy Świlcza położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 94 i część gminy Sokołów Małopolski położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 875 w powiecie rzeszowskim,

gmina Raniżów w powiecie kolbuszowskim,

gminy Brzostek, Jodłowa, Pilzno, miasto Dębica, część gminy Czarna położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr A4, część gminy Żyraków położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr A4, część gminy wiejskiej Dębica położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr A4 w powiecie dębickim,

w województwie świętokrzyskim:

gminy Nowy Korczyn, Solec–Zdrój, Wiślica, Stopnica, Tuczępy, Busko Zdrój w powiecie buskim,

powiat kazimierski,

powiat skarżyski,

część powiatu opatowskiego niewymieniona w części II załącznika I,

część powiatu sandomierskiego niewymieniona w części II załącznika I,

gminy Bogoria, Osiek, Staszów i część gminy Rytwiany położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 764, część gminy Szydłów położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 756 w powiecie staszowskim,

gminy Pawłów, Wąchock, część gminy Brody położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 9 oraz na południowy - zachód od linii wyznaczonej przez drogi: nr 0618T biegnącą od północnej granicy gminy do skrzyżowania w miejscowości Lipie, drogę biegnącą od miejscowości Lipie do wschodniej granicy gminy i część gminy Mirzec położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 744 biegnącą od południowej granicy gminy do miejscowości Tychów Stary a następnie przez drogę nr 0566T biegnącą od miejscowości Tychów Stary w kierunku północno - wschodnim do granicy gminy w powiecie starachowickim,

powiat ostrowiecki,

gminy Fałków, Ruda Maleniecka, Radoszyce, Smyków, Słupia Konecka, część gminy Końskie położona na zachód od linii kolejowej, część gminy Stąporków położona na południe od linii kolejowej w powiecie koneckim,

gminy Bodzentyn, Bieliny, Łagów, Morawica, Nowa Słupia, część gminy Raków położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogi nr 756 i 764, część gminy Chęciny położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 762, część gminy Górno położona na południe od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od wschodniej granicy gminy łączącą miejscowości Leszczyna – Cedzyna oraz na południe od linii wyznaczonej przez ul. Kielecką w miejscowości Cedzyna biegnącą do wschodniej granicy gminy, część gminy Daleszyce położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 764 biegnącą od wschodniej granicy gminy do skrzyżowania z drogą łączącą miejscowości Daleszyce – Słopiec – Borków, dalej na północ od linii wyznaczonej przez tę drogę biegnącą od skrzyżowania z drogą nr 764 do przecięcia z linią rzeki Belnianka, następnie na północ od linii wyznaczonej przez rzeki Belnianka i Czarna Nida biegnącej do zachodniej granicy gminy w powiecie kieleckim,

gminy Działoszyce, Michałów, Pińczów, Złota w powiecie pińczowskim,

gminy Imielno, Jędrzejów, Nagłowice, Sędziszów, Słupia, Sobków, Wodzisław w powiecie jędrzejowskim,

gminy Moskorzew, Radków, Secemin, część gminy Włoszczowa położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 742 biegnącą od północnej granicy gminy do miejscowości Konieczno, i dalej na zachód od linii wyznaczonej przez drogę łączącą miejscowości Konieczno – Rogienice – Dąbie – Podłazie, część gminy Kluczewsko położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od wschodniej granicy gminy i łączącą miejscowości Krogulec – Nowiny - Komorniki do przecięcia z linią rzeki Czarna, następnie na północ od linii wyznaczonej przez rzekę Czarna biegnącą do przecięcia z linią wyznaczoną przez drogę nr 742 i dalej na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 742 biegnącą od przecięcia z linią rzeki Czarna do południowej granicy gminy w powiecie włoszczowskim,

w województwie łódzkim:

gminy Łyszkowice, Kocierzew Południowy, Kiernozia, Chąśno, Nieborów, część gminy wiejskiej Łowicz położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 92 biegnącej od granicy miasta Łowicz do zachodniej granicy gminy oraz część gminy wiejskiej Łowicz położona na wschód od granicy miasta Łowicz i na północ od granicy gminy Nieborów w powiecie łowickim,

gminy Cielądz, Rawa Mazowiecka z miastem Rawa Mazowiecka w powiecie rawskim,

gminy Bolimów, Głuchów, Godzianów, Lipce Reymontowskie, Maków, Nowy Kawęczyn, Skierniewice, Słupia w powiecie skierniewickim,

powiat miejski Skierniewice,

gminy Mniszków, Paradyż, Sławno i Żarnów w powiecie opoczyńskim,

powiat tomaszowski,

powiat brzeziński,

powiat łaski,

powiat miejski Łódź,

powat łódzki wschodni,

powiat pabianicki,

powiat wieruszowski,

gminy Aleksandrów Łódzki, Stryków, miasto Zgierz w powiecie zgierskim,

gminy Bełchatów z miastem Bełchatów, Drużbice, Kluki, Rusiec, Szczerców, Zelów w powiecie bełchatowskim,

powiat wieluński,

powiat sieradzki,

powiat zduńskowolski,

gminy Aleksandrów, Czarnocin, Grabica, Moszczenica, Ręczno, Sulejów, Wola Krzysztoporska, Wolbórz w powiecie piotrkowskim,

powiat miejski Piotrków Trybunalski,

gminy Masłowice, Przedbórz, Wielgomłyny i Żytno w powiecie radomszczańskim,

w województwie śląskim:

gmina Koniecpol w powiecie częstochowskim,

w województwie pomorskim:

gminy Ostaszewo, miasto Krynica Morska oraz część gminy Nowy Dwór Gdański położona na południowy - zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 55 biegnącą od południowej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 7, następnie przez drogę nr 7 i S7 biegnącą do zachodniej granicy gminy w powiecie nowodworskim,

gminy Lichnowy, Miłoradz, Malbork z miastem Malbork, część gminy Nowy Staw położna na zachód od linii wyznaczonej przez drogę nr 55 w powiecie malborskim,

gminy Mikołajki Pomorskie, Stary Targ i Sztum w powiecie sztumskim,

powiat gdański,

Miasto Gdańsk,

powiat tczewski,

powiat kwidzyński,

w województwie lubuskim:

gmina Lubiszyn w powiecie gorzowskim,

gmina Dobiegniew w powiecie strzelecko – drezdeneckim,

w województwie dolnośląskim:

gminy Dziadowa Kłoda, Międzybórz, Syców, Twardogóra, część gminy wiejskiej Oleśnica położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr S8, część gminy Dobroszyce położona na wschód od linii wyznaczonej przez linię kolejową biegnącą od północnej do południowej granicy gminy w powiecie oleśnickim,

gminy Jordanów Śląski, Kobierzyce, Mietków, Sobótka, część gminy Żórawina położona na zachód od linii wyznaczonej przez autostradę A4, część gminy Kąty Wrocławskie położona na południe od linii wyznaczonej przez autostradę A4 w powiecie wrocławskim,

część gminy Domaniów położona na południowy zachód od linii wyznaczonej przez autostradę A4 w powiecie oławskim,

gmina Wiązów w powiecie strzelińskim,

część powiatu średzkiego niewymieniona w części II załącznika I,

miasto Świeradów - Zdrój w powiecie lubańskim,

gminy Pielgrzymka, miasto Złotoryja, część gminy wiejskiej Złotoryja położona na zachód od linii wyznaczonej przez drogę biegnącą od północnej granicy gminy w miejscowości Nowa Wieś Złotoryjska do granicy miasta Złotoryja oraz na południe od linii wyznaczonej przez drogę nr 382 biegnącą od granicy miasta Złotoryja do wschodniej granicy gminy w powiecie złotoryjskim,

gmina Mirsk w powiecie lwóweckim,

gminy Janowice Wielkie, Mysłakowice, Stara Kamienica w powiecie karkonoskim,

część powiatu miejskiego Jelenia Góra położona na północ od linii wyznaczonej przez drogę nr 366,

gminy Bolków, Męcinka, Mściwojów, Paszowice, miasto Jawor w powiecie jaworskim,

gminy Dobromierz, Jaworzyna Śląska, Marcinowice, Strzegom, Żarów w powiecie świdnickim,

gminy Dzierżoniów, Pieszyce, miasto Bielawa, miasto Dzierżoniów w powiecie dzierżoniowskim,

gminy Głuszyca, Mieroszów w powiecie wałbrzyskim,

gmina Nowa Ruda i miasto Nowa Ruda w powiecie kłodzkim,

gminy Kamienna Góra, Marciszów i miasto Kamienna Góra w powiecie kamiennogórskim,

w województwie wielkopolskim:

gminy Koźmin Wielkopolski, Rozdrażew, miasto Sulmierzyce, część gminy Krotoszyn położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogi: nr 15 biegnącą od północnej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 36, nr 36 biegnącą od skrzyżowania z drogą nr 15 do skrzyżowana z drogą nr 444, nr 444 biegnącą od skrzyżowania z drogą nr 36 do południowej granicy gminy w powiecie krotoszyńskim,

gminy Brodnica, część gminy Dolsk położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 434 biegnącą od północnej granicy gminy do skrzyżowania z drogą nr 437, a nastęnie na wschód od drogi nr 437 biegnącej od skrzyżowania z drogąnr 434 do południowej granicy gminy, część gminy Śrem położóna na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 310 biegnącą od zachodniej granicy gminy do miejscowości Śrem, następnie na wschód od drogi nr 432 w miejscowości Śrem oraz na wschód od drogi nr 434 biegnącej od skrzyżowania z drogą nr 432 do południowej granicy gminy w powiecie śremskim,

gminy Borek Wielkopolski, Piaski, Pogorzela, w powiecie gostyńskim,

gmina Grodzisk Wielkopolski i część gminy Kamieniec położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogę nr 308 w powiecie grodziskim,

gminy Czempiń, Kościan i miasto Kościan w powiecie kościańskim,

gminy Kleszczewo, Kostrzyn, Kórnik, Pobiedziska, Mosina, miasto Puszczykowo, część gminy wiejskiej Murowana Goślina położona na południe od linii kolejowej biegnącej od północnej granicy miasta Murowana Goślina do północno-wschodniej granicy gminy w powiecie poznańskim,

gmina Kiszkowo i część gminy Kłecko położona na zachód od rzeki Mała Wełna w powiecie gnieźnieńskim,

powiat czarnkowsko-trzcianecki,

część gminy Wronki położona na północ od linii wyznaczonej przez rzekę Wartę biegnącą od zachodniej granicy gminy do przecięcia z droga nr 182, a następnie na wschód od linii wyznaczonej przez drogi nr 182 oraz 184 biegnącą od skrzyżowania z drogą nr 182 do południowej granicy gminy w powiecie szamotulskim,

gmina Budzyń w powiecie chodzieskim,

gminy Mieścisko, Skoki i Wągrowiec z miastem Wągrowiec w powiecie wągrowieckim,

powiat pleszewski,

gmina Zagórów w powiecie słupeckim,

gmina Pyzdry w powiecie wrzesińskim,

gminy Kotlin, Żerków i część gminy Jarocin położona na wschód od linii wyznaczonej przez drogi nr S11 i 15 w powiecie jarocińskim,

powiat ostrowski,

powiat miejski Kalisz,

powiat kaliski,

powiat turecki,

gminy Rzgów, Grodziec, Krzymów, Stare Miasto, Rychwał w powiecie konińskim,

powiat kępiński,

powiat ostrzeszowski,

w województwie opolskim:

gminy Domaszowice, Pokój, część gminy Namysłów położona na północ od linii wyznaczonej przez linię kolejową biegnącą od wschodniej do zachodniej granicy gminy w powiecie namysłowskim,